PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! 1», ‘A ^ ’ M • P|i - §1 1 " "mM- ■ ■ ; - Zib&i» -XV' pA fes •' ■-•v' ’ • M. • -MM |||f . ‘ /V’ ■ & n 30. MAJA 1970 — ŠT. 21 — L. XXVII Kakšna bo usoda državnega kapitala? Po razpravah zveznih in republiških poslancev na zadnjih Seiah skupščin je mogoče skle-Puti, da se bodo skupščine že letošnjo jesen lotile ene naj-Pornembnejših družbenih na-l°9 v zadnjih letih: opredelitve vloge federacije na sedanji stopnji našega samoupravnega razvoja. Razumljivo pa je, da 0 tej temi ne bo mogoče resno spregovoriti vse dotlej, dokler ne bodo računi federacije cisti in dokler ne bo jasno, kam s tako imenovanim dr-Savnim kapitalom. Kot je znano, federacija v Prihodnje ne bo več skrbela za razširjeno reprodukcijo gospodarstva (z izjemo financiranja Pranj razvitih), zato je začelo Gospodarstvenike vznemirjati vprašanje, kako v prihodnje Gospodariti s sredstvi nekda-n3ega splošnega investicijskega sklada in tudi s tistim de-Jtarjem, ki ga zveza zbira po kinitvi tega sklada. Zvezna skupščina je sicer že Prejela predlog, da je treba Jadstva federacije za investi-v gospodarstvu izločiti iz jjeh prejšnjih zveznih bank in . "• združiti na posebnem raču-.l federacije (pri čemer nek-^apje zvezne banke opravljajo j® federacijo posle servisa pri eh sredstvih), vendar ta reši-u ni dabra, saj v bistvu le P^eminja tehniko poslovanja ^temi sredstvi, ne pa vsebine ne prenaša jih v samo-stp^Vn° Pristojnost gospodar- kp^r.3 dokler bodo zvezne ban-To^editirale investitorje ožini nPkove banke in v takš-ali drugačni obliki pobirale. ^ Ultete, je normalno, hLi °vravljnnju 0,Iq liirjj b-riri da bodo teh poslov op , tudi korist za svoje Aru-enknnčne posle. Zato je vseka ’ kakšna je formalna tehni-in ^>0s-Vnanja s temi sredstvi sp; ®ec^anja rešitev časovno bi , a ni bila tako nujna, da ■ kilo treba sprejeti v tak- oblikU Privilegije zveznih bank bi odpravili le, če bi prenesli državni kapital na posebno zvezno institucijo neposlovnega značaja, ki ne bi imela nobene posebne formalne ali neformalne povezave s prejšnjimi zveznimi bankami. Tako pa je državni kapital na zvezni ravni sicer tehnično izločen, vsebinsko pa še vedno vključen v zvezne banke. To pa ni v duhu reforme! Zvezna sredstva je treba »vzeti« zveznim bankam, če ne želimo več zveznih investicij. Kako? Nekateri menijo,' naj bi ta sredstva sicer še nadalje ostala pri federaciji, vendar naj bi jih postopoma prenašali v sklad za financiranje razvoja nerazvitih, sklad za kreditiranje izvoza opreme ter jih uporabili tudi za odplačevanje inozemskih dolgov federacije. Drugi predlagajo, naj bi državni kapital ukinili in ga vrnili gospodarstvu tako, da bi federacija preimenovala zneske izkoriščenih kreditov iz njenih investicijskih sredstev v poslovne sklade tistih gospodarskih organizacij, ki so jim bili ti krediti odobreni. Tretji priporočajo, naj bi zvezni državni kapital dobile v roke republike, četrti pa, naj bi državni kapital v celoti izločili iz zveznih bank in porabili za povračilo dolgov tujini, kar pa bi denarja še ostalo, naj bi predstavljal dohodek zveznega proračuna in izvenproračunske bilance federacije. Prvi imajo prav v toliko, ker bi nam; če bi obveljala njihova zamisel, ne bilo treba iskati tolikšnih dodatnih davčnih virov za financiranje nerazvitih in odplačer>anje dolgov federacije, čeprav je po drugi strani že sedaj jasno, da za te namene ne bodo zadoščale samo anuitete od naložb federacije. Vendar — če bi investicijska sredstva še naprej ostala pri federaciji, bi z njimi (Nadaljevanje na 6. strani) ZAVAROVALNICA SAVA s j J Jr- M /:' ' DELAVSKA ENOTNOST Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA. TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka PABERKI S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE BOLJ DELAJO SLABŠE JE! X •i' E o S H 2 ►3 > H O S Predsedstvo RO sindikata delavcev prometa in zvez je na svoji zadnji seji razpravljalo o analizi obsega prometnih storitev in nekaterih finančnih rezultatov prometnih dejavnosti v minulem letu, ki jo je izdelala služba industrijskih svetov pri Gospodarski zbornici SRS, za tem o vlogi, statusu in nalogah poslovnih združenj v SR Sloveniji ter slednjič še o tezah za revizijo zveznega zakona o delu z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi. V našem poročilu se omejujemo na nekatere najvažnejše ugotovitve iz razprave na tej seji NEGATIVNA OCENA LANSKIH POST,OVNIH REZULTATOV Ze omenjena analiza razkriva, da se je'družbeni proizvod vseh prometnih skrivnostih lani precej povečal v primerjavi z letom poprej, da so se hkrati družbene , obveznosti povečale tako v, absolutnih zneskih kot po deležu v družbenem proizvodu, da so sredstva delovnih skupnosti 'presegla porast družbenega proizvoda in se je hkrati povečal tudi njihov delež v družbenem proizvodu. Po drugi strani se je najmanj povečala podjetniška akumulacija, ali drugače rečeno: njen delež v družbenem proizvodu se je celo zmanjšal. Ker pn prav podjetniška akumulacija predstavlja tista sredstva, ki naj zagotovijo nadaljnji razvoj prometnih dejavnosti, poslovnih rezultatov minulega leta ni mogoče oceniti kot dobre, toliko bolj, ker so za promet značilna dokaj zastarela sredstva in so delovne naprave odpisane v povprečju že z več kot 60 %. Zastarela sredstva pa ne le neugodno vplivajo na tehnologijo in organizacijo dela v prometu, ampak povečujejo tudi vzdrževalne stroške in zmanjšu- jejo reprodukcijsko sposobnost delovnih organizacij. Vse to ugotavljamo v času, ko bi se promet moral razvijati celo hitreje kot druge gospodarske dejavnosti. Člani predsedstva RO sindikata delavcev prometa in zvez so se ob teh ugotovitvah še posebej vprašali, kako bi njihov organ in sindikati kot celota (Nadaljevanje na 2. strani) Zbliževati vodenje, upravljanje in izvrševanje STRAN 3 Kratkovidna nestrpnost STRAN 4 čZ.lstrirTvtL. S \ \ ** * * % I) *> * % S <»> H S h * 'o ■* St * H s * St s H * f00g0000000000000gg0gg0g000g0000g0000000000000g000000000000000000g DRUGAČE — Ne jaz nisem za to, da likvidiramo podjetje. Dajmo enkrat za spremembo likvidirati tiste, ki so to povzročili... Začeli so graditi cesto V petek, 22. maja, Je bila v Postojni pomembna slovesnost: predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je sprožil prvo mino na gradbišču nove hitre ceste na odseku Vrhnika—Postojna. S tem so se uradno začela dela na bodoči štiripasovnici, ki naj bi bila na tem odseku po obljubi gradbenih podjetij, ki so prevzela dela, dokončana do jeseni leta 1972. Zbrane goste, med njimi so bili mimo članov CK ZKS, republiškega izvršnega sveta, občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij Primorske tudi predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, predsednik republiškega zbora skupščine SRS Utiran Goslar in generalpolkovnik Franc Poglajen, Je pozdravil direktor Cestnega sklada SRo inž. Lojze Blenkuš. V svojem nagovoru je direktor Cestnega skala orisal pomen hitre ceste, ki ga bo imela za razvoj prometa pri nas in za razvoj gospodarstva kol celote. Ob zaključku svojega govora pa je inž. Blenkuš izrazil prepričanje, da se bomo bržčas brez večjih časovnih presledkov lotili tudi gradnje odsekov Hoče—Levec in Postojna—Razdrto, za kar obstajajo realne možnosti. Tovariš Blenkuš je tudi izrazil upanje, da bomo podobno .slovesnost praznovali že ob letu, na začetku del štajerskega kraka hitre ceste. MRTVI TEK ALI ŠE KAJ VEC STRAN 6 ilillflHIIIlllllllliliillii liHlIffliM Najtrši oreh — oportunizem Igsssam m # ZŽTP LJUBLJANA turistično transportni biro Ljubljana, Titova 32, tel. sn-ssi m 311-832 Maribor, Partizanska 50, tel. 21-217 CELJE, Titov trg 3, tel. 34-48 POSTOJNA, Tržaška 4 PULA, Ulica M. Valote 4 VAS DOPUST NA MALLORCI NA KREDITNO ODPLAČEVANJE V ceno je vključen avtobusni prevoz od Ljubljane do letališča Brnik! in nazaj, avtobusni prevoz od letališča Palme do hotela in nazaj, avionski prevoz z letalom DC-6 Brnik!—Palma in nazaj, 9, 10 ali 11-dnevni pension na Mallorci, ter stroški španske vstopne vize. Potniki plačajo sami letališko takso na Brnikih in v Palmi. Za enoposteljno sobo ali dvoposteljno z WC in tušem je potrebno doplačati 100,00 N-din. Otroci: stari manj kot dve leti ne plačajo avionskega prevoza, če sedijo v naročju, pensionske usluge pa poravnajo starši sami v hotelu. Nimajo pa pravice do lastne prtljage. Otroci, stari več kot dve leti, plačajo polno ceno. ROK PRIJAVE je najmanj dva meseca pred potovanjem. Vsak prijavljenec mora obenem-s prijavnico agenciji izročiti 3 fotografije v velikosti 6 X 4, en mesec pred potovanjem pa tudi veljavni potni list z urejeno izstopno vizo za Španijo. Ob prijavi je treba vplačati 500,00 dinarjev, ostali znesek pa poravnati do potovanja. Takoj po prejemu prijavnice in vplačane akontacije bo agencija pismeno potrdila rezervacijo s.točno navedbo imena hotela in številko sobe. TERMINI DOPUSTOV: I. 30. 6.— 9. II. 9. 7,—17. III. 17. 7.-27. IV. V. 5. 8,—14. VI. 14. 8.-24. VII. 24. 8.- 2. VIII. 2. 9.—11. IX 11. 9.—21. STRAN 8 7. 1970 10 dni 7. 1970 9 dni 7. 1970 11 dni 27. 7.— 5. 8. 1970 10 dni 8. 1970 10 dni 8. 1970 11 dni 9. 1970 10 dni 9. 1970 10 dni 9. 1970 11 dni CENE: Za 9-dnevni dopust 1.250.00 N-din Za 10-dnevni dopust 1.300.00 N-din Za 11-dnevni dopust 1.350.00 N-din vitka linija-linija zdravja JOGURT ne redi Hili!iiii!!!lil! llIllllllilllllllllllliPlflH 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC TIHOMIL JAVORŠEK “ predsednik Obalnega sindikalnega sveta ~ ~ | Koper p O Kaj menite o problemu naraščanja cen in kako se sindikati na vašem območju borijo za stabilizacijo cen in s tem štabi- |§§ J lizacijo dinarja...? Za uvod naslednje: po podatkih naše statistične službe so narasli življenjski stroški na našem območju v letošnjem prvem tromesečju v primerjavi z istim obdobjem lani za več kot 10 %. Najbolj so poskočile cene storitvam, in sicer za 14,6 %. Cene žimi so narasle za 14 %, gostinskih storitev za 6,6 %, industrijskih izdelkov za 6,1 % itd. Glede na sedanje čepe se tako šteje slovensko obodno, območje med predele Slovenije, ki dosegajo naj višje cene. Prav gotovo je veliko vzrokov, ki vplivajo na tako skokovito naraščanje cen. To dokazuje, da na tem področju še vedno nimamo potrebnega sistema, ki bi uspešno usmerjal politiko cen. Naloga sindikatov je, da v sodelovanju z drugimi dejavniki proučimo razmere in se vključimo v konkretna prizadevanja za ustavitev naraščanja cen, za stabilizacijo gospodarstva in stabilizacijo dinarja. Čeprav tudi pri nas nekateri očitki padajo na sindikat, češ da se borimo samo proti podražitvi osnovnih življenjskih artiklov, moram povedati, da je bil to samo začetek široke akcije obalnega sindikalnega sveta proti nesprejemljivim podražitvam nasploh. Ze Umi smo namreč sprejeli dogovor, da se bomo vedno ih vselej borili za potrebno stabilizacijo cen. Mislim, da bi moral sleherni kolektiv temeljito razmisliti o vseh posledicah, ki jih prinašajo podražitve. Zanimivo je, da delavci v številnih kolektivih radi glasujejo za podražitev svojih proizvodov, kot občanom — potrošnikom pa nikakor ne gre v račun, če ta počenjajo drugi Sindikati se morajo boriti proti vsem podražitvam, v prvi vrsti pa proti višanju cen osnovnih življenjskih potrebščin. Ne smemo namreč pozabiti, da naraščanje cen povečuje socialne razlike in znižuje standardi tistih delavcev, ki imajo že tako najnižje osebne dpliodke. .... ZAPISEK Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE ObSS PTUJ JAVNO POVEJMO KAJ PRAVZAPRAV HOČEMO V kratki beležki »ob zaključku redakcije« smo v prejšnji številki našega iista že zapisali, da je razširjeni plenum ObSS Ptuj na svoji zadnji seji razpravljat o osnutku dokumenta »Politične naloge in citji slovenskih sindikatov« tar ga z nekaterimi pripombami in dopoinitvami tudi potrdi!. Zato tokrat posredujemo le nekatere, najbolj zanimive podrobnosti in stališča s te seje. občino, v kateri je lani 10 % zaposlenih 'zaslužilo manj kot 600 dinarjev, 60 % pa manj kot 1000 dinarjev, kolikor je znašalo občinsko povprečje, je na primer zelo deklarativno stališče, da se. bodo sindikati zavzemali za najmanjši zaslužek 700 dinarjev. Tako pa menijo zavoljo tega, ker so prepričani, da so težav, ki nastajajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, še najmanj krive delovne organizacije, ampak je treba vzroke iskati predvsem drugje. Prizadeti kolektivi in subjektivne sile v občini se bodo sicer trudili, da bi ustvarili pogoje za skladno gibanje osebnih dohodkov, produktivnosti in življenjskih stroškov, vendar vsega in sami očitna ne bodo zmogli storiti. To pomeni, da bi morali tudi sindi- V Modni hiši si lahko izberete bogat asortiment damske poletne konfekcije. Izbirali boste lahko med najrazličnejšimi modeli za Šport, počitnice, službo ter modeli za sve-čanejše priložnosti. Poleg tega so na oddelku flamske konfekcije v prodaji ekskluzivni, visoko modni modeli v omejenem številu. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK POLITIKA DO RAZVOJA NERAZVITIH PODROČIJ Po mnenju razpravljavcev bi v končnem besedilu navedenega dokumenta, kot naj bi ga potem sprejela konferenca slovenskih sindikatov, vsekakor morali natančno opredeliti pojem nerazvitih področij in konkretne naloge sindikatov pri razreševanju problemov takih območij, med katera sodi tudi ptujska komuna. Plenum sindikatov občine Ptuj je v zvezi s tem sodil, da bi bilo treba podpreti stališče ene izmed zadnjih sej predsedstva RS ZSS, na kateri so se člani zavzeli za enakopravno obravnavanje vseh neto, kje — v kateri republiki so. Če naj bi tako tudi ravnali, je seveda treba opredeliti tudi vsebino konkretnih ukrepov, ki naj spodbudijo razvoj na teh področjih. Po mnenju udeležencev razvitih področij, ne glede na razprave nikakor ne bi bilo dovolj, če bi na takih območjih težili predvsem k izgradnji infrastrukturnih objektov, čeprav, so tudi le-ti zelo pomembni. Morali bi obenem skrbeti, še za razmah novih gospodarskih zmogljivosti. Podrobnejša razprava o teh zadevah, ki nedvomno ne bo izostala ne v sindikatih in tudi ne v širši javnosti, bi verjetno lahko izobli-likovala tudi predloge konkretnih rešitev navedenega problema. KONKRETNO O TISTEM, KAR NAS BOLI! Pri ocenjevanju vsebine predloženega osnutka političnih nalog in ciljev slovenskih sindikatov so člani plenuma ptujskih sindikatov in predstavniki političnih organizacij in delovnih kolektivov v občini ugotovili, da dokument sicer opozarja na večino zadev, ki jih tako ali drugače občutijo tudi člani sindikatov v tej občini. Toda ker gre za boleče zadeve, denimo, kako zagotoviti večjo materialno osnovo samoupravljanja, kako doseči dobre notranje odnose, kako ustvariti potrebne pogoje za rast življenjskega stan-^ darda in nasploh poskrbeti za socialno varnost itd., bi vsekakor morali bolj konkretno povedati, kako si sindikati zamišljajo rešitev teh zadev. Za ptujsko kati kot celota konkretizirati svoja stališča glede urejanja omenjenih vprašanj. JAVNOST NAJ IZVE, KAJ HOČEJO SINDIKATI! V dokončnem dokumentu o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov bi po mnenju udeležencev plenarne seje ObSS Ptuj vsekakor morali zapisati tudi to, kaj' sindikatom pomeni njihovo glasilo — Delavska enotnost. V osnutku dokumenta o tem namreč ni niti besedice. Zelo pomemnbo pa je slednjič še naslednje stališče plenuma ptujskih sindikatov: javnost naj izve, kaj hočejo sindikati, ko se dogovarjajo o ciljih in nalogah svojega političnega delovanja. Drži sicer, da se je o vsem tem razvila zelo živahna razprava med sindikalnimi delavci, vendar pa širša javnost očitno ni dovolj obveščena, za-dikati nekaj počno sami zase. Obdobje do konference slovenskih sindikatov je nemara še dovolj dolgo, da bi lahko odpravili tudi to pomanjkljivost. 1» Plenarna seja RS ZSJ Minuli petek je bila v Domu sindikatov v Ljubljani plenarna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na dnevnem redu te seje so bile naslednje točke: 1. Poročilo o poteku javne razprave o osnutku dokumenta »Politični cilji in naloge sindikatov Slovenije« ter sklepanje o konkretnih predlogih za dopolnitev predlaganega dokumenta, o katerem bo v juniju dokončno sklepala 2. konferenca sindikatov Slovenije; 2. Razprava in sklepanje o dopolnitvah osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije; 3. Razprava o izhodiščih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja; 4. Kadrovska vprašanja — sklepanje o spremembah v republiškem svetu in v predsedstvu republiškega sveta ZSS. Ker je ta plenarna seja RS ZSS bila že po zaključku redakcije našega tednika, bomo o njej obširneje poročali v naslednji številki. BOLJ DELAJO SLABSE JE! (Nadaljevanje s 1. strani) lahko vplivali na izboljšanje pogojev poslovanja v prometu. V zvezi s tem so poudarili, da najbrž ne bi govorili o tako neugodnih rezultatih, če bi že bila izoblikovana politika razvoja transporta kot celote, na kar sindikati opozarjajo oziroma kar zahtevajo že precej časa. V zvezi s pripravo programa perspektivnega razvoja našega gospodarstva bi torej morali nujno in tudi kar najbolj konkretno odgovoriti na vprašanje, kaj pravzaprav pričakujemo in zahtevamo od posameznih dejavnosti prometa in zvez ter kako smo tudi pripravljeni podpreti uresničevanje posameznih projektov. Če prizadevanja za skorajšnje izoblikovanje transportne politike pomenijo dolgoročno nalogo, v trenutnih razmerah sindikat lahko pomaga predvsem tako, da pomaga ugotav- ljati vzroke naraščanja družbenih obveznosti, ki vse bolj bremenijo prometne kolektive, in da poskuša vplivati na odpravljanje teh vzrokov. Z druge strani pa bi bilo potrebno, da bi tudi osnovne organizacije sindikata v kolektivih prometa in zvez posvetile več pozornosti politiki poslovanja njihovih organizacij, torej problematiki stroškov, kvalitete dela, varnosti prometa itd. »PROBLEM« ZASEBNIH PREVOZNIKOV Nekako pred letom dni smo bili priče burnih protestov zasebnih prevoanikov, ki naj bi jim skupnost s takrat uveljavljenim zakonom »vzela« delo in kruh. Zdaj, ko so prišle v javno razpravo teze za revizijo zveznega zakona o zasebnem delu, je problematika privatnega avtoprevozništva spet posta- ZAHODNA NEMČIJA SKOZI NASA OČALA Delavski sveti v ZRN imajo pravico biti informirani o vseh gospodarskih problemih v podjetju. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi formirajo poleg delavskega sveta še tako imenovane gospodarske odbore, v katerih je po navadi prav tako kot pri delavskih svetih enako število zastopnikov lastnikov in predstavnikov delavcev. V večjih podjetjih je informiranost članov delavskega sveta slabša, saj je težko presojati, ali so dobili na vpogled res vse važnejše podatke v zvezi z gospodarjenjem in vodenjem poslovne politike v podjetju. Delniške družbe in večja podjetja imajo še posebne kontrolne organe za vodstvo podjetij, ki štejejo od 10 dp 20 članov. Po navadi jih sestavlja dve tretjine zastopnikov kapitala in ena tretjina zastopnikov^ delavcev. Prve izvoli skupščina delničarjev, druge pa delavci. Ker so delavci v teh organih v manjšini, so praviloma skoraj vedno preglasovani. Le za pre-mogokopne družbe in železarsko industrijo velja zakon, da je v kontrolnih organih polovico predstavnikov kapitala in polovico predstavnikov delav- cev. Nemški sindikati se zato borijo, da bi takšno razmerje uveljavili tudi v drugih panogah. NOVI EKONOMSKI POGOJI IN NJIH POSLEDICE Vloga sindikata v Zahodni Nemčiji je prav tako kot povsod po svetu pogojena z ekonomskim razvojem države. Ta razvoj sicer ni bil v povojnem obdobju enakomeren, označuje pa ga vseskozi, posebej še po letu 1967, izredna ekspanzija, ki jo spremljajo za delavski razred pozitivne pa tudi negativne posledice. Leta 1967 je nastopila v ZRN gospodarska kriza. Vpadanje vrednosti družbenega produkta in stagnacija razvoja proizvajalnih sil sta imela za posledico masovno odpuščanje delavcev. Število nezaposlenih je tedaj znašalo 673.000 oseb, kar je predstavljalo v tem obdobju 4,5 % vseh zaposlenih. Posledica takšnih razmer so bile masovne demonstracije in nemiri. V dveh letih po nastopu krize se je stanje normaliziralo. Proizvodnja je v letu 196S do- segla svoj maksimum. Gospodarski vzpon je bil tako močan, da so ob koncu leta morali sprejeti nekatere ukrepe, da bi omejili nenavadno močno konjunkturo. V tem času je prišlo v ZRN do koalicije med SPD in CDU, katerih politični programi so bili različni, združevali pa so jih enaki cilji pri vodenju gospodarske politike. Naloga države sedaj ni več samo v tem, da začrtuje meje kapitalistične politike, pojavlja se zahteva po centralnem planiranju v interesu kapitala. VLOGA IN PROBLEMI SINDIKATOV S tem da je socialdemokratska stranka sklenila koalicijo s CDU in prišla v vlado, še posebej pa po njeni zmagi na zadnjih volitvah, bi bilo povsem upravičeno pričakovati, da bodo imeli nemški sindikati boljše pogoje za delo. Kmalu se je pokazalo, da je bila to utvara, kajti v socialdemokratski stranki je v zadnjih letih prevladala desna struja. Imel sem priložnost govoriti s člani te stranke, z levo pa tudi desno, usmerjenimi. Oboji pa so me prepričali, da strankino vodstvo ni izbiralo sredstev za tp, da pride na oblast. S svojim programom se je obrnila na desno in pridobila nove volivce, hkrati pa ji je uspelo obdržati staro članstvo. Danes SPD ni več delavska stranka, ki bi zagovarjala interese delavcev, marveč stranka vseh slojev in tudi nasprotujočih si razredov. Naši gostitelji — člani vodstva sindikata kemije, papirja in keramike, so v glavnem vsi člani SPD in večina med njimi je na levem krilu. V stranki se vedno bolj čutijo nasprotja, ki izhajajo iz njenega sestava. Uradna doktrina SPD se glasi: »Voditi moramo politiko, ki bo zastopala interese vseh ljudi.« K tej doktrini, bi lahko dodali še dopolnilo, ki se nam ob tem stavku samo ponuja: »Faktorje, ki to onemogočajo, je treba odstraniti.« Eden takšnih zaviralnih faktorjev pa so sindikati. Iz tega logičnega razmišljanja lahko ugotovimo, da so nemški sindikati v novih političnih razmerah dosegli ravno nasprotno od pričakovanj, ki so se obetala ob zmagi socialdemokratov pri zadnjih volitvah. Gospodarski minister Schi-ler, na katerega se v svojih diskusijah na sestankih sindikalni funkcionarji pa tudi drugi politiki pogosto sklicujejo, je začrtal novo ekonomsko politiko, po kateri mora »v orkestru« vsak odigrati svojo vlogo. Pri tej politiki je Schiler ga enega izmed članov »orke- stra« določil tudi sindikate in jih poskušal s tem disciplinirati. V sindikatih pa se takšnemu »discipliniranju« odločno upirajo. Predvsem so pri tem glasni mlajši sindikalni funkcionarji, ki so večinoma člani SPD in so na njenem levem krilu. Ko je v enem pozdravnih nagovorov, posvečenem naši delegaciji, eden od članov vodstva mestnih sindikatov v Diis-seldorfu želel izpovedati svoje politično prepričanje, se je obrnil na nas z naslednjimi besedami: »Vodstvena struktura v sindikatih ZRN je stara in zarjavela, saj je večina funkcionarjev v sindikatih starih kakih 50 let. Ti predstavljajo konservativno krilo v sindikatih. Močno pa je čutiti vpliv mlajših — progresiv-nejših funkcionarjev, ki so večinoma stari manj kot 35 let. Jaz sem star 32 let.« Delavci z vlogo sindikatov niso zadovoljni, zato vedno bolj pogosto prihaja do tako imenovanih »spontanih stavk«, ki so organizirane mimo sindikatov. Konservativni sindikalni voditelji se izogibajo stavkam, ker se bojijo, da bi povzročile prevelike pretrese v gospodarskem in političnem dogajanju. Očitno pa je, da se z vljudnostnimi pismi in deklaracijami, naslovljenimi na različna oblastna in parlamentarna telesa, ne da uspešno upirati odločitvam, za katerimi stoji velekapital. ZVONKO ŽAGAR la aktualna. Zato je o teh tezah na svoji zadnji seji spregovorilo tudi predsedstvo RO sindikata delavcev prometa in zvez. Člani predsedstva so pri tem poudarili, da družbeni sektor cestnega transporta v načelu ne nasprotuje obstoju privatnih avtoprevoznikov, da pa meni, naj bi se le-ta odvijal le znotraj ožjih teritorialnih skupnosti, da bi tako dopolnjeval dejavnost družbenega sektorja. Stališče sindikatov je podobno: racionalneje naj bi opredilili vlogo vseh transportnih dejavnosti, kar pomeni, da bi železnica opravljala prevoze na daljših relacijah; da bi javni transport opravljal prevoze na krajših relacijah in hkrati povezoval gospodarstvo z vsemi drugimi transportnimi dejavnostmi. Ob vsem tem bi, če lahko tako rečemo, ostalo dovolj »manevrskega prostora« tudi za zasebne avtoprevoznike. Če se glede razmejitve delovanja obeh sektorjev transporta stališča sindikatov in pa organizacij združenega dela vsaj približno ujemajo, nastajajo razlike ob vprašanju, kako naj bi medsebojne odnose tudi pravno uredili. Družbeni sektor zagovarja potrebo, da bi z zveznim zakonom določili vse pogoje, pod katerimi naj bi se odvijala dejavnost zasebnih prevoznikov. Upoštevaje razlike, ki v naših republikah obstajajo pri praktičnem obravnavanju tega problema, pa predsedstvo RO sindikata delavcev prometa in zvez sodi, da bi bilo bolje, če bi sprejeli samo resolucijo, ki bi nakazala najvažnejše potrebe in probleme, določila politiko razreševanja in dala navodila za izvajanje take politike. V okviru načel take zvezne resolucije naj bi potem republike sprejele lastne zakone. Sindikat v zvezi s tem še predlaga, naj zasebnim avtoprevoznikom ne bi predpi' sovali nobenih omejitev glede nosilnosti njihovih vozil, pač pa bi morali poskrbeti za progresivno obdavčenje dohodka, k1 ga ustvarjajo. Glede na to, da obstajajo š® druga sporna vprašanja, denimo, ali zasebni prevoznik sme zaposlovati tudi tujo delovno silo in koliko ljudi bi smel za' posliti itd., se bo v zvezi s tem prav gotovo razvila razprava tudi izven sindikatov. Zato predsedstvo RO sindikata delavcev prometa in zvez predlag3’ naj bi se vsi zasebni avtopr®' vozniki obvezno včlanili v podarsko zbornico SRS. saj b1 tako nedvomno lažje izoblik0' vali obojestransko sprejemljiv0 rešitev. -mG v 7 dni v sindikatih Potrebno bo visoko zavihati ^rokave^ Po izredni konferenci sindikalne organizacije v Luki Koper Minuli teden je sindikalna organizacija Luke Koper sklicala izredno konferenco, ki naj bi zasnovala akcijski program za nadaljnje delo sindikata v tej koprski delovni organizaciji. Za uvod v razpravo smo na konferenci poslušali referat Zdravka Novaka, predsednika sindikalne organizacije. Tako za referat kot tudi za »akcijski program osnovne sindikalne organizacije Luke Koper, ki ga je pripravil sindikat za izrednp konferenco, pa velja skupna ocena, da ne ustrezata razmeram, ki zdaj vladajo v koprskem pristanišču. Tako referat kot akcijski program sta bila namreč prepolna ugotovitev, pomislekov in spodbud, ki pa lahko veljajo za sleherni delovni kolektiv pri nas, molčala pa sta o vseh tistih konkretnih zadolžitvah, za katere bi sodili, da si jih bo zadal sindikat po znanih dogodkih v tej delovni organizaciji. »Sodim, da je akcijski program, ki ga je pripravil sindikat, premalo konkreten ...«, je na konferenci poudaril Egon Prinčič, v. d. direktorja. »Tudi v poročilu manjka poziv k reševanju tistih problemov, ki nas danes najbolj tarejo. Sestali pa smo se z željo, da se pogovorimo odkritosrčno in neposredno, saj le v tem primeru lahko sprejmemo potreben delovni dogovor. Skratka, potrebna je konkretnost tako glede skupnih nalog kot tudi metod dela. Res je, da j-e najhujše že za nami, vendar še vedno smo v težavah. Razmere moramo zato oceniti objektivno, zavestno in na osnovi vsega tega sestaviti potreben akcijski pro--gram . ..« Vršilec dolžnosti direktorja je med drugim poudaril: 0 da je potrebno storiti vse za Nadaljnjo gradnjo objektov infrastrukture, vendar ne izključnoi v breme Luke, 0 da predstavlja pomanjkljiva mehanizacija ozko grlo, zato bo potrebno poskrbeti za sodobnejše naprave, ki bodo pripomogle k višjemu dnevnemu pretovoru in s tem k boljšim poslovnim rezultatom; • delovni dogovor mora med drugim podčrtati vse možnosti za Pridobitev dolgoročnih kreditov tako za potrebe podjetja kot za Sradnjo objektov družbenega standarda; . • družbeno politične organiza-cije morajo storiti vse, da se izboljša obveščenost zaposlenih, ki je bila doslej vse prej kot vzorna in zato vzrok številnim nesporazumom. Razprava na konferenci pa je razkrila, da sklepi samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v Luki Koper vse preveč ostajajo v predalih in da ne najdejo poti med^ delavce. Prisotni so nekajkrat zastavili tudi vprašanje, kje je bila luška sindikalna organizacija med aprilskimi dogodki, ko je v kolektivu zavrelo. Povzetek diskusije na to temo bi se vsekakor glasil: sindikat je bil doslej kljub prizadevnosti posameznikov premalo buden in v nekaterih primerih nemočen. Tega ne dokazujejo samo aprilski dogodki, temveč tudi ta, slabo Pripravljena sindikalna konferenca, ki je samo podkrepila nesoi-glasja in potrebo po močnejši in učinkovitejši sindikalni organizaciji, kar pa je seveda šele prvi korak k razreševanju problemov. -a. OKNA inles '/RATA E— BPOLKNA PRODAJA NA ribnica KRED,T Priprave na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije V tej rubriki objavljamo z.animive primere iz naše samoupravne prakse, povzete iz več kot sto prispevkov, ki jih delovni kolektivi Jugoslavije pripravljajo za II. kongres samoupravljavcev in fti so nedvomno najprepričljivejši dokaz globine in širine delavskega samoupravljanja, ki smo ju že dosegli Zbliževati vodenje, upravljanje in izvrševanje V jeseniški železarni so prepričani, da tehnokratski odnos do ljudi ne izhaja le iz želje po oblasti, temveč da takšen odnos izvira predvsem iz neznanja o načelih vodenja, ki se ne odraža negativno le v odnosu do krepitve samoupravnih odnosov, temveč tudi v samem tehnološkem procesu Težave;, v katere so Jeseničani zašli v zadnjih letih zaradi splošnih pogojev gospodarjenja, so jim narekovale pomembne spremembe v notranji organizaciji dela in vodenja, da bi v ' bodoče preprečili resnejše konfliktne situacije. Ovedli so se nuje, da za doseganje enotnih ciljev v čim večji meri združijo fizične in umske delovne zmožnosti celotnega kolektiva — za to pa je bilo potrebno odstranjevati tiste slabosti v odnosih med neposrednimi proizvajalci in odgovornimi delavci, ki ohranjajo mezdno miselnost in najemniške odnose. V podjetju — so sklenili — mora prevladovati avtoriteta delovnega procesa in njegovih zahtev, ne pa avtoriteta položaja posameznikov; aktivnost delovne . skupnosti pa mora biti podrejena zahtevam tehnološkega postopka zato, ker je le od njegovega uspešnega vodenja odvisen položaj delovnega kolektiva, s tem pa tudi položaj vsakega posameznika. KAJ OHRANJA MEZDNO MISELNOST? Pred spremembami sedanjega statuta Železarne — sprejete so bile pred letom dni — je sistem samoupravljanja v tem kolektivu strogo ločil funkcije upravljanja in vodenja. To pa je ohranjalo miselnost, da je upravljanje namenjeno predvsem »zaščiti delavskih pravic«, vodenje pa »zaščiti interesov tovarne« oziroma širše družbene skupnosti. Takšna miselnost je ustvarjala prepad med neposrednimi proizvajalci in vodilnimi kadri, hkrati pa je pri neposrednih proizvajalcih ohranjala prepričanje, da zadovoljevanje njihovih interesov ni toliko odvisno od njihove lastne delovne in upravljalske prizadevnosti, kolikor od vodilnih ljudi, katerih predlogertsamo-upravni organi »morajo« sprejeti, čeprav so nemara tudi v nasprotju z interesi celotnega kolektiva. V dosedanji samoupravni praksi v Železarni se še ni zgodilo, da bi v konfliktnih situacijah nezadovoljni delavci zahtevali, da se o njihovih zahtevah izrečejo samoupravni organi; vedno pa so zahtevali, da na njihove sestanke pridejo člani uprave podjetja, ali pa predstavniki organov širše družbene skupnosti. To je torej vedno bila nezaupnica samoupravni poti razreševanja konfliktov, kljub vsem formalnim možnostim, da se zahteve uskladijo v okviru obstoječih oblik samoupravljanja. Jeseničani so se prepričali, da samoupravni formalizem in kon- . centracija samoupravne aktivnosti tako rekoč izključno v okvire samoupravnih organov, brez pravega stika z večino kolektiva, v bistvu ustvarja nenehna žarišča konfliktnih situacij. Eden osnovnih ciljev samoupravljanja je uveljavljanje osebnosti človeka. Toda, če je to uveljavljanje omejeno samo na člane samoupravnih organov in na seje teh organov, v neposrednih proizvodnih odnosih pa se v odnosih med vodilnimi kadri in neposrednimi proizvajalci nič ne spremeni, potem se tudi odnos ljudi do dela ne bo» spremenil — s tem pa je izostal osnovni pomen uveljavljanja osebnosti. SAMOUPRAVLJANJE MORA BITI SESTAVNI DEL ORGANIZACIJE DELA Ko so lani v aprilu spreminjali svoj statut, so jeseniški železarji zato te spremembe usklajevali s svojim spoznanjem, da za razvoj samoupravljanja ne morejo biti odgovorne samo družbeno-politične organizacije v kolektivu in da morajo organizacija in odnosi samoupravljanja dobiti enakovredno mesto pri uveljavljanju organizacije dela v Železarni. To pa med drugim pomeni, da mora razvijanje samoupravnih odnosov postati tudi sestavni del delovnih dolžnosti vodilnega kadra v tovarni. Jeseničani so pričakovali težave v tem pogledu — in to je kasnejša praksa v marsičem potrdila: posamezni odgovorni delavci sicer obvladajo tehnološki postopek, niso pa sposobni vplivati na delovno vzdušje, ne poznajo dovolj politike in prizadevanj uprave in samoupravnih organov ter ne poznajo osnovnih načel vodenja ljudi. Ti ljudje so bili postavljeni na svoja delovna mesta zaradi svoje vestnosti, delovne prizadevnosti in velike prakse, vendar pa ob nastopu delovne funkcije, niso imeli možnosti, da bi . se izpopolnili tudi na področju vodenja ljudi. To opozarja na pomanjkljivo kadrovsko politikov podjetju iri na zanemarjanje bistvene vloge vodenja. Jeseniški železarji so zato tudi prepričani, da tehnokratski odnos do ljudi ne izhaja le iz želje po oblasti, temveč da takšen odnos izvira predvsem iz neznanja o načelih vodenja ljudi, ki se ne odraža negativno le v odnosu do krepitve samoupravnih odnosov, temveč tudi v samem tehnološkem procesu. Opravičilo tehnokratov za neizpolnjene naloge, češ, »saj sem naročil, pa ljudje niso opravili«, izhaja prav iz nesposobnosti vo- denja, ko ljudem samo ukazujejo, ne dogovarjajo pa se z njimi o delovnih nalogah in jim ne pomagajo in svetujejo pri njihovem izvajanju. Ustvariti pravilne odnose med odgovornimi kadri in neposrednimi proizvajalci je torej naloga, ki zahteva dolgotrajna druž-beno-politična in strokovna prizadevanja. Bazična oblika uresničevanja tega cilja je po statutu Železarne delovna skupina (do trideset ljudi), v kateri sta si funkciji vodenja in upravljanja najbliže, saj delavci tako rekoč enako dobro poznajo delo in njegove probleme kot njihov predpostavljeni (delovodja). Po statutu je odgovorni delavec tudi vodja delovne skupine kot osnovne samoupravne celice. Razprave v delovnih skupinah so usmerjene h konkretnim problemom na delovnem mestu, delovne naloge pa ostajajo stvar skupnega dogovora. Če vodja skrbi za to, da delavci čimprej dobijo odgovore na postavljena vprašanja (od njega samega, ali pa od pristojnih organov in služb), če si prizadeva hitro realizirati možne rešitve, potem mu je sodelovanje neposrednih proizvajalcev zagotovljeno. Ustrezne rešitve njihovih zahtev pa spreminjajo razpoloženje in odnos neposrednih proizvajalcev do dela; občutek podrejenosti se začne izgubljati, upravljanje, vodenje in izvajanje pa postane skupna naloga vseh članov delovne skupine, v kateri je delovodja tako rekoč le strokovni svetovalec. Po trdnem prepričanju Jeseničanov le tako spremenjeni odnosi lahko dokončno odstranijo občutek najemniškega odnosa in z njim' povezano mezdno miselnost. Resničnih sprememb odnosov v proizvodnji ne moremo doseči tako, da toleriramo anarhične odnose, niti s tem, da v strahu pred tehnokratizmom in birokratizmom gradimo prepad med neposrednimi proizvajalci in vodilnimi kadri; za takšno spremembo odnosov je potrebno intenzivno, organizirano delovanje za zbliževanje vodenja, upravljanja in izvrševanja, s tem pa tudi za zmanjševanje razlik med fizičnim in umskim delom. MILAN POGAČNIK (Napisano na podlagi prispevka Železarne Jesenice za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije »Neposredno samoupravljanje, položaj družbenopolitičnih organizacij in samoupravno razreševanje konfliktnih situacij v Železarni Jesenice«, katerega avtorja sta tov. MILAN POLAK in TOMAŽ ERTL) Pravna posvetovalnica DE € VPRAŠANJE: Zaradi neopravičenih izostankov ter primanjkljaja pri blagajniškem poslovanju sem bila izključena iz delovne skupnosti našega podjetja. Ker pa sem se zoper to odločbo pritožila in Navedla dokaze, iz katerih je izhajalo, da primanjkljaja sploh Ni bilo, izostanki z dela pa so le lažja kršitev delovne dolžnosti, bila po sklepu delavskega sveta izključitvena odločba razveljavljena. Dejansko sem bila izven delovnega razmerja 20 ji, odtlej pa ponovno redno delam na svojem prejšnjem de-°vnem mestu. Podjetje pa mi noče izplačati osebnega dohodka av ta čas, ko nisem delala, ker smatra, da bi morala vložiti l0zbo, £ katero bi izpodbijala odločbo o izključitvi. . Prosim vas, da mi odgovorite ali sem upravičena do plačila ega dela osebnega dohodka, saj izključitvena odločba ni bila Zakonita. P. N. ■— Ljubljana • ODGOVOR; . Res se po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih .^ončna odločba delovne organizacije lahko izpodbija le s zbo pred pristojnim sodiščem. Tako tožbo lahko prizadeti j °zi v roku 30 dni od dneva prejema dokončne odločbe. De-°yna organizacija pa je upravičena, da tudi sama razveljavi 1 spremeni svojo odločbo, čeprav je dokončna. V vašem pri- Nieru se je delovna organizacija z razveljavitvijo te izključit- ». ~ — j'- v uči val g culi. a L.! j a jl, x v tAja v jl p v jljvt vvj j i he odločbe izognila le delovnemu sporu, ki bi ga vi lahko v roku 30 dni po prejemu te odločbe. Delovna skupnost Se delovne 'Organizacije pa je tako razveljavila to odločbo celo v tem ,30-dnevnem roku; z razveljavitvijo je bilo tako ugotovljeno, da je odločba nezakonita, zavoljo česar ste tudi ponovno nastopili delo. Gre torej za podoben primer, kot ga ureja člen 126 TZDR, ki predvideva pravico delavca do odškodnine, če izpodbija dokončno odločbo delovne organizacije pred sodiščem; zato smatram, da ste vsekakor upravičeni tako do priznanja delovne dobe kot tudi do priznanja plačila osebnega dohodka za ves čas, ko niste delali. Smatram tudi, da lahko to pravico uveljavljate s tožbo, s tem da se najprej obrnete z zahtevkom na samoupravne organe delovne organizacije, če pa le-ti vašo zahtevo odklonijo ali ne odgovore nanjo v 30 dneh, boste lahko vložili tožbo, s katero boste zahtevali plačilo odškodnine za izgubljeni zaslužek za čas od prenehanja dela do ponovne zaposlitve. A. POLJANŠEK POUČIMO SE NA NAPAKAH C e n t r, a 1" n i s v e t .* _____________________ Pred dnevi se je sestal Centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije in obravnaval glavne značilnosti gospodarjenja in položaja delovnih organizacij industrije in rudarstva v minulem in v začetku letošnjega leta. Razprava o tej problematiki pa je pravzaprav služila samo kot podlaga za to, da je centralni odbor lahko izoblikoval svoje stališče o usmerjanju razvoja v obdobju od 1971 do 1975 leta. Determinante minulega obdobja pa so naslednje: Industrija in rudarstvo sta v minulem letu in v primerjavi z leti 1967 in 1968 dosegla znatno boljše rezultate tako pri gibanju proizvodnje kot pri realizaciji. Jako je na primer narasel fizični obseg industrijske proizvodnje v minulem letu za 11 */». število zaposlenih v industriji in rudarstvu pa se je v minulem letu povečalo za približno 50.000 novih delavcev. Taka gibanja pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Ob pozitivnih gibanjih in rezultatih pa so se v minulem in v začetku letošnjega leta pojavila v industriji in rudarstvu tudi nekatera protislovja in težave. Skupna izguba v industriji se je v minulem leto v primerjavi z letom 1968 povečala kar za 31 'It. Dogovorjene in zakonske obveznosti delovnih orga-nizačij so občutno porasle, nestabilnost cen in inflacija stroškov je postala glavni problem gospodarstva, še posebej pa industrijske proizvodnje. Spričo tega tudi ne more biti naključje, zla se je v minulem in v začetku letošnjega leta občutno povečalo število nelikvidnih delovnih organizacij, da se je v povprečju zmanjšala akumulativna in reproduktivna sposobnost podjetij. Vse to pa priča, da so gospodarski tokovi, čeprav pogojeni s tokovi v svetu, sila neenakomerno strujali v minulem obdobju. Vzroki za to so znani, o njih so sindikati že ničkolikokrat spregovorili. Gre za to, da nekatera načela reforme nismo dovolj spoštovali in jih dovolj dosledno uveljavljali. Gre za vse tisto, kar je še nedorečenega v našem zunanjetrgovinskem režimu, v carinski politiki, v kreditno-monetami politiki, v sistemu formiranja in delitve dohodka. Od tod tudi preprost zaključek sindikatov: v prihodnjem obdobju bo po-trebno odpraviti vse tisto, kar je slabo vplivalo na razvoj našega gospodarstva v preteklosti in kar je povzročalo nestabilnost na tržišču. Na odstranjevanju teh zaviralnih momentov naj sloni tudi program srednjeročnega razvoja naše države. Č r'n a g o r a •••••-• ' DOBRO S PRIDRŽKOM Sindikat in mladinska organizacija v občini Plevlje sta pred dnevi obravnavala skupen problem: zaposlovanje mladih strokovnjakov, pravzaprav zaposlovanje pripravnikov. Pri tem so predstavniki tako sindikatov kot Zveze mladine lahko ugotovili, da je bil dosežen pomemben napredek na tem področju, saj so delovne organizacije v občini razpisale 150 pripravniških mest. Se vedno pa je od tega števila 40 delovnih mest nezasedenih, saj kandidati, ki so se prijavili na razpise, niso izpolnjevali vseh zahtevanih pogojev. Sindikati in Zveza mladine občine Plevlje so v svojih zaključkih opozorili, da nekatere delovne organizacije še vedno zaposlujejo po »zvezah« in da prostih delovnih mest ne razpisujejo. V nekaterih delovnih organizacijah tudi še vedno živi prepričanje, da je zaposlovanje pripravnikov samo kratkotrajnega pomena, pač izpolnjevanje obveznosti, ki jo je vsilil zakonodajalec. . . * PLENUM OBALNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER O MINIMALNIH OSEBNIH DOHODKIH NE MANJ KOT 800 DINARJEV Potrebno se bo pogovoriti o smotrnosti poslovanja oziroma obsloja nekaterih delovnih organizacij... Bolje da to storimo danes kot jutri Obalni sindikalni svet Koper je svojo tretjo sejo plenuma posvetil predvsem obravnavi podatkov o najnižjih osebnih dohodkih v delovnih organizacijah, o 42-urnem delovnem tednu in o regresih za letni dopust. Glede na obsežno problematiko so prisostvovali seji poleg članov plenuma tudi člani komisije za gospodarstvo, komisije za življenjske in delovne razmere ter organizacijsko-kadrovske komisije. Ob proučevanju podatkov o nagrajevanju oziroma najnižjih osebnih' dohodkih zaposlenih, ki jih je za plenum pripravila komisija za življenjske in delovne razmere obalnega sindikalnega sveta Koper, so prisotni ugotovili, da je samoupravljanje na tem področju v določenem smislu odpovedalo. Anketa na obalnem območju je namreč pokazala, da dela v gospodarstvu še vedno veliko ljudi, ki zaslužijo mesečno manj kot 600 dinarjev in da na primer več kot 2300 zaposlenih prejema za svoje delo mesečno manj kot 800 dinarjev. Po drugi plati pa iz ankete izstopajo podatki o zelo visokih prejemkih v negospodarstvu, ki znašajo tudi več kot 8500 dinarjev ... Ne glede na tako velika nasprotja pa danes koprske sindikate skrbijo predvsem najnižji osebni dohodki, ki nadvse resno ogrožajo osnovni življenjski standard nekaterih delavcev in njihovih družin. , Naloga, ki si jo je zastavil obalni sindikalni svet, da v čim krajšem času ne bi bilo več osebnih mesečnih dohodkov izpod 800 dinarjev, je namreč po mnenju članov plenuma bolj zahtevna od tiste, ko so se sindikati pred časom zavzemali za spodnjo mejo osebnih dohodkov v višini 600 dinarjev. Nekatere delovne organizacije namreč dejansko komaj životarijo, druge pa zavoljo »poslovnega uspeha« izplačujejo svojim delavcem nevzdržno nizke osebne dohodke. Minimalni mesečni osebni dohodki, ki naj bi znašali po mnenju koprskih sindikatov 800 dinarjev, morajo po eni plati zagotavljati zaposlenim pokritje najnujnejših življenjskih stroškov, po drugi plati pa naj bi predstavljali merilo, ali ima delovna organizacija sploh še moralno pravico poslovati oziroma obstajati. Tako bi torej morali po mnenju koprskih sindikatov za vse tiste delovne organizacije, ki v daljši perspektivi ne bi mogle omogočiti delavcem minimalnega osebnega dohodka, postaviti vprašanje o ekonomski upravičenosti oziroma o smotrnosti njihove proizvodnje. Želja sindikatov, naj bi tudi najnižji osebni dohodki v delovnih organizacijah služili kot merilo uspešnosti gospodarjenja, je razumljiva, vendar pa je res, da bi bilo v praksi težko uveljaviti taka merila. Predvsem zato, ker še vedno nimamo natančnih izračunov o naj-nižjem osebnem dohodku, ki bi še zadoščal za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov za različne kategorije delavcev. Poleg tega tudi nimamo predpisane minimalne stopnje akumulacije, ob kateri bi še priznavali gospodarjenje določene delovne organizacije za družbeno koristno, itd. Ne glede na to pa so se na plenumu koprskih sindikatov zedinili, da se sindikati morajo zavzemati za minimalne osebne dohodke v višini 800 dinarjev. To bo nekatere delovne organizacije, kot so poudarili na plenumu, prisililo .k boljšemu gospodarjenju, k prizadevanjem za zvišanje ' produktivnosti. Obenem pa so na sestanku v Kopru sklenili, da se morajo sindikati v prihodnje še bolj dosledno boriti za stabilizacijo cen, saj bi z večjo stabilizacijo dinarja močno omilili številne probleme. Vprašanje prehoda na 42-umi delovni teden in vprašanje regresov za letni oddih na obalnem območju ni tako pereče, kot je problem minimalnih osebnih dohodkov. Kljub temu bomo o podatkih, ki govore o teh vprašanjih, še poročali v našem tedniku. A. ULAGA DELAVSKA ENOTNOST — St. 21 — 30. maja 1970 Tfot je znano, so po temeljnem zakonu o obveznem sprejo jemanju pripravnikov v delovnih organizacijah in podob-^nem republiškem zakonu delovne organizacije dolžne sprejemati kot pripravniki osebe, ki so dokončale visoko ali višjo šolo in je potrebno, da si pridobijo delovne izkušnje za samostojno delo v svoji stroki. Zakon obvezuje delovne organizacije, da s svojimi splošnimi akti uredijo trajanje in potek pripravniške dobe. Pripravništvo je torej postalo obveznost delovnih organizacij, in sicer kot element načrtne kadrovske politike in kot metoda izpopolnjevanja ter prilagajanja poklicne in izobrazbene strukture novim potrebam in zahtevam proizvodnje. Občinskim skupščinam pa nalaga zakon dolžnost ocenjevati, ali so načrti o sprejemanju pripravnikov sestavljeni tako, kot jih opredeljuje zakon. Pri tem so jim dolžni strokovno pomagati zlasti zavodi za zaposlovanje. Po oceni občinskih skupščin, ki so že razpravljale o uvajanju pripravništva v politiki zaposlovanja, uresničevanje zakona o pripravništvu za mnoge delovne organizacije ni bila lahka naloga, razen tega pa marsikje nanj tudi niso bili dovolj pripravljeni. Pripravništvo bi morale organizirati tako, 4a bi pripravniku zagotovile strokovno usposabljar^je in možnost za organizirano spoznavanje zapletenih delovnih procesov. Tega pa veliko delovnih organizacij ni storilo. Na eni strani so delovne organizacije, predvsem' večje, ki so že pred zakonskimi obveznostmi organizirano sprejemale mlade ljudi in jih v času pripravništva pripravljale za uspešno strokovno delo in so tudi zdaj na široko odprle vrata mladim izobražencem; na drugi strani pa so delovne organizacije (zlasti manjše), ki iz kakršnegakoli razloga še premalo upoštevajo vpliv, ki ga ima kadrovski sestav na napredek, ki nimajo načrtne kadrovske politike in zato tudi še nimajo pravega odnosa do sprejemanja pripravnikov. Nekateri opravičujejo opreznost ali celo nezainteresiranost pri sprejemanju pripravnikov s tem, da skušajo vnaprej preprečiti, da ne bi prišlo do nove ■ ' ' ! - •" .• Kako uveljavljamo pripravništvo ! oblike zaposlovanja preko potreb. Toda za takšnimi razlagami se ponekod skriva tudi odpor nesposobnih ljudi zoper spremembe v kadrovski strukturi. Delovne organizacije, ki so občinskim skupščinam sporočile, da ne nameravajo sprejeti pripravnikov, utemeljujejo svoje stališče z razmmi razlogi: Nekatere se sklicujejo, da zaradi majhnega'števila 'Zaposlenih' ne morejo sprejeti pripravnikov; velja pa pripomniti; da Se je prav pri takšnih delovnih organizacijah pokazalo, 'da je izobrazbena sestava zaposlenih na zelo nizki ravni. Nekatere delovne organizacije se opravičujejo, da pripravniku ne bi mogle nuditi strokovnega vodstva — mentorstva. Strokovna usposobljenost delavcev, ki bi prišli -v poštev kot mentorji, je ponekod precej nižja od pripravnikove šolske izobrazbe. Zanimivo je, da so nekatere delovne organizacije, ki tudi nimajo mentorjev, vseeno sprejele pripravnike ih našle rešitev tako, da so skušale urediti pripravništvo za svoje pripravnike pri večjih delovnih organizacijah, ki imajo strokovnjake, usposobljene za mentorstvo. Mnoge delovne organizacije se izgovarjajo s pomanjka-njem finančnih sredstev (zlasti s področja družbenih služb), medtem ko druge trdijo, da nimajo na razpolago prostih delovnih mest, na katera bi po končani pripravniški dobi lahko pripravnike redno zaposlile. Značilno je; da je večina, delovnih organizacij pri izvajanju zakonskih določb v pripravništvu previdnih; načrtujejo samo tolikšno število pripravnikov, kolikor jih nujno potrebujejo za izpopolnitev delovnih mest, oziroma jih bodo po uspešno prestani pripravniški dobi lahko zaposlile. Iz načrtov delovnih organizacij v sprejemanju pripravnikov je mogoče spoznati, da je največje povpraševanje po pripravnikih z visoko in višjo šolsko izobrazbo (pravniki, ekonomisti, diplomanti tehničnih fakultet); med pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo pa iščejo najpogosteje tehnike tiste strokovnosti, kakršne terjajo dejavnosti, ki jih opravljajo. Po približni oceni je uredila pripravništvo s samoupravnimi akti polovica gospodarskih organizacij v Sloveniji. Prve analize izvajanja zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva -v delovnih organizacijah opozarjajo tudi na dejstvo, da je načrtovanje zaposlovanja — ki ni samo zbirka številk — v delovnih organizacijah slabo razvito. Kaže, da sta za takšno stanje poglavitna dva vzroka; marsikje nimajo programov razvoja ali pa ne vedo kakšna znanja, kakšno strokovno izobrazbo terjajo posamezna dela. Marsikje so tudi v zadregi, kako obhkbvati kadrovsko politiko, to je, kako predvideti; kakšni strokovnjaki bodo delovni organizaciji potrebni glede na njen prihodnji razvoj ter razvoj njenih dejavnosti. Zato -je zahteva zakonu, naj delovne organizacije vsako leto sprejemajo načrt sprejemanja pripravnikov, na splošno naletela na odobravanje, hkrati pa hudo zaostrila vse probleme' v zvezi s kadrovskim . načrtovanjem, pri čemer se zastavlja vprašanje, ah so sploh znane dejanske potrebe. Eden od teh problemov, skoraj najpomembnejši, je pravilno izdelana sistemizacija, le-ta je pomemben pripomoček zd uspešno oblikovanje in izvajanje kadrovske politike. Praksa je tudi pokazala, da ponekod nimajo strokovnjakov, ki bi bili ali sposobni ali pripravljeni pomagati pri usposabljanju mladih, drugje pa jim nočejo pomagati, zaradi odpora ljudi, da bi ohranili staro strukturo zaposlenih in s tem tudi svoj položaj. Veliko organizacij raje sprejme diplomante'takoj na delo kot pa v pripravništvo, ker je pripravništvo relativno drago, a večkrat se zgodi, da za pripravnika nihče ne skrbi. Tudi odpor mladine proti pripravništvu narašča, kajti le-ta pogosto občuti pripravništvo le kot slabo organizirano zaposlitev z nižjimi osebnimi, dohodki. : ' Izvajanje zakona o pripravništvu ni predvsem pravna zadeva, temveč najprej naloga z družbeno političnim, organizacijskim in vzgojnim obeležjem. Izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih je torej povezano predvsem z razvojno politiko gospodarske organizacije in z odnosom delovnih skupnosti do strokovnega in intelektualnega dela v procesu proizvodnje. .... V‘ KAJ SE JE ZGODILO V OBRTNEM ČEVLJARSKEM PODJETJU »ROŽNIK« V LJUBLJANI j,.i Kratkovidna nestrpnost imi» 11 lini i i Zakaj je 25 delavk nezadovoljnih zaradi osebnih dohodkov? Sredi maja se je 25 delavk iz ljubljanskega obrtnega čevljarskega podjetja »Rožnik« oglasilo-na ljubljanskem Mestnem sindikalnem . svetu in zahtevalo, da jim ta forum pomaga uresničiti njihove zahteve za povečanje osebnih dohodkov. To sem lahko prebral v informaciji, ki mi jo je posredoval Janko Velikonja, tajnik Mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. V tej informaciji najbolj bodejo besede: »... Delavkam v »Rožniku« ni šteti v zlo, če so se lotile skrajnih sredstev za rešitev vprašanja osebnih dohodkov. Po večkratnih poskusih, da bi zadevo rešili znotraj podjetja, so prekinile delo, opozorile naše zunanje dejavnike, ker notranjim v podjetju niso več zaupale. Osebni dohodki so dejansko mizemi. Eksistenčni minimum ni bil zagotovljen. Redke so bile tiste, ki so prejemale nad 1000 dinarjev, Več delavk pa je bilo, ki so prejemale celo PRODAJA POLKNA VRATA OKNA ribnica na kredit manj kot 500 dinarjev na mesec ...« Vsak nepoučen človek bi lahko na osnovi omenjene informacije sklepal, da nekaj ni v redu v tem blizu 100-članskem delovnem kolektivu. Zato nikakor ni odveč, če v tem primeru pogledamo resnici do dna in skušamo odgovoriti na vprašanje, ali se je 25 delavk iz »Rožnika« upravičeno pritožilo. KAJ JE »ROŽNIK?« Za lažje razumevanje celotne zadeve je treba vsekakor nekaj več povedati o obrtnem čevljarskem podjetju »Rožnik«, čeprav smo o njem v našem listu že pisali. V 15 letih, odkar obstaja, se je »Rožnik« brez botrov in brez tuje pomoči postavil na lastne noge. Leta in leta so se morali zaposleni odpovedovati višjim osebnim dohodkom, da so si lahko zgradili lepe, nove sodobne proizvodne prostore in kupili tudi že prve stroje za modernizacijo proizvodnje. »Naša rešitev je bila edinole, modernizirana sodobna proiz-vodja,« pravi direktor podjetja, tovariš Maršič. »Po preselitvi v nove prostore na Tržaški cesti v Ljubljani, prav zdaj je mi-' nilo leto dni, smo povečali število zaposlenih za 35, promet pa za 46°/o. Porast prometa bi bil lahko še mnogo večji, če bi nam uspelo najeti kredite za nov šivalni stroj in za nove sodobne stroje v montažnih oddelkih. Kljub temu pa uspešno stdpamo na poti, ki smo si jo začrtali. Le- tos računamo, da bo naš promet znašal 5 milijonov dinarjev, čez pet let pa ga bomo povečali za najmanj 100 odstotkov.« Malči Tekauc, ki je v »Rožniku« predsednica sindikalne or-. ganizacije, sicer pa vodja šivalnice, sem povprašal, ali so osebni dohodki zaposlenih v njihovem podjetju res tako nizki, kot navajajo nezadovoljne delavke. »Povem naj, da tako v vsej čevljarski industriji kot tudi v našem podjetju osebni dohodki niso najboljši. Toda tako slabi pa spet niso, da bi bilo treba zagnati takšen vik in krik. S tem, da so poprečni osebni dohodki zaposlenih pri nas bili minulo leto 910 dinarjev in letos v štirih mesecih 890 dinarjev, imajo zaposleni v naši stroki boljše osebne dohodke samo še v kranjski Planiki, v trži-škem Peku in žirovski Alpini. Pri nas ima vsaka prizadevna delavka možnost zaslužiti, saj so vse nagrajene po učinku. Veliko jih je, ki zaslužijo več kot 1000 do 1300 dinarjev na mesec.« Ob tem se je predsednica sindikalne organizacije spomnila časov, ko je bilo v njihovem podjetju res težko. »Še do nedavnega je imel direktor podjetja komaj 1600 dinarjev, sama pa sem zaslužila nekaj več kot 800 dinarjev na mesec. Podobne dohodke so imeli tudi drugi v kolektivu, pa smo vsi lepo potrpeli, ker smo vedeli zakaj. Vedeli smo, da si gradimo novo tovarno, da moramo kupiti noVe stroje, če se hočemo kosati z drugimi proiz- ZASAVSKE STROKOVNE ŠOLE ZAPUŠČA 250 MLADIH KVALIFICIRANIH DELAVCEV Nova pridobitev za gospodarstvo Pregled nad kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v Zasavju že nekaj let opozarja, da bi kazalo hitreje, predvsem pa bolj učinkovito usposabljati delovne ljudi. To je postalo najbolj očitno po začetku uveljavljanja reforme, ko je obveljala zahteva, da z nekvalificiranimi proizvajalci ne bo mogoče pobiti bitke zanjo. Žal, doslej prizadevanja za večje znanje, boljšo strokovnost že zaposlenih niso dala pričakovanih rezultatov, zato pa so se podjetja dosti bolj načrtno zavzela za vzgojo mladih, kvalificiranih delavcev. Prihodnje dni bo zasavsko gospodarstvo dobilo skoraj 250 novih, mladih kvalificiranih delavcev. Doslej še nobeno leto zasavske strokovne šole niso dale tolikšnega števila kvalificiranih delavcev in, če lahko verjamemo napovedim vodstev teh izobraževalnih ustanov, bodo poslej vsako leto vzgojile še več kovinarjev, električarjev, rez-karjev, ključavničarjev, natakarjev, kuharjev in drugih. Seveda ni treba posebej poudarjati, da imajo vsi že zagotovljeno zaposlitev. Največ novih kvalificiranih delavcev bodo letos vzgojili v Strokovno-izobraževalnem centru Zagorje ob Savi. V tej ustanovi je te dni pred komisijami kar 80 fantov iz vsega Zasavja. Od tega se jih je polovica izučila ža kovinarje, vsi drugi Pa za električarje. Na Industrijski kovinarski šoli v Trbovljah se pripravlja na zaključne izpite 50 gojencev. Polovica njih ima zagotovljena delovna mesta v Strojni tovarni, drugih 25 pa bo odšlo v tista podjetja po Zasavju, ki so jim omogočila šolanje. Rudarski šolski center Zasavskih premogovnikov končuje te dni okrog 50 fantov. Nekateri med njimi bodo nadaljevali šolanje na srednji rudarski šoli v Velenju, drugi pa se bodo zaposlili v rudnikih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob' Savi. Slovo od šolskih klopi jemlje tudi skupina 50 gojencev in gojenk gostinske šole v Zagorju ob Savi. Redki med njimi bodo ostali y zasavskih občinah, čeprav bi zasavsko gostinstvo nujno po- trebovalo več kvalificiranih ljudi. Vleče jih drugam, predvsem tja, kjer jim obljubljajo najboljše pogoje, to pa je v Ljubljani in nekaterih naših najbolj znanih obmorskih turističnih krajih. Kot že vrsto let doslej, so se zadnjič na tej šoli zglasili nekateri hotelirji iz sosednje Avstrije, ki bi radi zaposlili precej teh gojencev v njihovih obratih. Značilno pa je, da so odšli letos praznih rok, kajti nihče se ni odločil za delo v Avstriji. PREDLOG, VREDEN PREMISLEKA IN UPOŠTEVANJA Učni programi naših strokovnih šol so sicer izpopolnjeni, vendar še zmeraj niso takšni, kot bi morali biti. Čeprav bo sedanja generacija mladih kvalificiranih delavcev odšla na de- DOPISNIKI JAVLJAJO • MARIBOR Sindikalna organizacija mariborske tovarne avtomobilov in motorjev je namenila letos za letovanje socialno šibkih članov kolektiva 60.000 dinarjev. Po podatkih, ki so jih zbrali po sindikalnih podružnicah, bo letos brezplačno oziroma z delnim samoprispevkom letovalo okoli 270 članov kolektiva In njihovih svojcev. To so predvsem člani kolektiva z večjimi družinami, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 300 dinarjev. Večina socialno šibkih bo letovala v juliju In avgustu 6 Omlšlju In v Pakoštanih.‘ Sindikalna organizacija podjetja bo plačala tudi nekaterim otrokom socialno šibkih članov kolektiva letovanje na morju. A. 2. ■ v,. . - . , lo v zasavska podjetja precej bolj usposobljena kot njihovi vrstniki pred leti, imajo mladi vendarle vrsto pripomb, da učni programi ne morejo biti statični, dani enkrat za vselej, marveč bi jih morali nenehno prila-gojevati dosežkom in zahtevam naifega gospodarstva. V zvezi s tem je zelo zanimiva in po svoje značilna ugotovitev, da je npr. učni program rudarskega šolskega centra sedaj že tako zahteven, da ga gojenci brez dokončane osnovne šole skoraj ne zmorejo zadovoljivo končati. Po drugi strani pa je znano, da kovinska stroka že zahteva vedno več teoretičnega znanja in bo treba število ur teoretičnega pouka povečati. Razumljivo je, da imajo mladi še več drugih umestnih pripomb, ki bi jih kazalo v prihodnje skupaj z mnenji podjetij in njihovih vodstev pa tudi vodstev strokovnih šol bolj upoštevati. NIKAR PUSTITI MLADIH DELAVCEV SAMIM SEBI Pridobljeno teoretično in praktično znanje mladih kvalificiranih delavcev je dejansko prva stopnica za njihovo nadaljnje izpopolnjevanje in usposabljanje. Tako bi vsaj moralo biti. Žal, temu ni tako. Ni in ne more biti dovolj, da bodo v podjetjih mladim fantom odredili delovna mesta, potem pa jih prepustili samim sebi. Gre za očitno napako, ki si je ne smemo več privoščiti. Številni novi, kvalificirani delavci se želijo izpopolnjevati. Vodstva zasavskih podjetij bi jim morala pri tem vsestransko pomagati in jim omogočiti kakršne koli oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Če pa tu ali tam nimajo najboljših možnosti, da bi novosprejete kvalificirane . delavce poslali na nadaljnji študij, bi jim morali omogočiti vsaj/ taka delovna mesta, kjer bi utegnili dejSnsko pokazati vse, kar so si v času šolanja in učenja pridobili. Vsakdanja praksa jim bo vsekakor omogočila, da bo .njihovo delo bolj produktivno, to pa je vendar v tem času za naše gospodarstvo najbolj bistveno. M. V. vajalci na vedno bolj zahtevnem trgu.« KDO SO TOREJ NEZADOVOLJNE DELAVKE? Preden dokončno odgovorimo na vprašanje, kdo so in zakaj so delavke v »Rožniku« nezadovoljne, je treba povedati še naslednje: Čevljarsko obrtno podjetje »Rožnik« je eno izmed tistih podjetij pri nas, v katerem je dobila delo marsikatera ženska, ki ga drugje ni mogla dobiti. Še katerokoli mlado dekle, ki je potrkalo na vrata »Rožnika«, je, če se je le dalo, v tem kolektivu dobilo delo. »Vedno priučujemo mlada dekleta za delo v našem podjetju. Prav zdaj pripravljamo program za priučitev 30 novih delavk,« je mimogrede pojasnil direktor. Že pred pol leta pa so v »Rož-vsem mladih deklet, ki jim je bila to prva zaposlitev. Seveda se morajo vse te delavke še prej priučiti, da so potem lahko sposobne normalno proizvajati. Razumljivo, v času učne dobe pa si skoraj nobeno 'podjetje, še najmanj pa »Rožnik« ne mpre prvoščiti za te delavke oziroma delavce he vem kako visokih osebnih dohodkov. To dejstvo pa je med pretežno večino omenjenih delavk, ki so pravkar prestopile prag podjetja, sodu izbilo dno. Toda po mojem mnenju povsem neupravičeno. Najprej bi morala ta dekleta ne-■ kaj pokazati, potem pa bi se lahko borile za. enakovredne osebne'dohodke, kot jih ima večina v »Rožniku«, kjer delajo že po deset, petnajst in tudi več let. Ta dekleta, ki so tako rekoč šele včeraj prišla v podjetje, ne morejo, morda pa tudi nočejo, razumeti, kaj je prihodnost. Bolj, ko ^so jim v »Rožniku« dopovedovali, da se je treba marsičemu odreči, če hočeš, da boš jutri dobro živel, bolj so ta dekleta trmasto vztrajala pri svojih neupravičenih zahtevah, se zaradi tega pritožile na Mestni sindikalni svet itd. Takšna nestrpnost, ob tem ko se kolektiv trudi, da bi ti v perspektivi omogočil večji kos kruha in boljše življenje, je zelo nehvaležna ih celo žaljiva za vse tiste člane delovnega kolektiva, ki so si pet, deset, petnajst let dobesedno odtegovali.od ust. da lahko danes delajo v normalnih pogojih. Takšna nestrpnost delavk. ki mislijo samo na danes, se lahko kmalu kruto maščuje M. ŽIVKOVIČ Na lOciccro • RAVNE V železarni bodo v kratkem poslili okrog 60 invalidov. zanje bodo pripravili posebna delovni mesta. Sklep železarne, da bod° dali delo tudi invalidom, ki jih Je na koroškem območju, precej, v javnosti naletel na velik oP' m e v. m CELJE Pred dnevi so se na drugi Te^} seji zbrali člani občinskega sind»' kalnega sveta. Razpravljali so ^ političnih ciljih in nalogah sl^' venskih sindikatov. Izvolili so delegate za 2. konferenco slovel* skih sind katov ter sprejeli Pra nik o delitvi pomoči nezaposleno^ in upravljanju s sredstvi sklad za pomoč nezaposlenim. mb © LJUBEČNA V Opekarnah Ljubečna pri c lju so izvolili v četrtek nove s moupravne organe, ki bodo v n slednjih dveh letih vodili pod jeti V mandatni dobi starega deiagih invalidov, in s tem seve-^ Pereče družbeno vprašanje, ta ;fležen dveh bonitet. Prva je ’ ne plačuje prispevkov od ebnih dohodkov zaposlenih, in 0,Uga>_da je oproščen plačevanja k resti od poslovnega sklada. u§ače posluje Bodočnost po ci, kmalu znašle na cesti, kot temu pravimo. »Deset let bo tega, kar je naš zavod izdelal dolgoročni investicijski program. Osnovni namen načrta je bil, da kar najbolj izpolnimo svojo nalogo, ki je predvsem v reševanju zaposlovanja in učinkovite rehabilitacije invalidov in drugih prizadetih oseb...«, mi pripoveduje Jože Kojc. »Želeli smo usta- noviti in razviti vzoren center za rehabilitacijo, ki naj bi služil invalidom za strokovno usposabljanje kot sredstvo in način za redno zaposlitev. Prizadevali smo si skratka, da bi zavod pre- 9 Občinska skupščina, ki je ustanovitelj zavoda, se bo morala v najkrajšem času temeljiteje lotiti vprašanja nadaljnjega obstoja Bodočnosti in pomagati tristotim delavcem pri njihovih Baraka v ozadju je skladišče zavoda Bodočnost. V njej so shranjeni reprodukcijski material in gotovi izdelki v vrednosti 400 tisoč novih dinarjev... rasel v bazenski center za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, da bi bilo vse skupaj pod eno streho. Ker naši predlogi niso bili sprejeti in so zgradili v Mariboru na Podbrežju bazenski center za rehabilitacijo invalidov, v katerega je bilo že doslej vloženih več kot 10 milijonov novih dinarjev družbenih sredstev, smo mi iz. leta v leto v hujših škripcih,, medtem ko drag objekt na Podbrežju ne služi svojemu namenu. Denarja za potrebno opremo in začetek obratovanja namreč ni od nikoder ...« Hkrati, ko gostujejo v novi stavbi na Podbrežju med drugimi na primer servis El Niš, Zavod za varstvo pri delu in posebna šola, pa je osnovni problem Bodočnosti prav pomanjkanje delovnih prostorov. Ljudje delajo namreč v izredno težavnih pogojih in nekateri celo na prostem, tako poleti kot pozimi. »Naš zavod bi potreboval v prvi vrsti nov proizvodni objekt. Ker razumljivo nimamo dovolj lastnih sredstev, smo zaprosili za kredit, ki so nam ga predstavniki sklada za negospodarske investicije pri občinski skupščini Maribor že obljubili. Seveda računamo tudi na podporo banke. Osnovno za naš nadaljnji obstoj pa je v vsakem primeru, da rešimo vprašanje delovnih prostorov, saj se bo v nasprotnem primeru kmalu znašel del kolektiva na cesti...«, zvem v Bodočnosti. Zares žalostno bi bilo, če bi v Mariboru do česa takega tudi prišlo. Posebno, če vemo, da je bil zavod ustanovljen na pobudo družbe in da danes kljub vsemu še vedno zadovoljivo opravlja svojo temeljno funkcijo in s tem prihrani občinski blagajni vsak mesec znatna sredstva. Kaj torej storiti? 9 Delavci Bodočnosti pričakujejo v prvi vrsti od mariborskih delovnih organizacij, da bodo imele v prihodnje do njih več razumevanja. Problem je namreč v tem, da številni kolektivi krepko zapostavljajo zavod Bodočnost in raje naročajo dela pri zasebnih obrtnikih, kot pa pri delavcih — invalidih. prizadevanjih za bolj človeške pogoje dela. Brez kreditov zavod Bodočnost ne bo mogel realizirati svojih načrtov in obdržati ljudi pod svojo streho. Zato je dolžnost vseh, ki bodo imeli besedo pri reševanju tega pomembnega vprašanja, da stvar predhodno temeljito preštudirajo in se šele pottej odločijo. Kako, bodo najbolje vedeli sami. Gre za 310 ljudi, od tega 20 rehabilitantov in 183 invalidov dela oziroma invalidov. A. ULAGA Zaposlili bodo 150 žensk Za občinski praznik otvoritev obrata tovarne Peko v Trbovljah V volilnem programu trboveljskih občanov in izhodiščih za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj, sprejetih pred lanskimi volitvami v republiške, zvezne in občinske predstavniške organe v središču revijerjev, je dobila osrednje mesto tudi zahteva po hitrejšem odpiranju novih, produktivnih delovnih mest za ženske in dekleta. V Trbovljah namreč že delj časa ugotavljajo vse večjo nezaposlenost žensk in deklet. Lani je iskalo delo okrog 450, letos pa že okrog 480 žensk. Spričo tega je bila odločitev občinske skupščine in bčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, da poiščejo vse možnosti za odpiranje novih delovnih mest, deležna vsestranske podpore vseh Trboveljčanov. Trbovlje si je našlo partnerja v Tržiču. Tovarna Peko je pokazala pripravljenost za izgradnjo posebnega obrata za izdelavo vrhnjih delov obutve. Vse doslej si je namreč kolektiv tega tržiškega podjetja pomagal z zasebnimi kooperanti, kar pa je bilo dostikrat predrago in zamudno. V Trbovljah so že lansko jesen zbrali večje število nezaposlenih žensk in deklet, ki so jih poslali v Tržič na priučitev za delo v novem obratu. Tako bodo torej te delavke pionirke prizvodnje v trboveljskem obratu in z njihovo pomočjo se bodo priučile delu še druge trboveljske ženske. V izgradnjo obrata in za opremo sta občinska skupščina Trbovlje in tovarna »Peko« porabili okrog 4 milijone din. Obrat bo mogoče v prihodnje širiti z novimi prostori, če bo potrebno. Sicer pa je predvideno, da bi kasneje uresničili drugo etapo izgradnje tega obrata, s čimer bi lahko zaposlili še najmanj sto žensk. V Trbovljah bodo 1. junij, občinski praznik, ki ga slavijo v spomin na leto 1924, ko so napredni rudarji pod vodstvom KPJ zadali uničujoč udarec fašistični Orjuni, počastili tudi z novo gospodarsko pridobitvijo, ki bo precejšnjega pomena za zmanjšanje problema nezaposlenosti žensk. -m- • TGA KIDRIČEVO: Nesreč je manj! Odkar deluje v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem služba varstva pri delu, je nesreč iz leta v leto manj. V letu 1968 so imeli 127 nesreč ali 6,53 odstotka na 100 zaposlenih. Lani so imeli 106 nesreč ali 5,47 odstotka na 100 zaposlenih. Čeprav je odstotek na prvi pogled majhen, je vendar ohrabrujoč, saj je število nesreč v minulih letih nenehno raslo, kar je negativno vplivalo tudi na proizvodnjo. Ob manjšem številu nesreč pa so imeli v TGA Kidričevo lani precej več izgubljenih dni, kot v letu 1968, ker so bila zdravljenja zaradi nesreč daljša. Prav tako je lani v primerjavi z letom poprej naraslo tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni. Lani je gospodarska izguba zaradi nesreč znašala 618.603,31 dinarja, zaradi bolezenske odsotnosti pa kar 7,124.834,72 dinarja. Za varstvo pri delu so v tej delovni skupnosti lani porabili 1,110.072,37 dinarja. Tolikšno razumevanje za to področje, ki se ne kaže samo v materialnih sredstvih, temveč tudi v tem, da so samoupravni organi nenehno na tekočem o varstvu pri delu, pa je tudi porok, da bo letos manj nesreč in tudi manj obolenj delavcev. M. K. V" Zavod »&OMEC* OBVEŠČA CENJENE BRALCE, t JLjubljunm ? Beetkmvmmtm - ’ ■ N Jk. DA SO IZŠLE NOVE KNJIGE: 1. POŽGANE SLOVENSKE VASI Vrsta reportaž o slovenskih vaseh, ki so bile požgane med zadnjo vojno. Vezava celo platno, 55,00 din 2. POKOL V NOVEM SADU Pričevanje o dogodkih, ki so pretresli Novi sad v začetku leta 1942. Vezava celo platno, 42,00 din 3. DVOBOJ VOHUNOV Boj številnih diverzantov in obveščevalcev, ki so si prizadevali speljati hitler-jevce na krivo sled o tem, kje in kako naj bi prišlo do invazije v Normandiji. Vezava celo platno, 64,00 din Posebej opozarjamo in priporočamo Zbornik »SLOVENKE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU«. Zbornik bo izšel v treh knjigah jeseni 1.1. Zajema dokumente, članke in spomine, ki izčrpno prikazujejo udeležbo slovenskih žena in deklet na vseh področjih narodnoosvobodilnega boja. Zbornik bo najprimernejše darilo za udeleženke in sodelavke v NOB ter interniranke, zato ga posebej priporočamo ustanovam, gospodarskim in političnim organizacijam, da bodo z njim obdarile svoje sodelavke in upokojene tovarišice — udeleženke. Tri knjige, vezane v celo platno, kartonski ščitni ovitek, cena 220,00 din. Zbiramo prednaročila za trilogijo Toneta Svetine UKANA! Na Slovenskem je po tem edinstvenem partizanskem romanu še vedno veliko povpraševanje, zato bo delo v celoti ponovno ponatisnjeno. Prednaročniška cena bo enaka dosedanji, po izidu bo cena zvišana Prednaročila zbiramo do konca septembra tl., izid ponatisa pa je predviden v prvi polovici leta 1971. OB NAKUPU NE POZABITE E3MARKET E3 SUPERMARKET Špccial 1 NAROČILNICA Nepreklicno naročam: 1. Zbornik SLOVENKE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU celo platno, 220,00 din 2. Trilogijo UKANA celo platno, 225,00 din polusnje, 260,00 din celo usnje, 350,00 din Naročnino bom poravnal(a): a) takoj po prejemu knjige, b) v petih mesečnih obrokih (po prejemu knjige), c) v desetih mesečnih obrokih (pričenši z dnem naročila). (Neustrezno črtajte.) PRIIMEK IN IME ............................................. šraj, ulica in h. št. .—------------------------ aošta ....................................____ ZAVOD BOREC knjigotrški oddelek LJUBMANA Beethovnova 10 f Kako gospodarimo KAKŠNA BO USODA DRŽAVNEGA KAPITALA? (Nadaljevanje s 1. strani) ostala tam tudi priložnost, da se federacija še naprej zadolžuje na osnovi že zbranega kapitala, ne pa na osnovi vsakoletne finančne sposobnosti in vsakokratne pripravljenosti zvezne skupščine ter predstavnikov republik, da dopustijo nove zadolžitve federacije. Nadaljnji obstoj zveznega državnega kapitala bi razen tega nenehno spodbujal politične pritiske, da se odlagajo anuitete posameznim dolžnikom ali močno zadolženim republikam in s tem olajša njihov finančni polažaj. Obstoj državnega kapitala je prevelika vaba za izsiljevanje različnih olajšav, da bi se bilo mogoče takim pritiskom učinkovito upreti. Ker pa bi se v primeru, če bi obveljal prvi predlog, zmanjšal priliv anuitet federaciji, bi bilo avtomatično potrebno povečati davke ali zadolžitve pri narodni banki za pokritje obveznosti federacije do nerazvitih in za odplačilo inozemskih dolgov. Denar v »zvezni skledi« slej ko prej spodbuja finančno nedisciplino in medsebojne spore. Vrnitev zveznih sredstev gospodarstvu (drugi predlog) bi pomenila diskriminacijo med dolžniki nekdanjega splošnega investicijskega sklada in dolžniki drugih finančnih institucij. Ze na prvi pogled je torej jasno, da ta predlog ni dobro premišljen. Tretji predlog (prenos zveznega državnega kapitala na republike) je v skladu s predlaganim mestom in vlogo federacije in republik na sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov. Da bi se izognili sporom pri decentralizaciji zveznega državnega kapitala, ne prihaja v poštev kot ključ za delitev niti količina tega kapitala niti prispevek posamezne republike k vsoti tega kapitala, ampak le znesek vloženih kreditov na območju posamezne republike. Takšna decentralizacija bi dejansko pomenila tudi zavestno dodatno pomoč manj razvitim območjem države, kjer je vloženih znatno več teh sredstev kot v razvitih območjih. Razlogi, ki govorijo proti sprejemu tega predloga, pa so: problematika odprave državnega kapitala se prenaša na raven republik. Razlike v udeležbi državnih sredstev pri investicijah med posameznimi republikami bi se še bolj poglobile, saj je delež takšnih sredstev v manj razvitih republikah že zdaj izredno visok. Poleg tega je tudi vprašanje, ali bi bilo smotrno dopustiti različne rešitve glede likvidacije tako povečanih republiških državnih sredstev v vsaki republiki, saj ni mogoče računati, da bi se ob tem zmanjšale zahteve za priliv v sklad za nerazvite ali za doti-ranje iz zveznega proračuna. Četrti predlog je še najdo-slednejši: sredstva nekdanjega držaimega kapitala naj bi uporabili najprej za plačilo inozemskih dolgov, razliko pa vrnili gospodarstvu, tako da bo to dohodek zveznega proračuna in izvenproračunske bilance federacije, pri čemer bi se v sorazmerju s prilivom teh sredstev zmanjšale obveznosti, ki jih ima gospodarstvo do federacije. Žal pa ta predlog ne izkoreninja možnosti za kompromisno in nedosledno izvajanje te zamisli, saj predvideva ukinitev državnega kapitala s pomočjo zveznega proračuna in izvenproračunske bilance federacije, ne da bi podrobneje opredelil odnos med obema. Izvenproračunska bilanca federacije, kakršna že je in bo, objektivno predstavlja glede na obseg sredstev, ki jih vključuje, glede na različnost namenov, porabe sredstev, glede na kompliciranost in časovno različnost virov sredstev, s katerimi se napaja, zlasti pa glede na nejasnost o pristojnostih, ko se sprejemajo, spreminjajo in ukinjajo obveze, stalno potencialno nevarnost za obnovo elementov državnega kapitala na zvezni ravni. Zato bi lahko dosledno uresničili te politične sklepe o likvidaciji državnega kapitala le, če bi vsakoletni priliv od anuitet (odplačil in obresti) iz naložb zveznega državnega kapitala usmerili in planirali kot dohodek zveznega proračuna in ga tudi porabili v okviru izdatkov zveznega proračuna. To bi hkrati pomenilo razpad tako imenovane izvenproračunske bilance federacije. Zlasti postavka »investicije« bi morala izginiti iz obvez federacije, razen morda tistih izjemnih, ki bi se financirale iz zveznega proračuna po sklepu zvezne skupščine. Največji del dohodkov in izdatkov sedanje izvenproračunske bilance federacije naj bi prenesli na zvezni proračun. To velja tudi za odplačila inozemskih dolgov federacije. Ostal bi le sklad za nerazvita področja s samostojnimi viri in izdatki in s samostojnim načinom upravljanja ter sklad za kreditiranje izvoza s posebnimi viri in svojim upravljanjem, vendar z omejeno življenjsko dobo. Nikakršnih razlogov torej ni, ki bi terjali, naj bi opredeljevali obveznosti federacije in zagotavljali sredstva zanje izven proračuna. Če smo za načelo čistih računov, je proračun najprimernejša oblika čistega računa, saj je vsaka odločitev, ki bi se nanašala na intervencijsko vlogo zveze do gospodarstva, odločitev zvezne skupščine, ki sprejema zvezni proračun. V. B. S s S H J > H a i H S o o m E o S s o H < Z H S S O u o w a w S o o cu J o s w 2 o H z tt s o Ui 0 u c- 1 > Ul 2 o H H Z ul S O X o. ul CU i > Ul I H < H Z Ul S S £ H i. M S S IZTEKA SE NAŠA SERIJA SESTAVKOV NA TEMO: »PAKET UKREPOV PROTI NELIKVIDNOSTI — KAJ JE TO?« Mrtvi tek ali še kaj več? Več kot tri mesece je tekla naša serija sestavkov na temo: »Paket ukrepov proti nelikvidnosti — kaj je to?« Zdaj, ko smo v glavnem pojasnili vse, kar je s sprejemom predpisov proti nelikvidnosti želel doseči zakonodajalec, ko smo prikazali nekatere uspešnejše poskuse zdravljenja najhujše bolezni našega gospodarstva — »raka na žiro računih«, je prišel tudi čas, da sklenemo naša razmišljanja. To bomo tudi storili tako, da bomo poskusili odgovo-riti na vprašanje: ali in v koliko smo tudi praktično bili uspešni v boju proti plačilni nesposobnosti gospodarstva? Predvsem velja zapisati, da sta se v minulih mesecih izoblikovali dve mišljenji o uspešnosti navedenih prizadevanj: 0 Boj proti nelikvidnosti je bil uspešen, ker se je močno zmanjšalo število podjetij, ki imajo blokiran žiro račun, iz česar naj bi v načelu izvirale posledice, ki so gospodarstvenike in politične delavce navdajale z največjo bojaznijo: 80% in še nižji zaslužki, možnost uvedbe prisilne uprave itd. • Boj proti nelikvidnosti ni bil povsem uspešen, ker nismo odpravili žarišč nelikvidnosti in ker so zavoljo napak zastavljenih prizadevanj začasno prišla v težave tudi »nedolžna« podjetja. KATERA JE »PRAVA« RESNICA? Lahko rečemo, da imajo po svoje prav tako optimistični kakor tudi pesimistični ocenjevalci. Kakšna je torej »prava« resnica, v čem se izraža in koliko smo jo tudi pripravljeni »sprejeti« kot spoznanje, ki naj usmerja naša prihodnja prizadevanja v bitki za konstantno plačilno sposobnost gospodarstva in za selekcijo znotraj njegovih vrst? Drži, da se je zmanjšalo število podjetij, ki vsaj formalno nimajo blokiranih žiro računov. Res pa je tudi, da so zaradi tega bila prisiljena tako »dobra« kot »slaba« podjetja najemati izredno drage kratkoročne kredite, s katerimi so se sicer v najbolj kritičnih trenutkih »zavarovala« pred blokiranjem žiro računa, so pa zato, ker so na račun obresti izgubila velik del že tako skromne akumulacije, prišla v še večjo odvisnost od poslovnih bank. Z drugimi besedami: med bojem proti dosedanji nelikvidnosti se je utrdil finančni položaj bank, zmanjšala pa se je podjetniška akumulacija delovnih organizacij. O tem se lahko prepričamo, če analiziramo doslej znane podatke o naraščanju poslovnih stroškov gospodarstva v letošnjem letu ter podatke o gibanju obsega kratkoročnih bančnih kreditov, katerih raven bi, sodeč po sklepu Narodne banke SFRJ, nujno morali v naslednjih mesecih znižati. Resnica tudi je, da nelikvidnost še zmeraj povzročajo iste delovne organizacije, torej tiste, ki niso plačevale svojih obveznosti že tedaj, ko smo sprejemali »paket ukrepov proti nelikvidnosti«, oziroma da na plačilno nesposobnost gospodarstva še zmeraj vpliva tudi federacija s svojimi dolgovi, oziroma s svojo neproračunsko bilanco. Vendar obenem kaže opozoriti, da se je večina kolektivov, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, z vso resnostjo lotila snovanja sanacijskih programov in da so se v ta prizadevanja v večini primerov že vključile tudi pristojne družbe-no-politične skupnosti. Prav tako je zvezni izvršni svet slednjič le predložil načrt v zvezi s postopno likvidacijo dolgov federacije. Drugače rečeno: če ne bi bilo »paketa ukrepov proti \ \ \ X X X s 5 HETALDUS Ljubljana Wolfova3 KVALITETNO IN V NAJKRAJŠEM ČASU Izdelujemo očala tudi brez receptov popravila PRODAJAMO: • zaščitna očala material m ®5* ter opravljamo vsa sončna očala 0 foto-aparate 0 foto* Poslovalnice v Kranja, Trbovljah in Kopni N N S 5 ! N N N 5 N 0000*100*0*0*00*000********0*00*0**0**0*1*10 nelikvidnosti«, bržčas ne bi posvetili tolikšne skrbi »likvidaciji« starih grehov, ampak bi — kot že tolikokrat doslej — ostalo pri besedah. KAKO NAPREJ? Objektivno smo torej v dosedanjem boju proti nelikvidnosti uspeli toliko, da smo za ceno »sitnosti«, ki so jih morala premagovati tudi knjigovodsko dobro stoječa podjetja, začeli iskati pota in načine, kako naj bi postopoma odpravili tudi dobro znane »stare« grehe. Ne bi bilo realno pričakovati, da bo možno v obdobju nekaj mesecev doseči konkretne rezultate pri sanaciji problematičnih podjetij in panog, ali pa likvidirati dolgove federacije. Poudariti pa kaže, da bi bil tudi ta proces hitrejši, če se tako delovne organizacije kot družbenopolitične skupnosti ne bi bile prisiljene ukvarjati z razreševanjem vseh nakopičenih problemov hkrati, ampak bi se z nelikvidnostjo spopadle bolj premišljeno in postopno. S tem hočemo povedati naslednje: ali je bilo v prvem obdobju, takoj po uveljavitvi predpisov, ki jih vsebuje »paket« ukrepov proti nelikvidnosti, zares nujno potrebno, da so se banke, vodstva družbeno političnih skupnosti in ponekod tudi politične organizacije, seveda skupaj z operativnimi vodstvi prizadetih podjetij, na vse kriplje trudile, da niti problematičnim niti knjigovodsko dobro stoječim podjetjem ne bi bilo treba izplačati 80% ali nižjih zaslužkov, kar bi lahko povzročilo tudi najbolj neprijetne posledice? Ali ne bi bilo bolje, da bi čas, moči in sposobnosti« (primer multiralne kom-spoprijeli z dejanskimi problemi prizadetih panog ali kolektivov? Ali je bilo res neizogibno, da je na primer moralo gospodarstvo samo dokazati, da je sposobno znižati raven medsebojnih terjatev in obveznosti, kar tudi lahko prepreči neugodne posledice, s katerimi je zagrozil »paket ukrepov proti nelikvidnosti?« (primer multiralne kompenzacije v organizaciji podjetja INA in Privredne banke Zagreb). Dobro pripravljeno in utečeno akcijo je zdaj sicer prevzela In jo nadaljuje Služba družbenega knjigovodstva. Toda: ali nečesa podobnega SDK res ni bila sposobna pripraviti sama, še preden je bil sprejet »paket ukrepov proti nelikvidnosti«. To, kar omenjamo, vsekakor predstavlja nekatere izkušnje, ki bi jih morali upoštevati, ko nadaljujemo boj proti nelikvidnosti z vsem tistim, kar bi moralo biti že davno storjeno — z Izdelavo programov perspektivnega razvoja, s sanacijskimi programi Itd. Se nekaj: pravih rezultatov prav tako ne bomo dosegli, če bo predlagatelj predpisov prvi predlagal, naj bi preklicali tisto, kar je bilo sprejeto na njegovo pobudo. S tem mislimo na predlog ZIS, naj bi dovolili izplačevanje neokrnjenih osebnih dohodkov vsem podjetjem, ki so knjigovodsko aktivna, in naj bi smel ZIS dovoliti uvoz surovin tudi podjetjem, ki na osnovi predpisov »paketa ukrepov proti nelikvidnosti« tega ne bi smela. Z drugimi besedami: želeli bi, da bi v prihodnje tudi izvršilni organi resneje razmislili o posledicah svojih odločitev ter o tem, kako bodo gospodarstvu tudi povrnili škodo, ki nastaja zaradi nepremišljenih, na osnovi njihove avtoritete najprej sprejetih in čez kratek čas spet preklicanih zakonov ter predpisov. MILAN GOVEKAR Ali veste,.] ...da je v BiH približno ? ; pol milijona nepismenih > ■ žensk, od tega približno s I 140.000 starih od 10 do 34 c | let. Tudi nezadovoljivakva- > ; lifikadjska struktura in S ! konservativen odnos do že- s ; na otežkoča zaposlovanje > j ženske delovne sile. BiH je s > glede zaposlovanja žensk c ! na zadnjem mestu v državi; ? J ...da so v gospodarski > > zbornici Hrvaške ugotovili, s ! da bodo zaradi povečanja i | cen nekaterih surovin, sto- > > ritev in prispevkov stroški s > zagrebškega gospodarstva Z j letos narasli za 776 milijo- 5 i nov dinarjev. Zagrebški pri- S s mer dol-cazuje, da je gospo- < c darstvo v leto 1970 startalo ? ? v težkih pogojih: cene pro- > S izvodov črne metalurgije s c so se poprečno dvignile za ? 8 %, barvne za 12 %, pro- ? S izvodov lesne in papirne in- s š dustrije za 13 %, kmetijskih <5 i pridelkov za 15 %, storitve > > pa za 6,2 %. Delovne orga- s s nizacije bi morale točno ve- s < deti, kaj jih čaka v prihod- ž; > njem letu, zato bi morale i S ustrezne institucije izdelati s Z točno analizo delitve med Z, ? delovnimi organizacijami in S družbeneo skupnostjo; S ... da je kolektiv rudarske- s < ga bazena »Bor« pripravil Z Z novo verzijo invalidsko-po- > > kojninskega sistema, ki se s < bistveno razlikuje od vseh Z Z dosedanjih zveznih in re- ^ > publiških predlogov. Delav- s s ci tega velikega kolektiva Z Z predlagajo, naj bi se moški ^ Z upokojevali pri 60 letih, > s ženske pa pri 55 letih sta- j, Z rosti, če imajo najmanj 20 Z, > let delovne dobe ali pa pri S 65. oz. 60. letih ob delovni s < dobi 15 let. Predlog »Bora« £ ? je, da naj bi pravico do po- Z, > kojnine imeli ne glede na s < starost vsi moški s 40 leti s ? delovne dobe ter ženske s Z, S 35 leti. Višina pokojnine za S s delovno dobo 15 let naj bo s Z 35% poprečnega dohodka, Z S za popolno delovno dobo pa Jj s naj dosega 85%; llllllllllllllllllllllllJllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllMIJIlllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllll^^ .....milili....................................................................................i............................................... Samoupravni položaj delovnega človeka v kmetijstvu in gozdarstvu Piše inž. IVAN KUKOVEC, tajnik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije V kmetijstvu in gozdarstvu se mora samoupravljanje in ob tem dohodkovni odnosi razvijati hitreje, da bi lahko učinkoviteje premagovali težave, ki izvirajo iz sedanje stopnje razvitosti kmetijstva in gozdarstva in njunih posebnosti v razvoju. V kmetijstvu in gozdarstvu je potrebno premagovati težave, ki jih poraja razdrobljenost in različnost organizacijskih oblik, različnost dejavnosti v okviru enotnega podjetja in problemi, ki se porajajo v gospodarstvu in samoupravnem sodelovanju kmetov-zadružnikov oziroma kooperantov v kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacijah. Čeprav so ti samoupravni odnosi dosegli sorazmerno visoko stopnjo, ne moremo biti povsem zadovoljni z doseženim. Sodobna samoupravna praksa je namreč v naprednih kmetijskih in gozdarskih organizacijah v marsičem preživela samoupravne akte. Marsikje pa je zaostala samoupravna praksa tudi zavoljo pomanjkljivih statutov in drugih samoupravnih dokumentov. Slednje velja zlasti za zadružništvo in samoupravne odnose, ki se razvijajo na osnovi kooperacijske proizvodnje. V kmetijstvu in gozdarstvu je potrebno z racionalno samoupravno organiziranostjo ob splošnih problemih obvladati še posebnosti zaradi dolgoročnega proizvodnega procesa. Samoupravno je potrebno povezovati in usklajevati interese delavcev v neposredni proizvodnji z delavci v predelavi, trgovini in še drugih dejavnostih. To pa je težko doseči povsod tam, kjer v okviru enotnega podjetja posamezne enote združenega dela še nimajo 30. maja 1970 izenačenih pogojev za ustvarjanje in delitev dohodka ter za razširjeno reprodukcijo. Razmere kažejo, da tem problemom marsikje niso kos. To predvsem tam, kjer je samoupravna organiziranost pomanjkljiva, kjer je podjetniška zakonodaja nepopolna in kjer delajo v samoupravni praksi grobe napake in škodljive kompromise. Ponekod, zlasti v manjših kmetijskih zadrugah, je samoupravljanje omejeno le na dejavnosti zadružnega sveta in upravnega odbora oziroma poslovnega odbora. Očitno je zanemarjeno neposredno in posredno samoupravljanje v zaokroženih gospodarskih celotah, kot so skupine vasi ali posamezna večja vas, kjer bi bilo nujno potrebno razviti svete proizvodnih okolišev ali podobno. Tudi v nekaterih velikih kmetijskih organizacijah, posebno še v nekaterih kmetijskih kombinatih in gozdno-gospodarskih organizacijah je premalo razvita osnova samoupravljanja, tako enot združenega dela delavcev kot še posebej enot za kooperacijsko sodelovanje oziroma samoupravljanje kmetov v teh enotah. V številnih delovnih organizacijah morajo torej čimprej popraviti slabosti in napake, da bi s tem omogočili hitrejši razvoj samoupravljanja in bolje urejali medsebojne odnose povezanih organizacij združenega dela. Pri tem je potrebno dosledno upoštevati delovne razmere in posebne interese posamezne enote združenega dela ob sočasnem oblikovanju in razvijanju skupnih interesov. V. medsebojnih odnosih pa je potrebno upoštevati stop- njo prizadevanja za lasten in skupen razvoj, prav tako pa tud’1 različno materialno osnovo posameznih enot, posebno še, če 3e nastala na podlagi minulega dela oziroma njegove vrednosti. Razvijati je torej potrebno smotrno decentralizirano samo' upravljanje, tako, ki omogoča dovolj samostojno odločanje o na-činu ustvarjanja dohodka, njegovega vrednotenja in ugotavljanja ter odločanja o njegovi smotrni delitvi v okviru vsake enota združenega dela posebej. Vse to pa mora potekati na osnovi enotnih kriterijev in ciljev, ki izvirajo iz načrta za skladen razvoj celotnega podjetja. Kmetijske in gozdarske organizacije morajo torej predvsem uspešneje razvijati svojo lastno samoupravno bazo. Gospodarsko zaokrožene proizvodne enote oziroma okoliši morajo biti organ1' zirani kot samostojne organizacije združenega dela. V okviru te’1 pa je potrebno razviti po potrebi še manjše samoupravne enote-Te enote je potrebno zlasti skrbno razvijati v zadružništvu v kooperaciji, da bi tako samoupravljanje čimbolj približali krne' tom in vasem. V tako razviti samoupravni bazi bodo lahko v*1 napredni kmetje, tisti, ki so pripravljeni dolgoročno proizvodno sodelovati v združenem delu, uveljavljali svoje neposredne ,n posredne samoupravne pravice in dolžnosti. Samo v takih orga' nizacijah bodo kmetje zadovoljni, ker jih bodo čutili za svoj organizacije. V nasprotnem se bodo še naprej čutili zapast avl jene’ saj bodo tudi dejansko odrinjeni iz samoupravljanja. Odnosi med delavci in kmeti v okviru enotnih kmetijskih 11 gozdarskih organizacij se morajo torej v bodoče bolje razviiat Osnova za sodelovanje pa so skupni interesi, izraženi v enotni in usklajenem razvojnem načrtu, ki ga bomo lahko uresničev^ . s skupnimi napori in s pomočjo skupnih sredstev. Samo P° *-poti se bosta lahko kmetijstvo in gozdarstvo razvijala sklad].^ z našimi dolgoročnimi in družb eno-ekonomskimi cilji, kot J! nakazujejo zasnove dolgoročnega programa. V kmetijskih organizacijah in tudi v gozdarskih je razviti enotnejše pogoje ih kriterije za ustvarjanje in dohodka in osebnega dohodka med posameznimi enotami in posebej za zadružništvo in kooperacijo. Sedanja praksa kaže,.e so se le v delu teh organizacij začele razvijati doslednejše dohodka in osebnega dohodka, take, ki vsaj v osnovi slonii0 rezultatih osebnega dela in njegove vrednosti. V bodoče mora£re zato bolje spremljati razmere v praksi, s tem da bomo d°°sl, izkušnje čim hitreje uveljavljali v praksi. To pa pomeni, d* p morajo tudi strokovne institucije načrtneje ukvarjati s temi P blemi. (Nadaljevanje prihodnjič) Kako gospodarimo ■ KITAJSKA DELEGACIJA V ZBORNICI . V, 22- maJ'a» se je mudila na republiški gospodarski zbornici dele-gacija LR Kitajske, ki jo je vodil odpravnik poslov veleposlaništva Yu Li Hsuan. V neposrednem razgovoru s predstavniki slovenskega gospodarstva se je odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva pri nas zavzel za čimbolj neposredne stike med našimi in kitajskimi podjetji. Opozoril je zlasti na možnost sklepanja izvozno-uvoznlh poslov na kantonškcm spomladanskem in jesenskem velesejmu, za kar si lahko naša podjetja oskrbe vabila prek zvezne gospodarske zbornice. Pri tem Je odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva posebej poudaril, da se LR Kitajska zanima zlasti za nakup dieselskih motorjev, aluminijevih cevi, plemenitih jekel in orodij, kemikalij, ter zdravil. Predstavnik ljubljanske Prehrane se Je v razgovoru zanimal za možnosti uvoza arašidov, sojine moke, čaja, riža in še nekaterih drugih artiklov. Podjetje Metalka je zaitereslrana za uvoz antimona, novomeška Krka pa za nekatere surovine za potrebe svoje farmacevtske industrije. Podjetje Koteks-Tobus že ima poslovne stike s Kitajsko, je pa zainteresirano za trajnejši sporazum o uvozu svinjskih kož in ščetin iz Kitajske. Omenjena Je bila tudi želja, da bi naj za potrebe slovenskega gospodarstva uvozili iz LR Kitajske vsako leto 10.030 ton polivinil klorida in 25.000 ton azbesta. Od avgusta lani je v veljavi konvertibilni sistem plačevanja v trgovinski izmenjavi med LR Kitajsko in Jugoslavijo. Prav ta sporazum pa seveda povečuje obojestranski interes za razširitev blagovne izmenjave. RAZPRAVA O NAČRTU CESTNEGA OMREŽJA IN HITRIH CEST V SLOVENIJI Kdaj hitra cesta Razdrto - Nova Gorica? V Sloveniji naj bi zgradili 590 km hitrih cest Te dni smo bili priča slovesnemu in pomembnemu dogodku: Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta Slovenije je v Postojni sprožil prvo mino in s tem označil uradni začetek gradnje prve hitre štiripasovne ceste pri nas. Ob tem ko težki gradbeni stroji že premikajo prve kubike zemlje na trasi nove avtomobilske ceste od Vrhnike do Postojne, pa potekajo obširne razprave o »Načrtu razvoja cestnega omrežja in hitrih cest v Sloveniji«, ki so ga izde- ceste in sodobnega obmejnega prehoda na naši strani, povsem zaman.« Marsikatera kritična misel pa je letela tudi na predvideno urejanje državnih mejnih prehodov. Načrt razvoja cestnega omrežja uvršča v najvišjo kategorijo le prehode Ljubelj, Podkoren, Rateče, Šentilj, ne obravnava pa mnogo bolj prometnih prehodov Robič in Predel, ka- mor so prav tako izpeljane asfaltirane ceste. Tako je razpravi v Novi Gorici sledil logičen zaključek, da mora slovenska skupščina sprejeti na prioritetno listo gradnje hitrih cest med prvimi odsek ceste Razdrto—Nova Gorica in da je treba vse meddržavne mejne prehode v Sloveniji obravnavati enakopravno. M. 2. ~ DILEME NAŠEGA RAZVOJA Naši gospodarstveniki so pri načrtovanju dolgoročnega razvoja Slovenije naleteli na nekaj neprijetnih dejstev, ki lahko gospodarsko rast naše republike močno zavro, če jih ne bomo znali upoštevati ali spremeniti. Naša blagovna proizvodnja, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju in v kateri naj bo dohodek posameznika in skupin odvisen od rezultatov dela, je nerazvita. Poleg sodobno organizirane proizvodnje, ki dosega poslovne uspehe ob visoki produktivnosti, je čutiti tudi težnjo po deformiranju tržnih odnosov, po zapiranju v lokalne in regionalne okvire, po monopolnih dogovorih in zaviranju prodora novih tehnoloških in ekonomskih pobud. Usmerjanje in uravnavanje procesov družbene reprodukcije še ni znanstveno proučeno in zasnovano, kar se odraža v nezadostni učinkovitosti pri premagovanju nasprotij, ki rastejo iz blagovnega značaja proizvodnje. Poleg slabe kakovosti izdbraževalnega procesa in neusklajenosti izobrazbenih zmogljivosti s potrebami družbe je poglavitni problem našega razvoja selekcija učencev in študentov. Le-ta ne poteka predvsem na podlagi prirojenih dispozicij, ampak Je odvisna od bližine izobrazbenih institucij ter zlasti od materialnega položaja in izobrazbe staršev. V izobraževanju na nižji stopnji ima posebno neugodne posledice pojav, da blizu 36 °ln šoloobveznih otrok ne dokonča osemletke. V Sloveniji pride na 100.000 prebivalcev le 928 študentov, kar Je pod jugoslovanskim povprečjem. Med glavna vprašanja, na katera bomo morali čimprej odgovoriti, sodi tudi zaostajanje v tehniki, tehnologiji ter zlasti v organizaciji dela, kar se v nekaterih panogah gospodarstva kaže v sorazmerno nizki produktivnosti in ekonomičnosti. S tem vprašanjem Je povezano tudi izredno neprimerno razmerje med obsegom tujih licenc in tehničnih novosti ter našo ustvarjalnostjo na tem področju, ki Je daleč pod ravnijo v drugih državah na podobni razvojni stopnji. Ne samo to: tudi vlagamo vse premalo. V letih 1948 do 1970 Je znašala letna udeležba investicij v družbenem proizvodu 24,7 (v obdobju štirih let pred reformo 30,3 */#, v obdobju po reformi pa celo samo 22,7 •/•). Zelo pomembna za razrešitev omenjenih vprašanj b! bila smotrna struktura investicij in strokovnjakov, ki naj zagotovi optimalne proizvodne učinke. Našo proizvodnjo pa še vedno označuje razdrobljenost na veliko število majhnih proizvodnih obratov z zaostalo tehnologijo in slabo organizacijo dela. Druga stran tega pojava — koncentracija dela in kapitala — je zelo šibka. Zelo neprimerna za nagel razvoj Je tudi prostorska razdrobljenost poselitve: imamo kakih 6.000 naselij, toda le 37 °l$ prebivalcev Živi v mestih; polovica prebivalstva živi v naseljih, ki imajo manj kot 500 pre-bivalcav; le dve mesti imata več kot 100.000 prebivalcev. Vse to zmanjšuje komunikativnost, izkoriščenost aktivnega prebivalstva in močno povečuje obseg »družbene režije«, hkrati pa zmanjšuje razlike med mestom in podeželjem na osnovi splošnega dviga produktivnosti dela. Razen tega nas čakajo težavne naloge: zgraditev cestnega križa ter modernizacija sedanjega cestnega omrežja, elektrifikacija železnic in dograditev Luke Koper ter organizacija celotnega transportnega sistema, energetike in vodnogospodarskih sistemov. Sedanja ekonomsko-socialna struktura Slovenije se torej vse prepočasi prilagaja tokovom v naših okvirih in v razvitem svetu; vztrajanje na sedanjih strukturnih neskladnostih pa bi predstavljalo celo resno oviro za nadaljni razvoj modernega gospodarstva. Tako nas že v bližnji prihodnosti čaka več obsežnejših sanacij in preusmeritev na področju industrije, kmetijstva in terciarnih dejavnosti. Zanje lahko pripravimo konkretne programe, ki pa jih bomo težko izpeljali, če se nam ne bo posrečilo povečati gibljivosti produkcijskih dejavnikov, kar je poglavitni pogoj za dinamičen razvoj Slovenije v sedanjem, zlasti pa še prihodnjem obdobju. V. B. lali strokovnjaki in strokovni sodelavci Cestnega sklada Cl .. c . . ... • i u ... .... . SEJA UPRAVNEGA ODBORA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ZA TRGOVINO Slovenije. Eni takih razprav smo prisluhnili minuli torek -------------------------------------------------------------------- v Novi Gorici, kjer so se zbrali predstavniki občin Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina, predstavniki Cestnega sklada Slovenije, republiški sekretar za urbanizem in nekateri drugi strokovnjaki. Premalo in dovolj kadra Vsaka trgovska delovna organizacija bi morala v skladu z dolgoročnim razvojem trgovine in s svojim __________________programom razvoja izdelati tudi dolgoročni načrt izobraževanja kadrov_________________________ Člani upravnega odbora ljubljanskega poslovnega združenja za trgovino so na zadnji seji načeli perečo problematiko izobraževanja kadrov. Iz podatkov o Izobrazbeni strukturi Je namreč mogoče razbrati, da Je trgovina na področju izobraževanja sicer vložila razmeroma veliko sredstev in naporov, da pa bodo potrebni v prihodnje novi, še večji napori, predvsem pa bolj organizirana in načrtna akcija. 590 KILOMETROV HITRIH CEST Inž. Rudolf Cimolini s Cestnega sklada Slovenije je najprej orisal osnovne značilnosti načrta razvoja cestnega omrežja in hitrih cest v Sloveniji v naslednjih 30 letih. Opozoril je tudi, da mora biti javna razprava o tem dokumentu zaključena do 20. junija, tako da ga bosta lahko republiški in gospodarski zbor slovenske skupščine obravnavala in sprejela še pred počitniškim premorom. Katere so osnovne značilnosti načrta? Zelo podrobno je obdelan pro-naet na slovenskih cestah v zadnjih dvanajstih letih, čemur sle-hi projekcija razvoja prometa in Predvidena prekategorizacija slovenskih cest. Po tem načrtu naj bi v Sloveniji v naslednjih tridesetih letih zgradili 590 kilometrov štiripasovnih hitrih avtomobilskih cest ter veliko število bazenskih in regionalnih cest. Gradnja hitrih cest v Sloveniji ~7 te bi v glavnem obsegale znani ^slovenski cestni križ — je v načrtu utemeljena z več vidi-«ov. Predvsem bo promet na hitrih cestah bolj ekonomičen, kar še posebej velja za tovorni promet. Za primer naj navedemo, ha je promet na hitri cesti za 0.25 dinarja na kilometer cenej-Sl v primerjavi s stroški prometa za kilometer na navadnih gestah. Hitrost prometa na hitrih cestah se bo povečala za 30 °° 40 odstotkov. Kar zadeva Sloveniji glede na druge države Prednjačimo, naj povemo, da se .varnost prometa povečala za najmanj 3-krat. To so le nekateri kazalci, ki narekujejo grad-hitrih cest v Sloveniji. Najpomembnejše pa je, da bo pro-tbet v naslednjih letih občutno porasel. V obdobju, M ga obravnava načrt, naj bi promet na slovenskih cestah porasel za najmanj šestkrat v primerjavi z današnjim. Poraba goriva pa se bo od 235 litrov bencina na prebivalca letno, kolikor znaša danes, povečala kar na 730 litrov. Za primerjavo naj navedemo, da znaša danes poraba goriva v Jugoslaviji 160 litrov bencina letno na prebivalca, v Zahodni Nemčiji 400—500 litrov in v ZDA kot prometno najbolj razviti državi 1200 litrov letno na prebivalca. CESTO RAZDRTO—NOVA GORICA JE TREBA GRADITI MED PRVIMI V razpravi so predstavniki novogoriške, tolminske, idrijske in ajdovske občine kritično spregovorili o omenjenem dokumentu. Glavna pripomba je veljala temu, da dokument glede gradnje hitrih cest v Sloveniji predvideva nekaj povsem drugega, kot to določa že sprejeti republiški zakon o gradnji hitre ceste Šentilj—Ljubljana—Razdrto—Nova Gorica. V načrtu razvoja cestnega omrežja in hitrih cest Slovenije, je namreč odsek hitre ceste od Razdrtega do Nove Gorice na prioritetni listi šele nekje na 30. mestu. To pomeni, da bi se gradnja omenjenega odseka ceste zavlekla za veliko let. »To je nevzdržno,« so protestirali predstavniki severnoprimorskih občin, »še posebej zaradi tega, ker bodo Italijani na svoji strani hitro cesto od Benetk do jugoslovanske meje zgradili že do letošnje jeseni oziroma najkasneje do prihodnje pomladi. Če bo ostalo pri tem, kot predvideva omenjeni dokument, potem so bili vsi napori, vloženi v gradnjo hitre LE S POKLICNO IZOBRAZBO DOVOLJ DELAVCEV Kljub prizadevanjem za izboljšanje izobrazbene strukture trgovskih delavcev podatki republiškega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je v trgovini na debelo na delovnih mestih, kjer je potrebna višja in visoka izobrazba, samo 18,6 % zaposlenih z ustrezno izobrazbo, na delovnih mestih, kjer je potrebna srednja izobrazba, ima takšno izobrazbo le 33,3 % delavcev, medtem ko ima na delovnih mestih, ki terjajo poklicno šolo, 79,3 % zaposlenih ustrezno izobrazbo. V trgovini na drobno pa je v prvi skupini 10,7 %, v drugi 14,6 in v tretji, 85,8 % zaposlenih, ki imajo ustrezno izobrazbo. Iz tega sledi, da je pri visoki in višji izobrazbi med sedanjo in potrebno izobrazbeno strukturo precej velika razlika, saj bi moralo tako izobrazbo imeti skoraj trikrat več zaposlenih. Srednjo izobrazbo bi moralo imeti dvakrat več zaposlenih, kot jih ima sedaj, medtem ko pri poklicni izobrazbi ni bistvenih odstopanj. Morali pa bi v prihodnje zmanjšati število zaposlenih z nepopolno osnovno šolo: po nekaterih podatkih namreč nima popolne osnovne šole kar 16,3 % zaposlenih v trgovini. SOLA TRDI SVOJE, TRGOVINA PA SVOJE V razpravi so tako predstavniki izobraževalnih ustanov iz Maribora in Ljubljane kot tudi predstavniki trgovcev povedali vsak svoje mnenje o kadrovski politiki. Predstavniki šol so tako rekoč enoglasno trdili, da zlasti v ljubljanskem bazenu trgovske delovne organizacije nimajo posluha, da bi poskrbele za vzgojo višje in visoko ozobra-ženih trgovskih delavcev. Predstavnik mariborske visoke eko-nomsko-komercialne šole je med drugim povedal, da bi lahko skoraj na prste prešteli študente, ki jih na njihovi šoli štipendirajo trgovska podjetja s področja Ljubljane ter njene bližnje in daljne okolice. Nič drugače ni glede tega na ljubljanski ekonomski fakulteti, je menil predstavnik te ustanove. Zvedeli smo tudi, da se višje in visokošolske ustanove ter srednje strokovne šole v Mariboru in Ljubljani, ki izobražujejo tudi trgovske kadre, na vso moč trudijo, da bi tem kadrom nudili kar največ znanja. Poleg rednega študijskega programa namreč omenjene izobraževalne ustanove organizirajo tudi številne specializirane seminarje ali tečaje za najrazličnejše pro- file trgovskih poklicev. Toda po ugotovilrvah predstavnikov šol trgovska podjetja kažejo skromno zanimanje za tovrstno dopolnilno izobraževanje. Po drugi strani pa so predstavniki trgovine očitali šolam, da še zmeraj preveč izobražujejo kadre širokega profila in da je šolanje predolgo. Zatrjevali so, da je današnja trgovina že tako napredovala, da ne potrebuje več kadrov s širokim profilom trgovskega znanja, marveč specializirane kadre. Prav bi bilo, so poudarjali, da bi zato trgovina skupaj s šolami izdelala takšne izobraževalne programe, ki bi kadre za posamezna dela v trgovini usposobili že v letu ali dveh. POTREBNI SO IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI Člani upravnega odbora Poslovnega združenja za trgovino niso sprejeli konkretnih zaključkov, ker so menili, da jih bo treba na osnovi pripravljenega gradiva in plodne razprave šele izoblikovati. Ne glede na to pa je zasedanje upravnega odbora le opozorilo, da bo morala vsaka trgovska delovna organizacija v skladu z dolgoročnim razvojem trgovine in svojim programom razvoja izdelati dolgoročni načrt izobraževanja kadrov. Na tej osnovi naj bi nato samoupravni organi vsako leto sprejemali enoletne izobraževalne programe. V teh programih bi moralo biti tudi zelo jasno določeno, kaj bodo delovne organizacije lahko same organizirale na področju izobraževanja in s katerimi ustanovami se bodo povezale, da bi jih čimbolje uresničile. M. 2. wm w»wr er'"*"' Muf MM ML ZB M POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLACDIJA ALEKSANDRA Za vas Izdeluje ali nova florida BREST Cerknica Izobraževanje in kultura * T/ si (načelno) poznamo rek: brez znanja ni napredka. y »Kultura in prosveta...« se nam je na jeziku lepo udomačila. Ko je treba seči v žep, pa je, kakor je znano, druga pesem. Kjer pa ni cvenka... • Nič čudnega, da nas je povprečna nizka izobraženost Slovencev v primerjavi z drugimi narodi že začela resno skrbeti. Lani je o tem spregovorila republiška skupščina, letos pa bo o njej stekla beseda tudi na seji centralnega komiteja ZKS, posvečeni izključno naši kadrovski politiki. Takšne »skrbi-«, kot smo jo gojili do izobraževanja doslej, si v prihodnje pač ne smemo več privoščiti. Oglejmo si samo nekaj ugotovitev, na katere se bo razgovor vodstva ZKS o našem splošnem in strokovnem znanju moral opreti, če naj ne bo »mlačev prazne slame-«. Splošno je razširjeno mnenje, da je izobrazbena struktura prebivalstva v Sloveniji mnogo boljša kot v drugih republikah. To je res veljalo za prva povojna leta, sedaj pa se je stanje zelo spremenilo. Druge republike si namreč zelo prizadevajo, da bi odpravile zaostalost kot dediščino prejšnjih časov. Njihova prizadevanja so tako uspešna, da postajajo takšne primerjave s Slovenijo tem bolj neugodne, za čim višjo stopnjo izobrazbe gre. Če primerjamo npr. število študentov na visokih šolah s številom prebivalstva, tedaj pride, po podatkih iz zad- Kakšno je naše znanje? njega študijskega leta, 59 študentov na 10.000 prebivalcev Slovenije. V drugih republikah pa: v BiH 44, v Črni Gori 22, v Hrvaški 72, v Makedoniji 102 in v Srbiji 52. Ti podatki torej pričajo, da Slovenija zaostaja za drugimi deli države. Glede Črne Gore je treba pripomniti, da mnogo črnogorske mladine študira po drugih republikah, ker doma nimajo vseh visokih šol. Vzrok za zaostajanje Slovenije (saj je pravzaprav samo SR Bosna in Hercegovina za njo) je predvsem v vpisu študentov v Sloveniji, katerih število se je povečevalo do leta 1960, nato pa povsem ob-mirovalo in se je šele leta 1968 spet povečalo na 10.175. V istem obdobju pa se je v vsej državi vpis dvignil, letno za okoli 8000 študentov, in zato so nas druge republike prehitele. Tu je posebno treba opozoriti na SR Makedonijo, ki ima okrog 125.000 prebivalcev manj kot Slovenija, na visokih šolah pa ima 6000 ali 60 % študentov več kot Slovenija. Glede visokošolskega študija sta se torej v državi ustvarili dve skupini republik: v prvi skupini z razvitejšim visokim šolstvom so SR Hrvaška, SR Makedonija in SR Srbija, v drugi skupini manj razvitih republik pa so SR Bosna in Hercegovina, SR Črna Gora in SR Slovenija. Če merimo novo visoko kvalificirano delovno silo s številom zaposlenih, je Slovenija na zadnjem mestu; skoro polovico slabši sestav ima, kot velja to za vso državo. Tudi število pripravnikov, ki jih delovne organizacije sprejemajo na delo, potrjuje to dejstvo. Podatki, ki jih mesečno objavlja zvezni zavod za statistiko o sprejemanju prripravnikov v vsej državi, kažejo, da delovne organizacije v Sloveniji sprejemajo polovibo manj pripravnikov kot druge republike. Lani je bilo sprejetih v SFRJ mesečno povprečno po 3500 pripravnikov, od tega 1050 z višjo in visoko šolo. V Sloveniji so lani sprejeli povprečno 235 pripravnikov, med njimi 98 z višjo in visoko šolo. Število pripravnikov z višjo in visoko šolo v Sloveniji predstavlja 9,3 c/o tega števila v SFRJ, čeprav odpade na Slovenijo 14,2 % zaposlenih v državi. Pri vsem tem številu pa večkrat beremo o brezuspeš-nosti razpisov za visoko kvalificirane strokovnjake. Evidence o tem ni, vendar so primeri, da nekaterih poklicev z visoko izobrazbo manjka, nekaterih je pa že preveč. Kakšna je razporeditev zaposlenih na deloma mesta glede na strokovnost? S primerjanjem zaposlenih po potrebi in dejanski kvalifikaciji so statistiki izračunali, da je v naši republiki 106.529 zaposlenih, ki imajo premajhno kvalifikacijo za delovna mesta, na katerih delajo. Za toliko je torej tudi preveč delavcev z nižjo strokovno izobrazbo in nekvalificiranih delavcev. To pomeni, da 21,4 % zaposlenih nima ustrezne kvalifikacije že za sedanje zahteve našega gospodarstva in družbenih služb. Teh oseb je v gospodarstvu 98.290 ali 23,44 % zaposlenih, med njimi pa ima gospodarstvo 80.000 preveč nekvalificiranih delavcev. Samo v industriji ima premajhno kvalifikacijo 28,6 % zaposlenih. Najbrž ne kaže tu trositi še drugih podatkov. Za resno razmišljanje zadostujejo že te številke. Za slovo od samovšečnosti nad lastno pametnostjo. Pa tudi za ukrepanje. © KOPER: Na seminarju 70 delavcev V Kopru te dni zaključujejo seminar, ki sta ga organizirala Obalni sindikalni svet in delavska univerza za aktivne člane sindikalnih organizacij ter člane samoupravnih organov, v katerih vidi sindikat svoj perspektivni kader. »Seminar je potekal v dveh skupinah ...«, nam je povedal Marjan Miklošič, predsednik Komisije za kulturo in izobraževanje pri Obalnem sindikalnem svetu Koper. »Predavanja, ki se jih je udeležilo blizu 70 delavcev, smo morali deliti, ker nimajo vsi zaposleni prostih go-bot. Posebno tisti ne, ki delajo na primer v gostinstvu, turizmu in trgovini. 2e ko smo sestavljali načrt predavanj, smo potrebno tematiko, ki jo naj bi obdelali udeleženci seminarja, razdelili v glavnem v tri poglavja: gospodarjenje, samo- upravljanje in metode dela v sindikatu. Seveda smo tudi ta poglavja prilagodili pogojem oziroma razmeram, v katerih živimo na slovenski obali...« Seminar je naletel pri sindikalnih delavcih na precejšnje zanimanje, saj so bila predavanja kvalitetna in dovolj poučna. Zato so v Kopru tudi sklenili, da bodo tudi v prihodnje S SEJE SVETA ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE NAJTRŠI OREH OPORTUNIZEM Ali smo od novega zakona o izobraževalnih centrih, delavskih univerzah in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, pričakovali preveč in pri tem nismo dovolj upoštevali realnih možnosti in pripravljenosti vseh družbenih dejavnikov za to, da bi se stanje na področju izobraževanja odraslih hitreje in učinkoviteje urejevalo. To vprašanje se je nehote vsiljevalo na seji sveta Zveze delavskih univerz Slovenije, ko je razpravljal o osnutku tega zakona. (Naj povem, da so odbori republiške skupščine razpravo o predloženem osnutku odložili ter priporočili predlagatelju — republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo — da poskuša uskladiti sporna in nejasno oblikovana določila z zainteresiranimi organizacijami.) Novi osnutek zakona odstopa od prvotno oblikovanih ciljev, ki smo jih z zakonom hoteh doseči, to je, da se uredi status izobraževalnih centrov, delavskih univerz in drugih izobraževalnih centrovd qqElyukl,d.š obraževanje poglavitna dejavnost. Te organizacije naj bi ob določenih pogojih, ki bi jih morale izpolnjevati (programi dela, ustrezni kadri, učni prostori, zagotovljena stabilna finančna sredstva) postale enakopravni del celotnega izobraževalnega sistema. To pa bi pomenilo tudi, da vsi družbeni dejavniki (gospodarski, prosvetni, strokovni in politični) enakovredno skrbe za pospeševanje dejavnosti teh izobraževalnih organizacij, za dvig strokovne ravni njihovega dela, za razvoj znan-stveno-raziskovalnega dela na tem področju itd. 9 Ce postaja stalno izobraževanje vseh zaposlenih druž-beno-ekonomska nujnost, potem je treba tudi izobraževanje po končanem rednem šolanju urediti tako, da bo le-to kvalitetno, učinkovito in racionalno. Zato mora izobraževanje odraslih postati mnogo bolje organizirano, trajno in medsebojno povezano. Glede na to, da so se izobraževalni centri kot izobraževalne organizacije v delovnih organizacijah in delavske univerze kot komunalne ustanove za izobraževanje odraslih doslej najbolj razvile, smo hoteli z zakonom njihov status tudi pravno urediti. S tem pa tudi val ni h organizacijah ob enakih pogojih tudi enako perspektivo za razvoj in za stalno izpopolnjevanje njihovega strokovnega in andragoškega znanja. • Zakaj v teh pričakovanjih nismo uspeli? V bistvu gre za dvoje vzrokov. Prvi izvira iz oportunizma in nepripravljenosti nekaterih gospodarskih krogov, da na tem področju — zlasti v delovnih organizacijah, stanje začnemo sistematično izboljševati. Drugi vzrok pa je formalno pravne narave. Za urejanje izobraževanja odraslih ne morejo veljati iste pravne norme, kot veljajo za redne šole, kjer so programi predpisani in enotni ter slušatelji zagotovljeni. Vendar tega drugega vzroka ne bo tako težko odpraviti. Če bomo enotni v zahtevi, da to področje uredimo, potem se bodo morale najti tudi ustrezne pravne rešitve. Če si pa v osnovnem cilju, ki ga zasledujemo, ne bomo enotni, potem se najbrž tudi ne bomo mogli zediniti na pravnih rešitvah. Zato je prvi vzrok najbolj trd oreh, zaradi česar se o samem zakonu že tako dolgo pogovarjamo in nikamor ne premaknemo. To tembolj, ker tisti, ki se boje urejanja tega področja, svoje zahteve zavijajo v plašč zaščite samoupravnih pravic delovnih organizacij, ki je v tem, da tudi na področju dati delavcem v teh izobraže-izobraževanja svojih delavcev delovne organizacije lahko delajo, kar hočejo in kakor hočejo oz. morejo. Edini argument, ki ga pri tem navajajo, je, da nimamo usposobljenih , strokovnih kadrov za izobraževanje v delovnih organizacijah — in če nočemo zmanjšati izobraževalnega dela v delovnih organizacijah, moramo pač pustili, da le-te še naprej delajo tako, kot pač znajo. Nekateri so pri tem celo bolj odkriti in povedo na glas tudi svoje druge skrite interese. Čim dlje bomo dopuščali, da bo vsak delal kar bo hotel, toliko dlje bodo lahko delovne organizacije s tako imenovanimi internimi kvalifikacijami in s tem, da onemogočajo delavcem normalno napredovanje, zadrževale fluktuacijo delavcev. Kajti brž ko bomo izobraževan je ob delu izpopolnili tako, da bo za isti profil in isti poklic delavec moral dobiti isto znanje bodisi v redni šoli ali v izobraževalnem centru : n za to znanje tudi javno p..znano spričevalo — se bodo umetne pre-graje med internim in eksternim izobraževanjem porušile, delavci pa bodo imeli možnost ne le izpopolnjevati svoje znanje, temveč tudi napredovati. Prav gotovo pa bo potrebno tako izobraževalne centre kot delavske univerze v bodoče bolj načrtno usposabljati in se zavzemati za bolj smotrn razvoj mreže teh ustanov. Od bolj zaostrenih pogojih glede kadrov in materialne opreme, kar bpdo morali zagotoviti ustanovitelji teh izobraževalnih organizacij, najbrž ne bo mogla imeti vsaka delovna organizacija pa tudi ne NA VRSTI JE KVALITETA IN UČINKOVITOST Za polovico članov pomlajena republiška izobraževalna skupnost je na prvi seji skupščine med drugim obravnavala poročilo o delu izobraževalne skupnosti v minulem letu, potrdila zaključni račun, sprejela pfogram dela za letošnje leto ter izhodišča za pripravo meril in izračun sredstev za izobraževanje v prihodnjem letu nadaljevali s takšno obliko izobraževanja sindikalnih delavcev. -a Pomembnost večine točk, ki so bile na dnevnem redu, osvežen sestav skupščine, zlasti pa prisotnost tovariša Staneta KAVČIČA, predsednika izvršnega sveta skupščine SRS, so prispevali k zelo razgibani in vsebinsko bogati razpravi. Morda je k temu prispevalo tudi dejstvo, da se tokrat ni bilo treba opredeljevati za konkretne finančne odločitve, pa je bila Državna založba Slovenije Izdaja med pomembnimi znanstvenimi in strokovnimi deli tudi knjige, ki koristno služijo vrtnarjem, obdelovalcem zemlje in gojiteljem cvetja. Med strokovnimi deli in priročniki te vrste posebej opozarjamo na: • Jože Strgar: VRTNE TRAJNICE (Opis, vzgoja, uporaba) pl. 60 din 9 Jože Strgar: LONČNICE (Opis, vzgoja in uporaba) pl. 60 din 9 Franc Janežič: KAKO VARUJEMO RASTLINAM ZDRAVJE — broš. 30 din 9 Tit Doberšek: VINOGRADNIŠTVO broš. 52 din 9 Tone Bantan: PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI SADNIH NASADOV IN POSAMEZNIH SADNIH DREVES ppl. 10,80 din 9 Franjo Kafol: ČEŠNJA IN VIŠNJA (Sodobno pridelovanje) broš. 5 din 9 Henze-Zimmermann: NAŠI PRIJATELJI NA VRTU IN V GOZDU ppl. 38 din 9 Martin Stangl: MAJHEN VRT — VELIKO VESELJE kart. 38 din Vse knjige so vzorno opremljene in bogato ilustrirane. Dobite jih v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 zato razprava bolj tehtna in predvsem usmerjena na osnovna vsebinska vprašanja o posameznih področjih vzgoje in izobraževanja, ki jih v celoti ali delno financira republiška izobraževalna skupnost. Za bodoče delo republiške izobraževalne skupnosti, ki se je tako kot tudi temeljne izobraževalne skupnosti, po besedah tovariša Staneta KAVČIČA, zelo hitro in solidno uveljavila v našem družbenem življenju, bodo v bodoče pomembne predvsem nekatere osnovne naloge: 9 Obdržati bo treba vsaj sedanje razmerje v delitvi nacionalnega dohodka, ki ga družba namenja področju izobraževanja in vzgoje. 9 Ne smemo dopustiti, da se poruši sedanje razmerje, na osnovi katerega je bila dosežena ne le materialna sanacija šolstva — temveč tudi emancipacija dela prosvetnih delavcev. 9 Pri nadaljnjih ukrepih za izboljšanje materialne osnove šolstva pa moramo računati tudi na realne možnosti družbe in v teh okvirih — na doseženem razmerju delitve nacionalnega dohodka, izdelovati programe nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja. Tovariš Stane KAVČIČ je članom republiške izobraževalne skupnosti obrazložil politiko, ki jo bo zasledoval Izvršni svet na področju dopolnilnega financiranja občin in investicijske politike v šolstvu. Bojazen, ki jo izražajo dopolnjevane temeljne izobraževalne skupnosti, da bi se sedanji sistem dopolnjevanja občin prenesel iz dopolnjevanja sredstev za izobraževanje na proračune, je vsaj za sedaj še odveč. Tudi Izvršni svet je mnenja, da je ta način treba zadržati, ob tem pa problem nerazvitih občin razreševati še na druge načine. V srednjeročnem gospodarskem razvoju je predvidenih 13 do 14 milijard dinarjev za investicije v osnovne šole ( za 1,2 do 1,5 milijarde letno več kot doslej). Manj konkretnih predlogov je za investicije v srednje šole, kjer bo treba najti neposredno zainteresirane nosilce investicij. Medtem ko se za visoko šolstvo predvideva manj istočasno začetih gradenj, ki pa naj bi jih zato hitreje dokončevali. Seveda pa bo morala tako republiška izobraževalna skupnost kot tudi temeljne izobraževalne skupnosti več skrbi v bodoče posvečati ne le materialnim vprašanjem, temveč predvsem nadaljnjemu izpopolnjevanju vsebine, kvalitete in učinkovitosti vzgojno-izobraže-valnega dela. Med ta vprašanja nedvomno sodi na prvo mesto zmanjšanje osipa na osnovnih šolah. (To je prva zapreka, kjer se začenja socialna diferenciacija mladine v nadaljnjih možnostih šolanja.) Drugo je problem vsebine vzgojno-izobraže-valnega dela — bd modernizacije in izpopolnjevanja učnih programov, do uvajanja nove tehnologije, sodobnejših metod razreševati prosvetni delavci v učno-vzgojnem delu. Vse te probleme bodo morali sami. Sedaj, ko so v osnovi razrešeni najnujnejši materialni pogoji za njihovo delo, družba to od njih upravičeno pričakuje. T. B. vsaka občina svojega izobraževalnega centra oz. svoje delavske univerze. Zato se bodo morale delovne organizacije bolje organizirati in bodisi združene po panogah ali teritorialno formirati skupne izobraževalne centre. Prav tako bo potrebno večje sodelovanje med občinami. Tam, kjer ne bo možnosti niti pripravljenosti za samostojno delavsko univerzo (kjer te praktično že sedaj ne obstajajo), bo potrebno najti rešitve v fizični ali vsaj delovni integraciji manjših delavskih univerz z večjimi. Pričakovali smo, da bo zakon te integracijske procese pospešil, čeprav sam zakonski predpis tega razrešil ne bo. Člani sveta so bili enotni v tem, da od svojih prvotnih stališč ne odstopijo, zlasti še, ker je tudi v razvitejših izobraževalnih centrih tako kot pri delavskih univerzah močno prisotna težnja, da se njihov status pravno uredi. a. a. 01) UH) IV TAM • SLOVENSKE KONJICE Pri delavski univerzi ser letošnjo pomlad nekaj deset mladih delavcev in delavk, od Jjaterih je precejšen del nezaposlen, splošno in strokovno izobražuje. Največja skupina, in sicer okoli 30 slušateljev, je v tečaju za lesno stroko, ter se bodo po uspešno opravljenih izpitih zaposlili na lesnoindustrijskem obratu. Nekaj manj jih bo prav sedaj končalo osnovno šolo za odrasle. Tako si bodo ustvarili osnovni pogoj za nadaljnje izobraževanje. V teku je tudi tečaj za strokovno usposabljanje mladih delavcev v kovinski stroki in sicer za potrebe podjetij »KOSTROJ« in »KO-MOS«. Delavska univerza bo v kratkem pripravila tečaj za usnjeno konfekcijo, hkrati še en tečaj za potrebe ko ške industrije Zreče. S t trstnim izobraževanjem bo konjiška delavska univerza nadaljevala tudi v jesenskih mesecih, ko bo to dejavnost razširila še na območje Vitanja za tamkajšnji podjetji kovinske stroke. • MUTA Slikar samorastnik Anton Repnik razstavlja te dni svoja dela v galeriji San Babila v Milanu v Italiji. Razstava v znanem italijanskem kulturnem centru je veliko priznanje njegovemu delu. • RADLJE OB DRAVI V nedeljo (24. V.) bo v dvorani kina revija šolskih pevskih zborov iz radeljske občine. Nastopili bodo zbori iz Vuzenice, Radelj, Mute, Vuhreda, Ribnice in drugod. Revijo prirejajo vsako leto in je postala že tradicionalna. V. R. 0 PREVALJE Igralci prosvetnih društev »Svoboda« iz Prevalj in Mežice so naštudirali že drugo premiero v letošnjem letu. Tokrat se bodo ljubiteljem odrske umetnosti predstavili s komedijo »Sluga dveh gospodov« italijanskega komediografa Carla Goldinija. V. R. • SLOVENJ GRADEC Pri lesnoindustrijskem podjetju so za študijsko leto 1970 do 1971 razpisali 15 štipendij, od tega 8 na fakultetah, visokih in višjih šolah, 7 pa na srednjih strokovnih šolah. Predvidevajo, da bo odziv na razpisane štipendije precejšen. • DRAVOGRAD Na posebni slovesnosti v novi šoli so devetim občanom podelili priznanja OF. Dobil’ so jih Vrhovnik Jože iz Cer-neč, Ridl Ivan iz Libelič, K°' rat Anton iz Trbonj, Korošec Marica iz Dravograda, GoI°' srranc Anton iz Otiškega vrha, Save Maks iz Dravograda, nečnik Jože s Selovca, Marj®* Franc iz Bukovske vasi 111 Gnamuš Franc iz Šentjanža. Šport O RAVNE / Strokovni odbor za odbojko pri občinski zvezi za telesno kulturo je pripravil že tretjič zapored tekmovanje v občinski mladinski odbojkarski ligi. Pri fantih sodeluje 8 ekip, pri dekletih pa 6. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: mladinci: Mežica -Železarna Ravne 3:1, Partizan Žerjav — Gimnazija Ravne 3:2, Osnovna šola Ravne — Mežica 3:0, Šolski center Ravne — Reka 3:0. Mladinke: Reka — Mežica 3:0, Črna — Prevalje 3:0, Gimnazija Ravne — ESŠ Slovenj Gradec 3:0. V.R. . --V ] v ••» W Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne bo pripravila za članice kolektiva enodnevni izlet na Golte. Predvidevajo, da se bo izleta — verjetno junija — udeležilo več kot 120 delavk, V.R. m LJUBLJANA Letošnje tekmovanje šolskih športnih društev srednjih šol, ki gre te dni h koncu, je zajelo več kot 30 tisoč mladih športnikov — srednješolcev. Tekmovanja so se začela septembra lani in se bodo končala v prvi polovici junija s prireditvijo, ki bo po vsej verjetnosti v Celju. Šolska športna društva so tekmovala v dveh skupinah. V prvi je sodelovalo 18 najboljših društev iz lanskega tekmovanja, v drugi pa 40 društev. Po tri najuspešnejša društva bodo prejela priznanja in nagrade. e NOVA GORICA V Novi Gorici je bilo na štiristeznem kegljišču tekmovanje predstavnikov sindikalnih podružnic v počastitev »dneva železničarjev«. Tekmovanje je bilo dobro, organizirano, udeležilo pa se ga je šest ekip. Največ uspeha sc dosegli kegljači Salonita Anhovo. Vrstni red: 1. Salonit 462, 2. »Elektro« Gorica 460 in 3. »Meblo« 444 kegljev. R. KOLENC ^ CELJE Pred dnevi je organizirala komisija za rekreacijo in oddih pri ObSS Celje seminar, na katerem so se predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij seznanili s Pravili, točkovnim sistemom in organizacijo tekmovanja za sindikalno rekreacijsko značko. M. BRECL © LJUBEČNA V kolektivu Opekarn Ljubečna so v zadnjih letih mnogo storili za rekreacijo članov kolektiva. V zadnjem času pa posvečajo pre-Cei pozornosti tudi športnemu udejstvovanju svojih delavcev. Tako so se v letošnjem letu prvič vključili v. tekmovanje občinskih sindikalnih športnih iger. Prvič pa bodo letos sodelo-vali tudi na športnih igrah Gradbincev v Trbovljah. V Trbovljah bodo nastopili v streljanju in kegljanju z thoško in žensko ekipo. mb OB ZAKLJUČKU SPOMLADANSKIH SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER OSS KOPER VSEVEČJAIIDELEŽBA Na letošnjih pomladanskih sindikalnih igrah v Kopru je nastopilo že več kot 700 predstavnikov obalnih sindikalnih Ob zaključku spomladanskih sindikalnih športnih iger, ki jih je tudi to pot organiziral Obalni sindikalni svet Koper v sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo, je bila minuli teden v mali dvorani koprskega gledališča majhna svečanost. Predstavniki Obalnega sindikalnega sveta so podelili priznanja najuspešnejšim športnikom in ekipam delovnih organizacij ter najzaslužnejšim organizatorjem aktivnega oddiha na obalnem območju. Prireditvi oziroma slovesnosti je prisostvoval tudi Edvard Vecko, državni reprezentant v namiznem tenisu, ki je svečano podelitev priznanj prijetno popestril s svojimi spomini. Uvodno besedo je imel Tiho-mil Javoršek, predsednik Obalnega sindikalnega sveta Koper, ki je med drugim poudaril razveseljujočo ugotovitev, da postaja rekreacija in aktivno razvedrilo za zaposlene iz leta v leto bolj interesantna dejavnost. »Število sodelujočih športnikov je na sindikalnih igrah Obalnega sveta vse večje in je letos že preseglo število 700 ...«, je povedal Tihomil Javoršek in nadaljeval: »Zadovoljni smo s tem, da interes ža aktivno sodelovanje na športnih igrah raste, vendar, če pomislimo, da imamo ha obalnem območju več kot 23 tisoč članov sindikata, potlej se nad doseženimi rezultati še nikakor ne moremo in tudi ne smemo uspavati. Preprost račun nam namreč pove, da je na letošnjih sindikalnih igrah sodeloval približno vsak triintrideseti član sindikata. V primerjavi s podatki izpred let je to sicer razveseljivo, drugače pa moramo stremeti k nadaljnji krepitvi te dejavnosti. Pri vsem skupaj namreč ne gre le za rekreacijo in razvedrilo, temveč za nadvse koristno aktivnost, ki krepi človekove umske in telesne sposobnosti ...« Robert Stropnik, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu, pa je predsednika Javorška dopolnil s temi besedami: »Poleg razmeroma velike udeležbe na letošnjih igrah komisijo izredno veseli, da postaja športno razvedrilo vse bolj zanimivo tudi za žene in dekleta. Grajo pa tudi to pot zaslužijo vse tiste delovne organizacije, ki so za tekme sicer prijavile svoje ljudi, vendar se iger niso udeležili. Tak odnos do iger je posebno neresen zato, ker so vezane na precejšnje finančne izdatke in zahtevne organizacijske priprave,,.« Tudi za letošnje igre je vladal med sindikalnimi organizacijami največji interes za srečanja v kegljanju, malem nogometu in balinanju. Najuspešnejši športniki na sindikalnih športnih igrah Obalnega sindikalnega sveta pa bodo septembra sodelovali na »Delavskih igrah sindikatov Primorske«. Predno preidemo k rezultatom spomladanskih iger Obalnega sindikalnega sveta, naj zapišemo, da je to pot prejela poseben pokal kot najbolj disciplinirana ekipa vrsta obrtnih delavcev iz Kopra. Po podelitvi pokalov, plaket in diplom je prejelo pismena priznanja tudi 22 športnih delavcev, ki imajo največ zaslug za to, da je dosegla športna aktivnost v obalnih delovnih organizacijah tako velik razmah. LOVORIKA ŠPORTNIKOM TOMOSA Po pričakovanju so tudi na tem tekmovanju osvojili najvišjo lovoriko v skupnem plasmaju predstavniki Tomosa. Osvoji- li so namreč kar 68 točk in s tem pustili za seboj ekipe Me-hanotehnike (druga) 33 točk, Obrtnih delavcev (tretja) 27 točk, Stavbenika (četrta) 13 točk, Slavnika (peta) 7 točk, Splošne plovbe (šesta) 7 točk, Agrarie (sedma) 5 točk, TKG Šmarje (osma) 5 točk, Delamarisa (deveta) 5 točk, Skupščine občine Koper (deseta) 5 točk, Luke Koper (enajsta) 4 točke, Iplasa (dvanajsta) 4 točke, Primorskega tiska (trinajsta) 4 točke, Elektro (štirinajsta) 3 točke, SGP Gorica (petnajsta) 2 točki. Istra benz (šestnajsta) 2 točki itd. Vrstni red v posameznih panogah pa je bil na letošnjih spo- mladanskih športnih sindikalnih igrah Obalnega območja naslednji: Kegljanje ženske posamezno: 1. Ivica Zupanc (Slavnik) 368 kegljev, 2. Milena Stres (Stavbenik) 368, 3. Anica Grab-Ijevec 359 itd. Kegljanje moški ekipno: 1. Mehanotehnika 572 kegljev, 2. TOMOS VI 464, 3. Primorski tisk 45o. Kegljanje moški posamezno: 1. Pavel Udovič (Mehanotehnika) 100, 2. Rudi Grk (Mehanotehnika) 98, 3. Jadran Borut (Mehanotehnika 95. Mali nogomet A skupina: 1. Tomos, 2. Obrtni delavci, 3. Mehanotehnika, 4. Stil. Maii nogomet B skupina: 1. TKG Šmarje, 2. Iplas, 3. Agraria, 4. Obrtni delavci, 5. Tomos. Šah ekipno: 1. Tomos I 9 točk, 2. Obrtni delavci 6, 3. Tomos II 5,5, 4. Stavbenik 3,5 točk. Šah moški posamezna: 1. Nebo j t ša Milinkovič (Tomos) 7, 2. Vlado Brečevič (Tomos) 6,5, 3. Ivan ske posamezno: 1. Barbara Vla-sič (Obrtni delavci), 2. Valerija Skoivina (Obrtni delavci), 3. Emilija Glavina (Dijaški dom). Namizni tenis ekipno: 1. Tomos I, 2. Splošna plovba, Piran, 3. Agraria, 4. Tomos II, 5. Primorski ti.sk.. Namizni tenis, posamezno: . 1. . Aljoša . Škabar (Skupščina občine Koper), .2, Ivo Šverko (Tomos), 3. Niko Varžič (Splošna plovba). Odbojka: 1. Mehanotehnika, Izola, 2. Tomos I, 3. Luka, 4. SGP Gorica, 5. Gradis. Balinanje: 1. 'Stavbenik, 2. Obrtni delavci, 3. Elektro Koper, 4. Droga Portorož, 5. Luka. Streljanje ekipno: 1. Tomos 1. 867, 2. Tomos II 770, 3. Mehanotehnika 731, 4. Obrtni delavci 696, 5. Cestno podjetje 691. Streljanje moški posamezno: 1. Roman Pavlinič (Delamaris) 175, 2. Marjan Strmšek (Tomos) 175, 3. Ivan Fidel (Obrtni delavci) 163. Streljanje ženske posamezno: 1. Anica Jakovič (Tomos) 134. 2. Dragica Vidali (Obrtni delavci) 132, -13. Metka Kovač (Tomos) 120 itd. -a. Igre gradbincev pred vrati Še dober mesec dni nas loči od začetka letošnjih 20. športnih iger slovenskih gradbenih delavcev. Igre, ki bodo od 3. do 5. julija v Trbovljah, bodo naj-masovnejše v zgodovini športnih srečanja slovenskih gradbincev. Na igrah bedo slovenski gradbinci nastopili v sedmih disciplinah. V malem nogometu (33 ekip), odbojki (14 moških in 6 ženskih ekip), namiznem tenisu (26 moških in 11 ženskih ekip), balinanju (20 ekip), streljanju (40 moških in 19 ženskih ekip) ter v. šahu, kjer bo nastopilo 30 ekip. Poleg ekip bodo tekmovali tudi posamezniki v streljanju, keglanju in namiznem tenisu. Na zadnjem sestanku organizacijskega komiteja s predstavniki sodelujočih kolektivov, ki se ga je udeležil tudi Štefan Horvat, predstavnik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, so izžrebali tudi vse pare za omenjena tekmovanja. Vsi, ki so se tega sestanka udeležili, so bili prepričani, da je urejeno že vse in da bi se igre lahko že pričele. To pa je veliko priznanje organizatorjem, ki so pravočasno mislili na vse in jih zato ne more nič več presenetiti. MILAN BRECL 1111■■■*■■■*■■*■■■■■■■■■■*■■•■ »■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■•■aiiaHaaBavaaaHaHBaaaaaaaiRaviiHi iBBaBaaBaBaaaavBaBaBaBBaaaaaaaBBaacaaBaaaaBaBBi 'BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBflSBBI VELEBLAGOVNICA El MM Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 9 potrošnikom nudi blago na obročno od* plačevanje i ""■o., 9 za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje Šesto svetovno prvenstvo v košarki se je končalo z zmagoslavjem jugoslovanskih košarkarjev, ki so si z zmago nad ekipo ZDA zasluženo priborili najvišje, zlato priznanje. Na sliki: Ivo Daneu, kapetan naše reprezentance na zaključni slovesnosti v hali Tivoli. ® LENART: " ^ Namiznoteniško prvenstvo Občinska konferenca ZMS Lenart je organizirala odprto člansko namiznoteniško prvenstvo Lenarta za posameznike. Prav zanimivo je bilo opazovati gnečo okoli miz v telovadnici osnovne šole v Lenartu. Težko pričakovano namiznoteniško prvenstvo Lenarta je dobilo svoj epilog. £e v prvih izločilnih bojih smo lahko videli nekaj dobrih in borbenih iger, v katerih so bili izločeni igralci, ki so bili favoriti na tem prvenstvu. V finale so se uvrstili Krsnik, Kamar, Barta in Vauda. Po večurnih borbah po turnirskem sistemu je zmagal KRSNIK, brez poraza. Rezultati — člani finala: Vauda : Barta 0:2, Krsnik : Karnar 2:0, Barta : Krsnik 0:2, Karnar : Vauda 1:2, Krsnik : Vauda 2:0, Barta : Kamar 0:2. Končni vrstni red: 1. V. Krsnik, 2. B. Kamar, 3. J. Barta, 4. M. Vauda, 5. P. Bauman, 6. S. Rogan. Po končanem tekmovanju je predsednik športne komisije Miroslav Bauman podelil nagrade in diplome zmagovalcem. D. ZAGORAC '"■•UMuu, Vsak dragi delavec na letni oddih V tovarni Color si uspešno prizadevajo, da bi čimvečje število zaposlenih izkoristilo dopust za potreben oddih izven domačega kraja Podatek, da zaposleni v nekaterih delovnih organizacijah v času letnih dopustov niti ne pomislijo na to, da bi izkoristili proste dni za zaslužen oddih nekje izven domačega kraja, ni niti najmanj nerazumljiv. Res je sicer, da je ponekod še vedno mentaliteta ljudi tista, ki odloča, kako bodo delavci preživeli svoj letni dopust. Marsikje, lahko bi dejali v večini primerov, pa ni takp. Prvo in zadnjo besedo imajo pri vsem tem možnosti, ki pa so odvisne seveda od osebnih dohodkov zaposlenih in, kar je pogosto vsaj tako pomembno kot debelina kuvert, od tega, kako se odgovorni v podjetju pobrigajo za to, da delavci že vnaprej vedo, kje bodo lahko preživeli počitnice in da bo potreben izdatek za letni oddih tudi sprejemljiv. Skratka, v večini primerov so možnosti tiste, ki odločajo o tem, če si bo delavec privoščil vsaj deset dni letnega oddiha nekje na morju oziroma v planinskem ambientu. Seveda je pomembna pri teh odločitvah tudi mentaliteta, vendar, kot smo zapisali, vse manj. PESTRE MOŽNOSTI ZA LETNI ODDIH V prid gornjim trditvam nedvomno govori med drugim tudi primer kolektiva Tovarne barv in lakov Color iz Medvod. Poleg razmeroma lepih osebnih dohodkov, ki jih imajo zaposleni v tej delovni organizaciji, so samoupravni organi tudi uspešno poskrbeli za to, da imajo delavci dokaj pestre možnosti za cenene počitnice. In prav je tako. Škoda je le, da je takih primerov razmeroma malo. Delavci, zaposleni v medvoški tovarni Color, so upravičeni do regresa za redni dopust v višini 680 oziroma 780 dinarjev. Vsota je odvisna od povprečnih osebnih dohodkov vsakega posameznika. Kdor zasluži mesečno manj kot 1607 dinarjev, takšno je namreč povprečje osebnih dohodkov v tej delovni organizaciji, prejme večji regres, kdor več, pa manjšega, Razlika sicer ni velika, je pa vendarle. In za ljudi z nižjimi osebnimi dohodki zelo dobrodošla. Nedvomno je namreč, da si marsikdo, ki ne zasluži kdovekaj, ne bi mogel privoščiti počitnic, če v ta namen ne bi dobil regresa. In obratno: tisti, ki zaslužijo v poprečju mesečno dva, tri tisočake, gredo lahko na počitnice tudi brez regresa. Vsaj v večini primerov je tako. Zaposleni v tovarni Color imajo pravico do regresa tudi za svoje otroke in nezaposlene zakonske tovariše. Otrokom pripada regres v višini 190, nezaposlenim zakonskim tovarišem pa 240 dinarjev. Iz tega sledi, da prejmejo letos zaposleni v tovarni Color za letni dopust blizu 1000, nekateri seveda več, tudi 1400 dinarjev... DOMOVI POVSEM ZASEDENI V Colorju imajo pet lastnih vikend hišic in svoj planinski dom na Voglu. Skratka, delavci imajo možnosti preživeti počitnice v lastnih počitniških domovih na morju ali v gorah. Zanimivo je, da je interes za te počitniške kapacitete tako velik, da imajo v podjetju precejšnje težave, ko si prizadevajo, da bi ustregli čim večjemu številu delavcev. Zato iščejo tudi dodatne počitniške kapacitete.. Ob tem seveda ne moremo mimo tega, da so cene za počitnice tako v hišicah na Pelegrinu oziroma na Voglu zelo dostopne. Kdor se odloči za počitnice na morju, mora prispevati iz svojega žepa po 4 dinarje dnevno za »najemnino«, izdatki za prehrano pa so seveda odvisni od želja posameznika. V vsakem primeru zelo ugodno. Oh skrbi za delavce samoupravni organi v tovarni Color tudi niso pozabili na svoje nekdanje tovariše, ki so danes v pokoju. Vsako jesen jih namreč povabijo na desetdnevne brezplačne počitnice na morje. Sleherni upokojenec je deležen te pozornosti enkrat na dve leti. Vsekakor posnemanja vredno. Eno z drugim: samoupravnim organom v tovarni Color je uspelo, seveda predvsem s pomočjo dobrega gospodar-jenja, da so omogočili svojim zaposlenim soliden življenjski standard, h kateremu nedvomno šteje tudi to, da gre človek vsaj enkrat na leto na počitnice. In. tako, v nasprotju z večino drugih delovnih organizacij, izkoristi v tovarni Color vsak drugi zaposleni svoj redni letni dopust za zaslužen oddih izven vsakdanjega ambienta. -a. lIMIIBIUMMUUUIJUliaillMIUUIIBIBBUBBBBBBIIBIMBBaBBIlUVBIIIIIMUUaiUHMBaUlUMBI NOVINARJEVO POTEPANJE PO SREDNJI DALMACIJI Naši Havaj Lani so na Hvaru zabeležili milijon nočitev ® »Palače« je na Hvaru že četrti hotel z zimskim bazenom 6 Letos so začeli graditi nove hotele A kategorije, v .katerih bo 890 novih postelj # Tudi v Starem gradu, v Jelši in Vrboski nove prenočitvene in turistične zmogljivosti Na motorni ladji »Ivan Cankar«, s katero smo se turistični novinarji peljali , na Hvar, sem razmišljal, kako bomo leta 1975 lahko uresničili s turističnim prometom kar 900 milijonov dolarjev deviznega priliva, tako kot predvidevajo srednjeročni načrti. Ali smo za tak podvig sposobni? Že zdaj pa, ko je glavna turistična sezona šele na pragu, pa ni tako. Cene so mnogo bolj zabeljene, kot si marsikdo lahko predstavlja za ta čas. Kolega z ljubljanskega radia, ki sem ga srečal na Hvaru, je z ženo v začetku maja tu preživel deset dni počitnic. Povedal mi je, da sta samo za penzionske usluge v enem izmed hvarskih hotelov lagojene zimskemu turizmu. Hvar bo imel za zimsko sezono 1971/72 nad 2.000 postelj. V samem Hvaru, ali njegovi neposredni bližini, pa bodo v naslednjem obdobju treh do štirih let zgradili še nadaljnjih 3.000 hotelskih postelj. Za tiste pa, ki bi radi na Hvaru ceneje letovali, moramo povedati, da v samem Hvaru lahko dobite tudi Jelša, nekdaj staro ribiško mestece, postaja na Hv aru iz dneva v dan bolj privlačno letovišče za naše delavce, saj ima tam precej podjetij svoje počitniške domove Na to misel me je navedla tudi »stara« potniška ladja, sicer še zmeraj bela, ker so jo na novo prepleskali, z imenom »Ivan Cankar« in ,ki sodi v okvir tako imenovane bele flote reške »Jadrolinije«. Tudi pomorski potniški in turistični promet naj bi bil eden izmed velikih kamnov v našem turističnem mozaiku, ki bi prav lahko pomagal primakniti še kakšen dolar več, kot pa jih načrtujemo čez pet let. Toda s tako »hitrimi« ladjami — mimogrede povedano ta je plula z mnogo manj kot 20 kilometri na uro — si prav gotovo ne smemo obetati ne vem kakšnega dolarskega razkošja od turizma. Prvi oficir na komandnem mostu ladje je bil resnično v zadregi, ko sem se nenajavljen pojavil na njem. Jel se je opravičevati na vse načine. Na obrazu sem mu prebral, da mu je nerodno, da z izkušnjami, ki jih ima, plove na tako počasni ladji. Z besedami »za ladje iz naše bele flote, ki plovejo ob jadranski obali in med otoki, se nihče ne briga,« je skušal povedati vse in še pristavil: »Potem ni čudno, da poslujemo nerentabilno, da slabo zaslužimo in da smo pomorščaki večkrat nezadovoljni.. Ob sodobnem kramljanju smo iz Makarske po štiriurni vožnji le srečno prispeli na Hvar. Pričakali so nas pevci in godci. Peli in igrali so priljubljene dalmatinske pesmi. Povedali so, da je zmeraj tako, kadar. pristane v njihovem mestu malo večja ladja. No, naša ni bila tako velika, toda na njej smo bili turistični novinarji, pa so nas že morali sprejeti tako, kot je treba. plačala za oba nič manj kot 1.400 dinarjev. »Če pa prištejem zraven še ostalo, kar sva porabila, potem naju je teh deset dni dopusta veljalo več kot 2.000 dinarjev,« je še pristavil. Na. vedno sončnem Hvaru pa je sicer zares lepo, čudovito. Ne gre zastonj glas naokoli o lepotah tega otoka. Toda vse te lepote in udobje so za marsikaterega našega delavca s poprečnim letnim dopustniškim regresom 400 dinarjev le »vrabec na strehi«, sem pomislil. Sicer pa naj končam s takšnimi in podobnimi razmišljanji, da še koga, ki se je že morda odločil, da preživi svoj 4°Pust na sončnem Hvaru, ne spravim v slabo voljo. Se to: takoj, ko smo se izkrcali, so domači turistični delavci priredili tiskovno konferenco in prvo, kar so nam povedali, je bilo, da so na Hvaru v minulem letu prvič zabeležili milijon nočitev, v hotelih so prevladovali tuji gostje. zasebne turistične sobe — mimogrede povedano imajo jih nad 3.000, in to tudi po zelo solidnih cenah, že od 8 do 21 dinarjev. Ob tej priložnosti je treba omeniti še tri turistične kraje na otoku Hvaru. Med njimi Stari grad, najstarejše naselje na otoku, potem sta tu še Jelša in Vr-boska. V Starem gradu imajo danes na voljo 780 postelj v hotelih B kategorije in kar 1.100 postelj pri zasebnikih. Prihodnje leto pa bo v tem mestu zgrajen nov hotel A kategorije s 500 posteljami. Jelša in Vrboska imata danes na voljo 1.100 hotelskih postelj in 3.000 postelj pri zasebnikih, ki jih lahko najamete preko hotelskih podjetij in poslovalnic »Dalmacijaturist« in »Atlas«. Tudi v Jfelsi in Vrboski gradijo nove zmogljivosti. V okviru načrta »Južni Jadran« bodo zgradili v teh dveh krajih več kot 3.000 novih postelj v hotelih A kategorije. Nasploh je za Hvar značilno, da je danes ta otok eno samo gradbišče. Ljudje, ki vodijo investicijsko politiko, vedo, kaj delajo. Splača se jim nalagati denar v hotelske in druge gostinsko turistične zmogljivosti, ker te investicije kmalu povrnejo denar. Na koncu zapisa o jugoslovanskih Havajih, saj Hvar in okoliške znane Paklene otoke upravičeno lahko tako imenujemo, je treba povedati, da so tudi za prometne zveze med kopnim in Hvarom pravzaprav odlično poskrbeli. Na Hvar je mogoče priti z letalom, saj so v ta namen zgradili pri Starem gradu sodobno letališče. Razen tega pa reška »Jadrolinija« vzdržuje s ' svojimi luksusnimi potniškimi ladjami tudi tako imenovano hitro progo med Dubrovnikom — Hvarom — Splitom in Reko. Iz Splita pa je mogoče zelo hitro priti na Hvar tudi z gliserji, ki jih ima na voljo splitsko letališko podjetje. M. ŽIVKOVIČ OBSEŽNA GRADNJA NOVIH GOSTINSKIH ZMOGLJIVOSTI MILIJON REGISTRIRANIH NOČITEV Ker sem prvič prišel na Hvar, sem postal pozoren na velik reklamni pano v pristanišču: »Obiščite nas in preživite svoj dopust na Hvaru v zimskih mesecih,« je pisalo. Zraven pa še: »Če v zimskih mesecih v tednu dni. kolikor boste najmanj ostali pri nas, katerikoli dan dežuje več kot tri ure, ali če se žavo srebro spusti na ničlo, boste tisti dan naši gostje, ne da bi za to odšteli dinar .. .« O teh ugodnostih sem doslej le slišal, zdaj pa sem se prepričal, da je res tako. Res se splača pozimi na Hvar. Tedaj vedno umš. da bo slabo vreme, in unaš. da boš dan ali dva preživel zastonj. Prav zaradi tega, ker na Hvaru traja sezona skozi vse leto, že ob 1.500 hotelskih po- • steljah A in B kategorije, kolikor jih imajo sedaj, primanjkuje tovrstnih zmogljivosti, zlasti v poletni turistični sezoni. »Letos smo začeli z gradnjo objektov, v katerih bo 890 novih hotelskih postelj A in B kategorije. Blizu 140 postelj bomo dobili že do naslednje zimske sezone, ostalih 750 postelj pa do letne sezone prihodnjega leta.« je pojasnjeval novinarjem predsednik hvarske občine. »Razen tega zdaj obnavljamo staro trdnjavo nad Hvarom iz XVI. stoletja. Ta bo nared že za. to sezono. V trdnjavo bomo namreč presilil vse zabavno in nočno življenje Hvara, tako da bo Hvar spet postal mirno turistično mesto.« V novem hotelu »Amfora«, kjer bomo pridobili 750 postelj A kategorije, bosta tudi dva zimska bazena, savna, kongresna in kino dvorana, telovadnica itd. S tem, ko bodo prenovili še hotel »Palače«, bo imel Hvar za naslednjo zimsko sezono že četrti zimski bazen s toplo morsko vodo. Od omenjenih 1.500 postelj, kr^ikor iih imaio zdaj v hotelih. je blizu 1.200 postelj prilagojenih potrebam za zimsko sezono, in tudi vse druge gostinsko turistične zmogljivosti,'' ki jih gradijo, bodo prav tako pri- DOPISNIKI POROČAJO • CELJE Seminar o izletništvu Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Celju je te dni organizirala enodnevni seminar o izletništvu, ki Je organiziran kot vzorčni enodnevni izlet za neposredne organizatorje izletništva v osnovnih organizacijah sindikata. Program seminarja o izletništvu Je zelo obsežen in zanimiv. Udeleženci so odšli iz Celja preko Prevalj na Klopinsko jezero v Avstrijo. Že v Prevaljah se je začel uvodni del seminarja z razgovorom o ugotavljanju in usmerjanju interesov kolektivov do različnih izletov in o tem, kakšne cilje zasleduje zveza sindikatov pri organizaciji izletov. Razen tega so. na seminarju razpravljali še o programiranju Izletov, organizacijskih prijemih, izračunavanju stroškov in drugih vprašanjih. Seminar so zaključili v Ravnah. Ta oblika seznanjanja organizatorjev izletov v kolektivih bo, kot vse kaže, zelo zanimiva. Vsa pohvala gre organizatorjem, ki res v precejšnji meri skrbijo za to, da bi bili vsi izleti, ki jih organizirajo v kolektivih, uspešni. BRECL • RAVNE NA KOROŠKEM Od junija do oktobra Za oddih v počitniškem domu železarne v Portorožu se je doslej prijavilo že nad 540 delavcev z družinskimi člani. Prva izmena bo odšla v Portorož že junija, zadnji pa bodo letovali oktobra. Oddih v Portorožu pripravlja splošna služba železarne. V. R. • DRAVOGRAD Povečane zmogljivosti Pri gostinskem podjetju »Hotel Košenjak« predvidevajo, da bodo letos v povečanje restavracijskih in prenočitvenih zmogljivosti investirali približno 300.000 dinarjev. V ta namen bodo najeli tudi kredit 150.000 dinarjev. V. P. • NOVO MESTO 25 let hotela »Metropol« v Novem mestu Kolektiv gostinskega podjetja hotel »Metropol« v Novem mestu Je v sredo, 20. maja, popoldne proslavil 25. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je bila v podjetju slavnostna seja delavskega sveta, na katero so povabili tudi svoje upokojence. Direktor podjetja Rudi Pintar je orisal razvoj podjetja, 12 članov kolektiva in dve upokojenki, ki so najdlje pri podjetju, pa so še posebej nagradili s praktičnimi darili. V zadnjih letih je novomeški hotel »Metropol« povečal in moderniziral hotelske in restavracijske zmogljivosti. Letos bo ta 47-članski kolektiv predvidoma ustvaril že štiri milijone dinarjev celotnega dohodka, v načrtu pa imajo tudi gradnjo novega hotela s približno sto posteljami, restavracijo in drugimi potrebnimi prostori. R. S. PODOBE NAŠEGA ČASA Uresničevanje nalog na področju družbene kadrovske politike je uspešno samo z zavzetostjo subjektivnih sil v boju za uveljavljanje njenih načel v samoupravnih organizmih kot tudi v lastnih vrstah. Odnos subjektivnih sil do kadrovske politike v družbi je sestavni del njihovega dnosa do celotnega družbenega dogajanja. Kadrovska politika je eno najpomembnejših strateških področij uveljavljanja vodilne idejne vloge v razmerah samoupravne družbe. Temeljna stališča do družbene kadrovske politike so že daljši čas jasno opredeljena, saj so bila dolgoročno razgrnjena tudi v zadnji resoluciji, sprejeti pred dvemi leti. Kljub današnji veljavnosti večine teh načel pa je kar pomeni, da želi z ustreznim kadrovanjem v družbeni delitvi dela in drugih družbenih aktivnostih, tudi samoupravnih, političnih itd. vsa mesta pokriti z najbolj sposobnimi kadri. Cilj te naloge kadrovske politike pa ni samo, da se doseže čimvečja družbena produktivnost in uspešnost dela, ampak predvsem ta, da se v čim večji meri doseže osebna sreča aktivnega občana, ki pa je možna le, če je človek na tistem delovnem mestu, na katerem z uspehom opravlja svoje delo. To ustvarja človeku osebno zadovoljstvo ter ga stimulira za nove napore pri svojem delu in izobraževanju in za vsestransko angažiranost in stremljenje po nenehnem družbenem in osebnem napredovanju. V družbeni aktivizaciji obstoječega ljudskega potenciala so še vedno velike rezerve. Med cilji kadrovske politike je tudi neprestano odkrivanje in mobiliziranje teh rezerv. V pogojih razmeroma majhnega naroda je to še posebno pomembno, saj moramo dobro izkoristiti vse dane in potencialne sposobnosti kadrov, jih Ustrezni kadri NAŠF TEMELJNO GIBALO (Skica za teze, ki naj sprožijo živahno javno razpravo) treba opozoriti na nekatere bistveno nove pogoje in okoli-liščine, ki aktualizirajo sedanje in perspektivno začrtovanje družbene kadrovske politike, in sicer: iskanje poti eko-nomskosociainega, političnega in regionalnega razvoja Slovenije v okviru dolgoročnega plana, nadaljnje oblikovanje srednjeročnega programa razvoja republike, močnejša prisotnost faktorja znanstveno-tehnoioške revolucije v kadrovski sferi in novonastajajo-či odnosi v oblikovanju samoupravnega položaja delovnega človeka z realizacijo XV. ustavnega amandmaja. Iz tega izhaja očitna potreba subjektivnih sil, da večkrat verificirajo nekatera globalna izhodišča družbene kadrovske politike, zlasti z vidika njihovega dosedanjega in sedanjega uresničevanja, da načela kritično ovrednotijo v današnjih razmerah zlasti z vidika razvoja slovenske družbe in jih po potrebi dopolnjujejo. Težnja za napredkom in za doseganjem perspektivnih ciljev družbenega razvoja mora biti temeljno gibalo dejavnosti subjektivnih sil. Kadrovska politika postavlja kot osnovni cilj formiranje take osebnosti, ki izhaja iz splošnih družbenih ciljev, družbenega sistema, odnosov ter ideologije, po kateri se usmerja družbeni razvoj. Cim uspešnejša je realizacija tega cilja, tem hitreje in uspešneje se razvija socialistična samoupravna družba. pravilno locirati ter pravilno vrednotiti njihove delovne, strokovne, politične, idejne sposobnosti in kvalitete. Slovenci kot narod dosegamo popolno nacionalno uveljavljanje na vseh področjih ustvarjal* nosti ter se glede številnih družbenih zadev, ki jih opravljamo, ne razlikujemo od velikih narodov. Med glav»imš pogoji, da lahko stopamo v korak z njimi, so kadrovski potenciali in kar ni nič manj važno, racionalno in premišljeno zaposlovanje vsakogar, strokovnjakov pa še posebno S ciljem, da se strokovno usposobi ter formira osebnost v socialističnem duhu in racionalno koristi obstoječi kadrovski potencial ter s tem doseže sreča človeka v socialistični družbeni ureditvi, moro kadrovska politika razširiti svoj obseg in področja. V smislu čim večje mobili' zacije ljudskega potenciala P® je poleg omenjenih vprašani prisotna še cela vrsta drugi!1 problemov zlasti v metoda!1 kadrovske politike, ki so bil® sicer dobro zamišljene, v svO' jih praktičnih manifestacija!1 pa niso dosegle postavljeni!1 ciljev. Zato je k ciljem kadrovske politike všteti tud1 vztrajno aktivnost, da se postavljenih nalogah odstranjujejo zavore za njihovo r®' alizacijo pa tudi negativne V°' sl.edice, ki se ob uresničevanju takih ciljev porajajo. S tem je neposredno povezana naloga kadrovske politike, da v čim večji meri aktivira ljudski ustvarjalni potencial, * * « V hvaležen spomin na nC' minljive čase Jovana Veseli' Koseskega iz ustrezne polit11-' ne literature o kadrovski P°' litiki odbral in prepisal VINKO BLATNIK - ■/> rv; - »v;/a..; A. liiiip9 ^ ifj i ififfl n .iGszimLcif \/ ' : A,' , / - 1 centrala Ijubljana titova 51 DEXAV 7» Slovenilo izdala CŽP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bU nstanovljen 20. novembra 1942 Ureja ga uredniški odboi __ „ . _ _ _ Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izaaja uz; *tni nre(jai 313/vi telefon uredništva 316-672, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. slov in tlane 50 N-par - 50 S-din - Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din • G50 S-din - polletna 13 } ^ nilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 - „ač^u> - PoštStoa plačana v gotovini - Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica. Ljubljana odbor. Glavni (n odgovorni urednik MILAN ______________ NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki ■" N-din 1300 S-din in letna 26 N-din 2600 pogaCNI** firV