POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
Celje - skladišče D-Per
70/1976
1119760644,2
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — FEBRUAR 1976 — ŠTEVILKA 2
n
m
r
u
m
COBISS a
NALOGE ZA NADALJNJE ZDRUŽEVANJE
DELA V HMEZADU
. Združevanje dela v podjetju pomeni medsebojno povezovanje poslovanja in delitev dela med temeljnimi organizacijami. Združitev TOZD v podjetje sama po sebi še ne pomeni, da so s tem TOZD tudi že povezale svoje delo. To je le organizacijska oblika povézovanja, ki pa mora omogočiti tisto bistveno združevanje dela temeljnih organizacij, njihovo tesno poslovno povezanost pri delu, ki se kaže na različne načine: ena TOZD proizvaja za drugo surovino, ki jo le-ta predela in proda (za obel); dve TOZD iste dejavnosti oblikujeta skupno strokovne (nabavne, prodajne, proizvodne) službe; več TOZD skupaj kupuje surovino; itn.
Z doseženo stopnjo poslovne povezanosti med TOZD še ne moremo biti zadovoljni. Lahko rečemo, da smo že preboleli »otroške bolezni« pri nastajanju TOZD, ki so se kazale v pojavih skupinsko lastniškega ponašanja (mnenje, da je dohodek TOZD samo last TOZD, ne pa da je to skupni družbeni dohodek; obnašanje kot da je TOZD podjetje in lahko obstaja tudi sam zase, brez drugih TOZD). Kot upravljalci se ne moremo več obnašati tako, da ravnamo kot da je čim večji dohodek edini cilj in merilo uspešnosti poslovanja TOZD. Če ravnamo tako, je TOZD dobrodošel tudi dohodek, ki ga je v poslovanju izvlekel drugemu TOZD in ga prelil sebi; in tako smo tudi nemalokdaj delali. Kaj pa smo od tega imeli kot celota? Nič, kajti skupni dohodek zaradi tega ni prav nič večji! Odraz takega gledanja — ki je pri nas še močno prisoten — je, da je tržna cena merilo poslovnih odnosov med TOZD. Tudi v našem sporazumu o združitvi v Hmezad je še napisano kot prvo, da se medsebojna razmerja TOZD razvijajo na tržni ceni (če se TOZD ne dogovorijo drugače, kar pa je še redek primer).
Ustava navaja drugačna poslovna in dohodkovna razmerja v gospodarstvo: pri skupnem delu je skupni dohodek in tveganje! To pomeni, da naj si dva TOZD, ki sodelujeta v poslovanju (npr. eden prideluje surovino, drugi jo predela in proda) po svojem delovnem prispevku . v skupnem končnem proizvodu, razdelita skupaj ustvarjeni dohodek — ne po tržni ceni, ampak po vloženem delu! Tako naj se tudi v gospodarstvu in poslovnih razmerjih uresničuje socialistično načelo »vsakomur po njegovem delu«.
V sedanjih nezadostno urejenih gospodarskih razmerah ' tržna cena ni najbolj pravično, merilo vloženega dela, včasih je celo izrazito krivično.
Eden od ciljev združevanja TOZD v podjetje je tudi ta, da se pri poslovnih razmerjih med TOZD znotraj podjetja vše bolj upoštevajo deleži v skupnem delu, manj pa samo tržne cene.
Združevanje, dela. pa pomeni tudi to, da TOZD najprej medsebojno pokrivajo svoje potrebe in »prodajajo« svoje proizvode oz. storitve znotraj podjetja. Šele tisto, kar ne morejo dobiti ali prodati v podjetju, iščejo zunaj njega. Seveda pa tega ni treba tako razumeti, da je tako treba poslovati za vsako ceno, ampak tam, kjer je to smotrno (če se proizvede ali predela ali proda po približno enakih stroških, kot v drugih podjetjih)^
Tako pojmovano združevanje dela TOZD v podjetju še ni doseglo tiste stopnje, ki bi nas lahko že zadovoljila. V tej smeri smo ponekod že zastavili prve korake, ponekod jih zastavljamo, ponekod pa šele razmišljamo alibijih. Vzroka, da tako združevanje de-
la ne napreduje tako naglo, sta dva.
Prvi razlog je objektiven: vzpostavitev novih dohodkovnih odnosov, temelječih na združevanju dela ni preprosto. Recepta za to ni. Prisotna je pa tudi bojazen, da se ne bi en partner pri ustvarjanju skupnega dohodka zanašal na drugega in bi bil konec koncev lahko skupni dohodek manj-, ši, kot sta ga partnerja imela prej. Skratka gre za pravilno (in pravično) odločitev o velikosti prispevka vsakega partnerja k skupnem dohodku. Drugače povedano: določiti je treba vsakemu partnerju dopustne stroške za ta njegov delež in zagotoviti, da bo vsakdo skrbel'za to, .da se bodo , stroški zniževali in povečevala storilnost vsakega partnerja.
Drugi razlog pa je bolj subjektivnega značaja. Tisti partner, ki je po tržnih merilih doslej dobival sorazmerno več dohodka, kot bi mu ga po njegovem deležu v skupno ustvarjenem dohodku pripadalo, zelo rad spušča iz rok ta presežni dohodek in ga prepušča drugemu.
Ustavna razmerja o delitvi skupnega dohodka niso sama sebi
namen, ker pač živimo v socializmu. Njihov cilj je pravična delitev dohodka, s tem pa tudi odstranitev — včasih že neskladnih
in,	škodljivih razmerij, ki se uveljavljajo le na podlagi tržnih cen. Nova ustavna razmerja med organizacijami združenega dela dajejo delavcem znatno večjo socialno varnost, ki ni več pod vplivom — često tudi špekulant-: skih — tržnih gibanj.
S tem, ko dohodek ni več edino merilo uspešnosti poslovanja TOZD, odstranjujemo iz poslovanja tudi geslo:; »ni važno na kak način prideš do dohodka, važno
je,	da ga povečaš«, kar naj bi pomenilo, da je dovoljeno vse— tudi nemoralne in nesocialistične poslovne poteze, če le povečujejo dohodek.
Ustavni odnos v delitvi skupnega dohodka mora pripeljati do novega vrednotenja prispevka vsakega TOZD k skupnem dohodku. Dva TOZD, ki sodelujeta pri proizvodnji skupnega končnega proizvoda, se ne moreta več prepirati prek komercialnih služb o tem, po kakšni »tržni« ceni se bo sodelovanje plačalo in pri tem (Nadaljevanje' na 2. strani)
Prelepi kopni in topli januarski dnevi so omogočali vsa dela v hmeljiščih od čiščenja žic, sežiganja odpadkov, gnojenja do odoravanja in priprav na zgodnja spomladanska dela.-
OSREDNJP KNJ
upoštevala le trenutne tržne razmere, ki so naklonjene enkrat bolj enemu, drugič pa. drugemu. Nezasluženo in zato nepravično prelivanje dohodka je le ena — celo manj važna — posledica »tržne« cene. Bolj pomembno je to, da zaradi take cene eden noče več proizvajati, ker se mu ne splača; kaj Pa naj drugi potem počne, če ne bo imel več dovolj npr. surovine? Posledica takih, »tržnih« odnosov je obojestranska škoda in zmanjševanje proizvodnje, s tem pa tudi dohodka, in pomanjkanje kakršnih koli razvojnih perspektiv.
Ustavni odnosi pomenijo dolgoročnost v poslovanju, pravično delitev skupnega dohodka, skupaj načrtovan in usklajen razvoj — skratka načrtno gospodarjenje.
Dosedanjo medsebojno borbo za ceno v skupnem poslovanju pa je treba preusmeriti v borbo za bolj gospodarno poslovanje vsakega partnerja. Če je cena končnega proizvoda na nek način le določena na trgu, potem lahko skupni dohodek iz tega poslovanja povečano — ne več na račun drugega partnerja, ampak le z zniževanjem stroškov ih boljšim gospodarjenjem.
V tej smeri smo naredili šele prve resnejše korake, ko smo začeli povezovati tesneje proizvod-
njo s predelavo oziroma trgovino. Doslej nam je to uspelo pri proizvodnji in prodaji hmelja ter pri proizvodnji in prodaji jabolk. Čeprav medsebojni količinski odnosi v proizvodnji in prodaji še nimajo značaja samoupravne obveznosti, pa se tu že razvijajo u-stavni odnosi v delitvi skupnega dohodka. Začenjamo tudi povezovanje proizvodnje mleka in živine z Mlekarno oziroma Mesninami.
Naslednja naloga bo povezati TOZD pri skupnem komercialnem nastopu izven podjetja. Ne moremo več dopuščati tega, da dva TOZD kupujeta isti proizvod vsak pri drugem dobavitelju, ali da si dva pri istem kupcu podajata kljuko, ne pa da skupaj nastopita! Enotna komercialna politika pomeni, da bomo navezovali poslovne stike skupno, da bomo skupno izbirali dobavitelje, ne pa vsak TOZD po svoje. To pa terja, da TOZD podredi svoj interes skupnemu!
Zelo zapostavljeno področje združevanje dela je še zaposlitev oziroma uporabljanje domačih storitvenih dejavnosti (gradbeništvo, transport, Gostinstvo) in tudi proizvodnih" dejavnosti (Strojna).
Pri izvajanju vzdrževalnih in investicijskih del je treba zago-
toviti najprej delo TOZD Strojni (za kovinske konstrukcije) in TOZD Gradbeništvo (za gradbena dela). V prevozih naj ima najprej delo naš transport, tudi pogostitve in tovariška srečanja naj se usmerijo v TOZD Gostinstvo.
Tako medsebojno povezovanje in zaposlovanje domačih TOZD pa terja tudi od teh TOZD pravilen odnos glede cen, rokov in kvalitete dela s ciljem, da se u-stvari pristna povezanost in medsebojno zaupanje. Ne smejo se obnašati, da jim je delo v podjetju že v žepu in da imajo zato lahko do storitev za domače TOZD manj korekten odnos kot do zunanjih naročnikov.
Domači TOZD morajo imeti ob približno enakih pogojih — kot določa sporazum o združitvi — prednost pred zunanjimi izvajalci, še zlasti pa pred zasebniki.
Tako medsebojno povezovanje TOZD pri izvajanju investicijskih in Vzdrževalnih del ter pri prevoznih storitvah pa mora sloneti — enako kot med proizvodnjo in predelavo — na plansko dogovorjenem obsegu in rokih. Pobudo za to morajo dati zainteresirani storitveni TOZD in naj ne čakajo, kdaj bo kdo prišel z naročilom.
Nezadovoljivo je poslovno in organizacijsko povezovanje isto-
vrstnih dejavnosti različnih TOZD ali ožjih organizacijskih enot znotraj podjetja.
Imamo dve klavnici, dve mlekarni, dve kovinski in mehanični delavnici, dve vrtnariji, sedem maloprodajnih trgovskih mrež, sedem TOZD v kmetijski proizvodnji.
Vse to med seboj ni zadostno povezano. Povezava kmetijskih TOZD ne krene od poslovne koordinacije dalje. Ne moremo biti zadovoljni s tem, da ista dejavnost v eni TOZD dobro uspeva, v drugi pa šepa. Ali se bomo o kmetijstvu še vedno menili v sedmih TOZD — v vsakem za sebe, ali bomo še vedno tehnološko vsak zase reševali iste probleme?
Tako uresničeno združevanje dela ob usklajenih poslovnih interesih pa bo samo po sebi pripeljalo do združevanja sredstev tistih, ki združujejo delo. Tako združevanje sredstev —| bodisi v neposredno med TOZD, ki so neposredno poslovno povezani, bodisi na'ravni podjetja in izven njega, ki bo zagotavljalo uresničenje širših poslovnih iriteresov, pa bo zagotovilo ne le poslovni razvoj', ampak tudi socialno varnost vseh članov delovne skupnosti.
V. Križnik
PRAVIL VEDENJA
V neki kratki pripombi, ki se nanaša na delovni dokument o politiki — je rečeno, da . so merila, določena s tem dokumentom, svojevrstna pravila vedenja, veljavna za vse, ki sodelujejo v gospodarjenju in samoupravnem odločanju. Krajše in ustreznejše definicije najbrž zares ne bi mogli postaviti.
Nujnost in moč teh »pravil« izvirata iz našega realnega e-konomskega in družbenega položaja in iz načina, kako so nastala. Neurejeni ekonomski tokovi in počasnejša rast narodnega bogastva — vse to bolj ali manj opažamo na vseh področjih gospodarjenja, v vseh republikah in pokrajinah. To spoznanje nas sili, da bolj organizirano in . skupno sprejmemo stabilizacijske u-krepe. Čeprav obstajajo razlike v vrstah in obsegu naravnih bogastev pa tudi v stopnji njihovega izkoriščanja in zato tudi v višini ustvarjenega dohodka in v življenjskih razmerah, nas združuje prepričanje, da moramo vsi skupaj in vsakdo na svojem delovnem mestu več delati in bolj premišljeno uporabljati tisto, kar zaslužimo.
Seveda pa s samo sestavo in sprejemom »pravil« — kakorkoli se vsi strinjamo, da so nujno potrebna —r gospodarstvu še nismo zagotovili stabilnosti. Glavni posel nas šele čaka: dogovoriti se moramo, kaj bo kdo delal in potem — delati.
Gospodarski položaj hmeljarstva
Jugoslovansko hmeljarstvo in skupni napori za njegovo
Položaj v hmeljarstvu" je v zadnjih letih nezadovoljiv. Z njim nismo zadovoljni niti proizvajalci niti hmeljska trgovina, pa tudi širša družbena skupnost ne. Več hmelja kot ga zdaj izvažamo, bi lahko izvozili, pridelamo pa ga vsako leto premalo. Ob tem pa naše gospodarstvo vše bolj potrebuje devize.. y preteklih letih smo morali zaradi premajhne proizvodnje. celo uvoziti hmelj, da smo pokrili domače potrebe (in izvoz). Vzrok takemu položaju je vse slabši dohodek, ki ga hmeljarstvo v zadnjih letih dosega, ob istočasno velikih potrebah po denarnih sredstvih za modernizacijo proizvodnje.
Zaradi zmanjševanja izvoza jugoslovansko hmeljarstvo izgublja svoj položaj na zunanjih tržiščih, kar tudi posredno vpliva na poslabšanje gospodarskega položaja hmeljarstva. Pred 10 leti je bil delež Jugoslavije v svetovni proizvodnji hmelja 5%, danes je padel na" 3%. Delež jugoslovanskega izvoza hmelja je dosegal 25% svetovnega izvoza, danes le še 11 %. Svetovna proizvodnja hmelja je v tem času porasla za 28 %, jugoslovanska pa je ostala na isti ravni. Slovenska proizvodnja hmelja je bila lani na ravni 1965. leta, pred petimi leti pa smo načrtovali, da bi morala porasti na 4.400 ton.
Gospodarski položaj hmeljarstva v zadnjih 4 letih najbolje prikazujejo naslednji podatki:
Cena gnojil je porasla 2,5-krat, cena zaščitnih sredstev 3-krat, povprečni zaslužek 2-krat, povprečni proizvodni stroški pa 1,4-krat; ob tem pa je cena hmelja na domačem trgu porasla le 1,1-krat (za 10 odstotkov)," za izvoženi hmelj (s premijami vred) pa 1,3-krat.
Porast povprečnih proizvodnih stroškov (1,4-krat) je manjši od porasta cen posameznih sestavin stroškov zato, ker je z zboljševanjem tehnologije in organizacije dela uspelo .proizvajalcem zmanjšati porabo dela in povečevati delovno storilnost. Kljub temu pa na ta način ni bilo mogoče zmanjšati razkoraka med hitrejšo rastjo stroškov in počasnejšo rastjo prodanih cen hmelja doma in v izvozu, kar povzroča postopno zmanjševanje dohodka v hmeljarstvu.
To nam najlepše prikažejo gibanja akumulacije (skladi in pospešena amortizacija) po knjigovodskih
podatkih) TOZD HMEZAD Kmetijstvo Žalec v zadnjih letih:
1971
1972
1973
1974
1975	ocena
4,540.273 din — 1.183 kg hemlja/ha 6,020.679 din — 1.470 kg/ha 2,268.720 din — 1.438 kg/ha 658.176 din — 1.535 kg/ha 500.000 din — 1.488 kg/ha
Upoštevati pa moramo, da slovensko hmeljarstvo v povprečju dosega slabše rezultate.
Posledica slabšanja gospodarskega položaja hmeljarstva je zmanjševanje zanimanja za pridelovanje hmelja, ki se najbolj pokaže v zaostajanju obnove hmeljišč.
Zadnja leta smo premalo obnavljali hmeljišča, le 7 % površine letno, namesto 10 %. Zaradi tega imamo 27% hmeljišč prestarih nad 10 let, ki dajejo prenizke pridelke. Kljub temu pa so ponekod krčili stara hmeljišča, ne da bi jih obnovili. Posledica je, da smo imeli leta 1975 180 ha hmeljišč v Sloveniji manj, kar je prvo pomembnejše znižanje površin hmeljišč v zadnjih 10 letih.
Prenizek dohodek na hektar hmelja, ob visokih naložbah v hektar hmeljišča in stalnem naraščanju proizvodnih stroškov je danes osnovni problem hmeljarstva. Od ureditve tega problema zavisi obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega hmeljarstva.
Dohodek je mogoče povečati na več načinov. Prvi način je absolutno znižanje stroškov z modernizacijo tehnologije in z boljšo organizacijo dela. Tu smo že precej pri kraju z možnostmi, ker smo v zadnjih letih že precej izkoristili te vrste notranjih rezerv.: Drugi način je relativno znižanje stroškov
na enoto proizvoda tako, da po danih stroških povišamo hektarski pridelek. To lahko dosežemo z doslednejšim upoštevanjem tehnologije in hitrim uvajanjem novih, donosnejših sort hmelja.
Tretji način pa je povečanje cen hmelja. Rast , domačih cen .hmelja v zadnjih letih ne spremlja rasti proizvodnih stroškov; zato bo^treba te odnose letos spremeniti. Toda za nas je pomembnejša rast cen na zunanjih tržiščih, kamor prodamo nad 80 %> pridelka! Tam cene rastejo med 7 %>—10 °/o letno.
Rast cen pri nas (še pravi stroškov) je precej višja (v zadnjih letih dosegamo celo stopnje 20—30 odstokov!). Taka nesorazmerja rasti cen se normalno izravnavajo s prilaganjem kursev tujih in do-, mačih valut. Prav tega pa v zadnjih 2 letih pri nas ni, zaradi tega je dohodek hmeljarstva vse manjši, česar tudi izvozne olajšave ne premostijo, ampak le blažijo. To pa že ni več področje 'proizvodnje ampak gospodarske politike in gospodarskega sistema.
ORGANIZIRANOST JUGOSLOVANSKEGA HMELJARSTVA
V takem gospodarskem položaju vsak hmeljar zase in tudi združenja hmeljarjev v Sloveniji in Vojvodini sama ne morejo veliko vplivati na spremembo tistih pogojev gospodarjenja, ki jih urejata gospodarska politika in gospodarski sistem. Le-ta se določata v federaciji.
Zaradi tega sta obe hmeljarski združenji v Sloveniji in v Vojvodini že spomladi 1974. leta začeli opozarjati javnost in seznanjati pristojne republiške in zvezne organe s težkim položajem, v katerem se je znašlo jugoslovansko hmeljarstvo. •
Da bi lažje in enotneje nastopali, smo oktobra 1974 ustanovili grupacijo (skupnost) za hmelj pri gospodarski zbornici Jugoslavije in sklad rizika za izvoz hmelja. Tako organizirani smo predlagali zveznemu izvršnemu svetu določene ukrepe za spodbuditev izvoza hmelja, ki jih je zvezni izvršni svet marca 1975 tudi — sicer ne v celoti — sprejel. V tem času je bil sklenjen tudi družbeni dogovor o izvozu hmelja, ki so ga sklenili izvozniki hmelja in v katerem so določili organiziran nastop na tujih trgih in način in pogoje izvoza hmelja.
Zima je čas, ko hmeljarji navozijo gnoj na njivo. V začetku februarja smo le dočakali sneg.
V skupnost za hmelj pri Gospodarski zbornici Jugoslavije so torej vključene vse hmeljarske organizacije združenega dela v Jugoslaviji. Želja le-teh je tudi, da se vanjo vključijo tudi jugoslovanske pivovarne, ker bi tako lažje reševali skupne zadeve. S samoupravnim sporazumom so skupnosti naložene naslednje najpomembnejše naloge in pristojnosti: 1) usklajevanje proizvodnje hmelja, izvoz in uvoz z domačimi potrebami, 2) skupen nastop jugoslovanskih hmeljarjev pri obveščanju pristojnih družbenih organov o problematiki hmeljarstva in pri predlaganju ustreznih ukrepov v gospodarski politiki, 3) usklajevanje razvoja hmeljarstva in razvoja pivo-varništva, 4) določanje načel oblikovanja cen hmelja, 5) predstavljanje jugoslovanskega hmeljarstva v mednarodnih hmeljarskih organizacijah, 6) ureja-
nje načina in pogojev izvoza hmelja (z družbenim dogovorom), 7) ustanovitev sklada rizika v izvozu hmelja (s posebnim samoupravnim sporazumom).
Sklad rizika v izvozu hmelja, ki ima svoj sedež v Žalcu, je ustanovljen z namenom, da preprečuje, odpravlja in ublažil je krizne situacije pri izvozu hmelja, ki so posledica nesorazmerja med proizvodnimi stroški in izvoznimi cenami* V sklad se vplačuje del razlike med višjo prodajno ceno in proizvodnimi stroški. Kadar pa je položaj obraten, takrat sklad prispeva k izvozni cen, da ta pokrije proizvodne stroške.
KAKO NAPREJ?
Za leto 1976 je skupnost za hmelj predložila zveznemu izvršnemu svetu ukrepe za spodbujanje izvoza - hmelja. Nadejamo se, da bodo sprejeti..
Skupnost si je kot svoj cilj postavila tudi ureditev razmer na domačem, trgu. Le-te so se v preteklih letih precej razrahljale, ko je primanjkovalo hmelja za domače,pivovarne. V takem neredu, kakršen je nastal, so pridobivali koristi le špekulanti. Zato bomo vodili tako politiko, da bomo najprej zadostili potrebam domačih pivovarn, s'tem pa tudi zagotovili potrebni red na domačem tržišču in one-; mogočili špekulacije. ~
Predelava hmelja (mletje in briketiranje), ki se gradi v Žalcu, bo tudi po svoje prispevala k-ureditvi razmer na tržišču, omogočala bo uporabo hmelja za pivovarne v bolj pripravni obliki, ki bo zagotavljala tudi, da se med shranjevanjem do porabe hmelj kakovostno ne bo slabšal; omogočila pa bo tudi izdelek, ki bo imel iz leta v leto lahko stalno vsebino mehkih smol, s tem pa bodo odmerki hmelja v pi-vovarništvu lahko tudi tehnološko standardizirani. Predelan hmelj pa pomeni tudi njegovo večjo dohodkovno oplemenitev.
Kmetijska razvojna skupnost je hmelj — glede na njegov pomen v izvozu — uvrstila v prvo prednostno skupino kmetijskih proizvodov. S tem bodo tudi hmeljarstvu zagotovljeni ugodnejši krediti za naložbe (80 % od predračunske vrednosti), ki so nujno potrebne za pospešeno obnovo hmeljišč z novimi, donosnejšimi sortami hmelja.
Dolgoročno gledano je le povečanje pridelka tisti ukrep, ki lahko korenite je spremeni položaj v hmeljarstvu. Vsi drugi ukrepi izven proizvodnje pa lahko le trenutno blažijo, ne morejo pa ga dolgoročno izboljšati!
Program sanacije hmeljarstva, ki ga sprejemamo, pa bo nakazal dolgoročne ukrepe za povečanje pridelka hmelja in s tem tudi zagotovitev normal- , nega dohodka hmeljarju.
Naša naloga pa bo, da dosledno in vztrajno izvajamo ukrepe, ki jih bo sanacijski program nakazal na področju obnove hmeljišč, (nove sorte, pomladi^ tev hmeljišč), tehnoloških postopkov v proizvodnji (izboljšanje tal, obdelava, gnojenje, zaščita, spravilo), modernizacije proizvodnje (nova oprema, izboljšanje obiralnih strojev in sušilnic), še posebej pa V združevanju hmeljišč v večje komplekse (skupne žičnice v kooperaciji).
Vsi se moramo zavzeti za potrebne spremembe v hmeljarjenju, ki nam bodo spet omogočile nove uspehe. Od naše zavzetosti in doslednosti je odvisen tudi naš dohodek.
Znanje za potrebne spremembe v hmeljarstvu imamo. Tu so strokovnjaki inštituta, tehnologi in pospeševalci'. Strokovnjaki inštituta bodo povedali, kako moramo delati in pravočasno poiskati odgovore na težave, ki bomo nanje naleteli v proizvodnji, tehnologi in pospeševalci pa bodo po teh na-, potkih prevzeli, odgovornost, da bodo te napotke uresničili tako v lastni kot v kooperacijski proizvodnji. Vzpostaviti moramo spet kot nekoč, da bo vsa strokovna služba enotno in usklajeno delovala in pomagala hmeljarjem (kmetom in delavcem) pri izboljšanju hmeljarjenja in izvajanju ukrepov iz sanacijskega programa.
Za malodušje ni prostora. Zagrabimo stvari v svoje roke in delajmo, pa bo šlo. To smo dolžni sebi in družbi.
Veljko Križnik
Socializem človekove osebne sreče ne more podrejati nekakšnim »višjim ciljem«, ker je najvišji cilj socializma človekova osebna sreča. Z druge strani pa nima nihče pravice, da svoje osebne interese dosega na škodo skupnega interesa vseh.
Iz programa ZKJ
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ogromna* večina ljudi- si je pripravlj ena resnično prizadevati za hitrejšo stabilizacijo gospodarstva, vendar pa ob zadovoljstvu nad tem ne bi smeli’ oglušeti za pripombe, da tudi ta dokument, kakor še mnogi drugi, temelji na idejnih ni političnih .stališčih, ki nikoli niso bila sporna, pač pa jih pogosto nismo- do konca izpeljali! Večja doslednost iti uspešnejše uresničevanje programov za ekonomsko stabilizacijo oziroma' naših načrtov terjata, da konkretiziramo naloge ma odgovornost za njihovo1 izvedbo. Prav s tem pa se do-. slej nismo mogli vedno in povsod pohvaliti, Predsednik Tito je pred nedavnim, ko je na seji. predsedstva CK ZKJ govoril o .nalogah v.izvajanju e-konomske politike, med drugim., dejal: »...Nekaj nje pri tern malo moti. Tisti, ki grešijo, nekako zmeraj ostajajo sinonimni. Po mojem je čas, da tiste, ki grešijo, postavimo ria svetlo pred javnostjo,« .
Tudi, k skupno, določena in. sprejeta . »pravila, vedenja« v prizadevanj ih za ekonomsko stabilizacijo so povod, ki nikakor ni edini, je pa zadosten in dober, ,da se začnemo, v organizacijah in forumih zveze komunistov,,v Samoupravnih organih in delegatskih, skupščinah in v.vseh. kolektivih pogovarjati o delu in odgovornosti takp, kakor predlaga in zahteva predsednik Tito; Sicer pa to zahtevajo vsi delovni ljudje, ki so se pripravljeni marsičemu odreči j če so prepričani, da je to odrekanje v prid boljši prihodnosti.
»Pravila vedenja« So načelno določena merila za konkretno. urejanje odnosov ria vseh področj ih gospodarj enjm Seveda pa bomo še »lomili-kopja«, da bi našli rešitve, ki bodo. v skladu s temi merili. Komunisti imamo pri tem že po sami naši vlogi v družbi največje in naj odgovorile j še naloge. V dokumentih so, na primer, določene ali pa bomo še določili tako imenovane prioritete investiranja. Natanko vemo, katere naložbe imajo prednost (energetika, surovine, hrana)j vendar bomo politične izpite opravljali šele med dogovarjanjem o tem, kje kaj graditi, da se ne bi spet ponovilo razsipništvo v obliki podvajanja zmogljivosti in neorganiziranega, stihijskega nastopanja na tujih tržiščih. Ali: z dogovorom, dri mora poraba naraščati počasneje kakor družbeni proizvod, je določena samo splošna omejitev porabe, pri odmerjanju konkretnih stopenj odvajanja sredstev za 'porabo pa bi se morali u-, dej stvovati sleherni naš delovni človek. Kajpada mora biti predtem dobro obveščen o po-", trebah in možnostih, ugotovljenih v njegovi delovni organizaciji in družbenopolitični oziroma samoupravni interesni skupnosti.
Zavoljo vsega tega so »pravila vedenja« v središču pozornosti naše politične javnosti. Zavoljo vsega -tega jih ne smemo niti za trenutek spraviti z dnevnega reda akcij naših organiziranih socialističnih! sil.	Po Komunistu
SMELO V NOVO LETO!
Svet ZKS delovne organizacije Hmezad je imel dne 20. 1. 1076 razširjeno sejo. Na seji je analiziral volilne konference OOZKS, razpravljal o pripravah za konferenco komunistov, delovne organizacije Hmezad, o organizaciji samostojnega oddelka politične šole I. stopnje in izvedbi volitev v samoupravne organe delovne organizacije, TOZD in delčvne skupnosti Skupnih služb.
Iz poročil, ki so jih podali sekretarji na seji sveta ZKS in zapisnikov volilnih konferenc OO ZKS, povzemamo, da je bilo delo OO ZKS v preteklem obdobju kljub raznim pomanjkljivostim uspešno. Kot slabost še vedno ugotavljamo nezadostno informiranost članstva tako o dogajanjih v delovni organizaciji in pravočasni informiranje o notranjih in zunanjih političnih dogodkih. Tudi na področju sprejemanja novih članov v ZKS bo treba v bodoče storiti več. Od petnajstih OO ZKS na območju delovne organizacije Hmezad jih je sedem izvolilo nove sekretarje.
Svet je obravnaval tudi o-snutek novega poslovnika sveta.; ZKS in sklenil, da se ga pošlje v razpravo OO ZKS, te pa morajo pripombe poslati nanj do 5. 2. 1976. Sklenil je, da bo konferenca komunistov delovne organizacije Hmezad v mesecu marcu po volitvah v samoupravne organe in zaključnem računu za leto 1975.
-Svet je razpravljal tudi o družbenopolitičnem izobraževanju, ki je na območju občine Žalec z ustanovitvijo delavske univerze zajelo velik razmah. Ena izmed izobraževalnih oblik je tudi politična šola I. stopnje. Svet je sklenil, da se tudi letos organizira na ravni delovne organizacije Hmezad samostojni oddelek politične šole I. stopnje. Šola bo potekala v strnjeni obliki od 23. do vključno 27. februarja 1976 v Žalcu. Namenjena je, izobraževanju delavcev de-lovne organizacije, ki še niso obiskovali podobne šole ali seminarja, predvsem pa pripravnikom, članom samoupravnih organov, delavcem v. neposredni proizvodnji, mladim kmetijskim proizvajalcem, srednje tehničnemu kadru ter vsem mlajšim kadrom, ki naj bi v bodoče sodelovali v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Stališče sveta ZKS je bilo, da to šolo obvezno zaključijo vsi pripravniki ne glede na stopnjo izobrazbe. Stroški politične šole bremenijo skupni sklad za izobraževanje delovne organizacije Hmezad. Direktorji TOZD sekretarji OO ZK in predsedniki OOS so prejeli navodila za kadrovanje.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Sprejeli smo plan za leto 1976
Za razliko od preteklih let smo si že konec lanskega leta zastavili nalogo, da bomo gospodarski načrt — plan sprejeli pred pričetkom novega koledarskega leta. Naloga je bila izvršena. Konec decembra je delavski svet; podjetja sprejel plan Hmezada kot zbirnik planov vseh temeljnih organizacij združenega dela.
Pri takšnem načinu planiranja, da se plan sprejme že pred pričetkom gospodarskega leta, naletimo na precej problemov, ki jih do sedaj nismo poznali. Sorazmerno točno se lahko predvidijo količinski obseg proizvodnje posameznih enot. Težje pa je takšen plan,izraziti v vrednostni obliki. Zaradi tega je vrednostni del plana izdelan na osnovi decembrskih cen in ostalih razmerij v gospodarjenju.
Pri izdelavi plana so se upoštevali vsi tisti cilji, ki jih v naslednjem letu želimo doseči v našem podjetju, kot tudi v širšem slovenskem gospodarstvu. Za cilj smo si postavili takšno povečanje proizvodnje in takšno povečanje delovne storilnosti,§ ki bo zagotovilo rast osebnih dohodkov skladno s povečanjem življenjskih stroškov. Zagotoviti pa si moramo tudi pogoje za boljšo reproduktivno sposobnost in doseči boljšo stopnjo rentabilnosti 'vloženih sredstev.
KOLIČINSKI NAČRT
Plan kmetijskih TOZD z osnovno proizvodnjo, se za leto 1976 povečuje skladno z razpoložljivimi zemljišči in ostalimi zmogljivostmi in tudi sorazmerno ekonomskim pogojem pridelovanja v posameznih panogah.
Proizvodnja mleka,v Hmezadu (KŽ, KO, KŠ) bo v letu 1976 znašala 20,1 milijona litrov, v lanskem letu je bilo proizvedenega 18,3 milijona, ta plan je za 9 % večji.
Tudi proizvodnja mesa — pitanci goveda — se bo povečala od 4375 ton na 5130 ton. To je kar za 17 °/o, kljub temu da vzreja hi najbolj gospodarna.
Zaradi pomanjkanja svinjskega mesa se proizvodnja prašičev v količini precej povečuje (od 616 ton na 855 ton), vendar pa se primanjkljaj svinjskega mesa v predelovalnih enotah ne bo bistveno zmanjšal,
Urejeni proizvodni odnosi pri vzreji prašičev vodijo k stalnemu povečanju obsega. V letu 1976 jih bomo' v Hmezadu vzredili že nad 3400 ton (11% več).
Precejšnje povečanje se načrtuje v hmeljarstvu, kar za 17 % več hmelja bomo skušali pridelati v letošnjem letu kot lani. Tako bi se pridelek povečal od 2184 ton v letu 1975 na 2554 ton v letu 1976.
Tildi v sadjarstvu načrtujemo večjo proizvodnjo, predvsem na račun slabe letine v< lanskem letu. "Vse TOZD (SM, KS, KiB) bodo predvidoma pridelale 3800 ton jabolk, kar je kar za 59 % več kot lani.
Tudi v predelovalnih enotah Hmezada (ME, ML, KiB) se bo povečal količinski obseg proizvodnje. Plan pomembnejših proizvodov za letošnje leto je v primerjavi z lanskimi doseženimi količinami naslednji:
Doseženo v Planirano T . . _ letu Ï975 v letu 1976
Predelava mleka: — odkup mleka	25,3 mil. 1	27,6 mil. 1	108
— proizvodnja konzumnega mleka	15,5 mil. 1	15,7 mil. 1.	101
— proizvodnja jogurta	11,0 mil.koz.	12,5 mil. koz.	114
— proizvodnja Sirov	420 ton	460 ton	109
Predelava mesa: — odkup žive teže živine	10.623 ton	11.700 ton	108
— nakup mesa	4.700 ton	4.200 ton	94
— proizvodnja mesnih izdelkov	' 3.460 ton	4.200 ton	122
Povečanje proizvodnje v predelovalnih obratih nakazuje večje potrebe preskrbovanja vseh'članic ZDO Dobrine. Domala osnovna proizvodnja ne krije vseh surovinskih potreb predelave, zato so po-
membni dobavitelji tudi dosedanje kmetijske organizacije.
Proizvodnja TOZD v Hmezadu in Hladilnici se bo v letu 1976 povečevala tako kot pri osnovnih proizvajalcih. Proizvodnja močnih krmil se bo v letu 1976 povečala za 11 % (za tisoč ton).
Večji obseg proizvodnje načrtujejo ostale TOZD Hmezada, ki imajo storitveni značaj proizvodnje in sicer: Strojna za 70%, gradbeništvo ža 18%, Gostinstvo pa ostaja na istem nivoju kot lani.
Znatno pa povečuje obseg komercialnega poslovanja notranja trgovina (za 40 %).
Ocenjujemo,, da se v celem podjetju planira za 10 % večja proizvodnja kot v lanskem letu. Za to povečanje se bo število zaposlenih povečalo le za dvg, odstotka. Povečanje delovne storilnosti bo torej rezultat novih naložb v letu 1975 in 1976, boljša organizacija dela in večje prizadevnosti vseh zaposlenih.
VREDNOSTNI NAČRT
Kotje bilo že omenjeno, je vrednostni plan izdelan na osnovi decembrskih cen, upoštevana pa so tudi druga znana razmerja v gospodarjenju. V tem so izloženi zunanji vplivi (gibanje in rast cen), bolj opazni pa so notranji premiki (izkoriščanje zmogljivosti, storilnosti, organizacija dela itd.). To naj bi pripomoglo k iskanju notranjih rezerv, ne pa le čakanje na izboljšanje gospodarskega stanja s pomočjo povečanja prodajnih cen. To je sicer lažji način, družbeno pa nezaželen, kar tudi ni usklajeno s stabilizacijskimi prizadevanji.
Na osnovi izvrednotenja planiranih količin je vrednostni načrt za podjetje v glavnih postavkah naslednji:
Milijonov din
Celotni dohodek	2.117
Materialni stroški	866
Amortizacija	56
Porabljena sredstva ~	1.862
DOHODEK	255
Zakonske in pogodbene obveznosti	63
Osebni dohodki	156
Ostanek dohodka	38
Celotni dohodek bomo povečali za 22 % (decembrske cene) v primerjavi z lanskim letom. V realizaciji nam bodo predstavljali lastni proizvodi in storitve že slabo polovico.
Materialni stroški so planirani v večjem porastu kot celotni dohodek. To nas opozarja, da moramo v tekočem gospodarjenju podvzeti vse ukrepe za zmanjšanje teh stroškov.
Planirana amortizacija se povečuje za 34 %, kar je tudi potreba, Jie hočemo izvesti vse predvidene naložbe in nadomestiti dotrajane delovne priprave.
Načrtovani dohodek znaša 255 milijnov din, je le za 14 % večji od lanskega, družbeni proizvod 311 milijonov din pa se povečuje za 17 %.-
: (Nadaljevanje na 12. strani)
Že trideseto leto po drugi svetovni vojni nastaja takole v celjski tiskarni naš Hmeljar; menjale so se le generacije stavcev in urednikov.
J
v*.	•
Poraba mesa je bila v letih po osvoboditvi dokaj skromna, saj je zadostovalo za potrebe Celja ca. 3.000 kg mesa na teden. Kako so se te količine iz leta v leto povečevale, nazorno prikazujejo naslednji podatki:
PRILOGA ZA TOZD MESNINE CELJE
ŠTEVILKA 2
TOZD MESNINE
V PRETEKLOSTI IN V BODOČE
Leto	Ton	Leto	Ton
1958	2.321	1967	5.109
1959	2.182	1968	4.810
1960	2.577	1969	5.001
1961	3.117	1970	5.881
1962	4.261	1971	6.802
1963	4.409	1972	7.059
1964	5.048	1973	8.218
1965	4.414	1974	9.610
1966	4.453	1975	10.200
Čeprav smo o prehojeni poti TOZD Mesnine in o njenem nadaljnjem razvoju v prihodnosti že precej pisali, ne bo odveč, če člane našega kolektiva v tej prilogi na kratko seznanimo o preteklosti in nakažemo cilje, ki jih nameravamo doseči v naslednjih letih. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je dajanje prognoze' za naprej v našem razgibanem življenju dokaj težko. Ker imamo v našem kolektivu precej novih članov, ki jim zgodovina mesarske dejavnosti V Celju ni znana, želimo v tem sestavku na kratko orisati bližnjo preteklost naše dejavnosti.
Konec prejšnjega stoletja je bila ob Teharski cesti nasproti TO-PKA zgrajena za takratne razmere moderna klavnica in ledenica, v kateri so klali živino za privatne mesarje in z naravnim ledom hladili meso. To je bila komunalna klavnica, kakršne so bile v vseh večjih mestih; Pozneje je bila zgrajena hladilnica na žveplov dioksid. Leta 1929—1930 je bil nabavljen nov amonijačni kompresor, kar je predstavljalo takrat velik napredek. V bivši Jugoslaviji je bila klavnica prav tako komunalna, v njej so klali Svojo živino privatni mesarji iz Celja, Za zaklane živali so plačevali pristojbino, ki ni bila majhna, in se je dogajalo, da so mesarji klali tudi zunaj mesta, včasih kar pri kmetu, kjer so kupili živino. Na ta način so se hoteli izogniti trošarini na prodano meso in pristojbini v klavnici. Zaradi tega So bile stalne borbe med magistrat- , no upravo in med mesarji. Zunaj mesta so bili tudi privatni mesar-
ji, ki so imeli svoje primitivne klavnice kar poleg mesnice, ali pa ob hlevu na dvorišču. Pregled mesa po zakolu je v 18. stoletju opravljal mestni kirurg, kasneje pa veterinar, ki je bil tudi predstojnik klavnice in uslužbenec občinske'uprave. Med vojno So razdeljevanje-živali na posamezne mesnice prevzeli Nemci in so dovažali živino tudi od drugod, če je iz obveznega odkupa ni bilo dovolj za potrebe Celja.
Po osvoboditvi je do leta 1948 preskrba z mesom in mesnimi izdelki potekala v sestavi splošnega preskrbovalnega podjetja »Navod«, pozneje pa sta bili ustanovljeni dve podjetji: »Živila« za mesto Celje in »Živinopromet« za okolico.
Ob osvoboditvi je bilo v Celju 12 privatnih mesarjev in ker je bila privatna obrt ukinjena, so bili vsi vključeni v novo nastala podjetja: Podjetje »Živila« je imelo v svojem sestavu vse celjske mesnice in dve predelavi, do-čim je »Živinopromet« odkupovalo živino in jo dodeljevalo po potrebah podjetju »Živila« in okoliškim mesnicam, ki so bile še na-prej v privatnih rokah. Od leta 1950—1953 je obstajalo eno podjetje »Klavnica . Celje«, ki je bilo zadolženo za direktno oskrbo mesta, dočim so v okoliških krajih obratovala manjša mesarska podjetja s svojimi mesnicami, klavnicami in malimi predelavami.-Takšne klavnice so poslovale v Laškem, Štorah, Vojniku, Strmcu, Petrovčah, Grižah, Polzeli, Žalcu, na Vranskem itd. Nekatere so še danes takšne, kot so bile z vso opremo, nekatere pa so pre-
* *’ ,	.V,/.
Slilillllp
jp#l|



*
* - ¡KM
urejene in služijo drugim namenom ali pa so porušene. Do leta 1952 so vso meso prodajali na karte in je bilo točno določeno, koliko ga komu pripada. Živino so odkupovali glede na velikost kmetije — tako imenovani obvezen odkup in je vsak lastnik zemlje moral oddati v klavnico določeno število živali.
S 1. 1. 1954 so iz precej velikega in dobro organiziranega podjetja, ki je- štelo nekaj nad 100
Proizvedene in prodane količine so močno narasle zlasti po letu 1971, ko je bila zgrajena nova predelava in smo pričeli s prodajo mesnih izdelkov na širšem področju, tj. tudi izven celjskega področja. Proizvodnja mesnih izdelkov se je v tem obdobju gibala takole:
Ton
1.428
2.202
2.520
3.000
3.800
Leto	Ton	Leto
1965	856	1971
1966	967	1972
1967	905	1973
1968	649	1974
1969	1.120	1975
1970	1.215	
■ I
. /
m igi
Sedaj so pa prašiči na vrsti. Fantje so jim kos, da je kaj! Komaj prašič malo zacvili, že potuje njegova polovica na tehtnico.
Tako nakladamo številne kamione z mesom in mesnimi izdelki dan
za dnem.
^članov, na predlog občinskih forumov nastala tri podjetja in to Mesnine in Planina, kot oskrbovalni podjetji z mesnicami in vsaka s svojo predelavo, ter Klavnica kot komunalni zavod za vzdrževanje in opravljanje uslug obema podjetjema.
Leta 1960 sta se Mesnine in Planina združili v eno podjetje,g pozneje pa še Klavnica in je tako nastalo enotno podjetje Mesnine Celje.
S 1. 1. 1962 se je podjetje Mesnine vključilo v novoustanovljeni Kmetijski kombinat Žalec, v njegovem sestavu deluje še danes. Podjetje Mesnine - je najprej zajemalo le mesnice na področju občine Celje. Leta 1961 pa so se pridružile vse mesnice v občini Žalec in tudi mesnice iz'bivše občine Vojnik.
V naslednjih letih so se k Mesninam pridružile mesnice v Hrastniku leta 1965, na šmarskem leta 1971, nekaj pa je bilo med tem časom na novozgrajenih in nekaj ukinjenih tako, da jih imamo danes vsega skupaj 35 z nad 800 kvadratnih metrov prodajne površine in 112 zaposlenimi.
V lotih od 1962 dalje smo pričeli tudi z izvozom mesa na tuja tržišča. Le-ta se je gibal v skladu s povpraševanjem v državah u-voznicali in s cenami, ki jih je bilo mogoče doseči za izvoženo meso. Leta 1962 snio izvozili 248 ton govejega mesa, leta 1963 406 ton, leta 1964 481 ton in leta 1967 kar
1.500 ton. Pozneje je uvoz hitro upadal tako, da smo leta 1970 izvozili le 144, 1974. leta 163 in lansko leto le 178 ton.
Skladno z večanjem odkupa, klanja, predelave in prodaje se je povečevalo tudi število zaposlenih. Tako 'i je bilo leta 1962 ob združitvi s kombinatom 275 zaposlenih, danes pa nas je vsega skupaj že 512 in 38 učencev.
Leta 1965 smo se preselili iz stare klavnice v sedanje nove prostore, toda le v del sedanjih hladilnic. V prvi fazi je bil zgrajen le hlev za živino, klavna hala, sanitarije, strojnica, kotlarna in polovica sedanjih hladilnic z ekspeditom svežega mesa ter. garaže. V drugi fazi so bile zgrajene hladilnice na levi strani hodnika z zmrzovalnico in' solilnice v klet-(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani) nih prostorih. V tretji fazi pa so bili leta 1971 dokončno zgrajeni prostori sedanje predelave s skladiščem mesnih izdelkov.
Kapaciteta hladilnic, ki pogojujejo zmogljivost vsake klavnice, je bila .dosežena in presežena že leta 1973. Naše hladilnice so tako zadnja leta močno preobremenjene in so zato ozko grlo za nadaljnje večanje proizvodnje.
Iz prikazanega vidimo, da je TOZD Mesnine ~v zadnjem desetletju močno napredovala in dosegla nesluten razmah. Iz ekonomskega elaborata za izgradnjo nove klavnice je razvidno, da bodo potrebe po mesu in mesnih izdelkih leta 1980 znašale 8.000 ton, kar smo dosegli in presegli že leta 1973.
Vsa ta leta se je močno povečal odkup živine, ki poteka na 73 odkupnih mestih na področju občin: Celje, Žalec, Slov. Konjice, Velenje, Šmarje, Radlje in delno na Bizeljskem, Deseniču in Kmetijskem gospodarstvu Kapela.
V	letu 1975 je bilo odkupljeno in zaklano v naši klavnici 15.576 goved, 5.411 telet in 21.765 prašičev.
Poleg teh količin smo odkupili iz drugih klavnic še svinjskih polovic za 44.000 kom. svinj, telet v koži 4.434 kom. in govejega mesa za 1.265 komadov.
Pri odkupu živine nastajajo težave, zlasti ob povečani ponudbi, ko prodaja v izvoz ali na domačem trgu stagnira, saj mesa ni mogoče uskladiščiti v večjih količinah, ali pa ga predelati v polproizvode, kot je to primer pri drugih proizvodih živalskega izvora. Ker je meso izredno hitro pokvarljivo, je potrebno z njim zelo skrbno ravnati, sicer lahko nastane zaradi visoke cene velika gospodarska škoda. Zato je velikega pomena načrtna in dobro programirana nabava, ker je vsekakor bolje, da meso odvišnih živali stoji na nogah v hlevu v živem stanju, kot pa da se kvari v hladilnicah.
Da bo v bodoče okrog odkupa živine čim manj težav, smo se že lani odločili za gradnjo zmrzoval-nice, lu bo sprejela v skladiščenje vse odvišne količine iz tega področja.
če nam je v zadnjih letih u-spelo povečati proizvodnjo, razširiti prodajo naših izdelkov na širšem slovenskem prostoru in tudi v lanskem letu povečati sredstva za sklade, pa nam kljub prizadevanjem ni uspelo realizirati vseh naših ' predvidenih investicij. Načrtovali smo, da bomo zgradili mesnico v Rog. Slatini, obnovili mesnico Gnjat, nabavili rezervoar za mazut, zamenjali dotrajane hladilne vitrine, nabavili nekaj drobne opreme, v klavnici, obnovili dotrajana vozila itd. Mogoče je v sedanjem Času tako tudi prav, saj šmo na ta način tudi mi delno prispevali k stabilizacijskim naporom našega gospodarstva. Sredstev za načrtovane investicije nam ne bo nihče odtujil in jih bo možno porabiti-, v letošnjem letu. Pri izdelavi plana investicij za leto 1976 pa bo potrebno upoštevati zaostrene finančne predpise in se omejiti le na najnujnejše nabave tako, da bodo nove naložbe čim bolj smotrne in učinkovite.
V	teh dneh, ko delamo obračun za. preteklo leto, ki je po dosedanjih kazalnikih bilo dokaj uspešno, saj smo za dobro gospodar-
jenje zainteresirali kar najširši, krog prizadevnih članov kolektiva, ko smo poglobili samoupravne odnose, mnogo časa namenili delovnim- sestankom v proizvodnih skupinah q delu, o stabilizacijskih naporih, se nam postavlja vprašanje, kaj bomo delali letos in v prihodnjih letih. |
Za tiste, ki naših načrtov za letos in našega razvojnega programa ne poznajo, želimo v tem sestavku z nekaj sklepi, ki pa niso dokončni in so še kot predlogi, na kratko seznaniti.
Za kolektiv TOZD Mesnine bo v tem letu najpomembnejše:
—	Do kraja izpeljati notranjo organizacijo in jo prilagoditi novim sodobnim dosežkom, da bo lažje in uspešneje izvajala postavljene naloge.
—	Sistem nagrajevanja izpopolniti v vseh organizacijskih e-notah do take mere, da bo zagotovljeno kar največje prizadevanje in proizvodnost vseh delavcev.
—	Vse ključne dejavnosti, tako nabava, proizvodnja kot prodaja se bodo morale v največji meri prizadevati za čim racionalnejše poslovanje, za kvalitetno proizvodnjo, za manjši kalo, za čim manjši izpad in za kar največjo prodajo ob sprejemljivih prodajnih pogojih tako, da bo za vse e-.
note dovolj dela in da bo čim manj Sezonskih nihanj.
Na področju investicij je trenutno najvažnejše:
—	izgradnja zmrzovdlnice za meso ob hladilnici za sadje,
—	razširitev hladilnic za goveje in svinjsko meso na južni strani obstoječih hladilnic,
—	razširitev skladišča svežega mesa v podaljšku prizidalnih hladilnic tako, da bo možno nakladati in razkladati več kamionov istočasno,
—	povečati predelavo trajnih klobas nad skladiščem svežega mesa tako, da bo mogoče izdelati do 700 ton trajnih klobas letno,
—	nabaviti večji parni kotel, ker je sedanja poraba pare večja kot zmogljivost obeh parnih kotlov,
—	nabaviti rezervoar za mazut z vsemi instalacijami za prečrpavanje v kotlarno,
—	zgraditi topilnico masti za povečano topljenje in večji zakol svinj v prihodnjih letih,
—	izpopolniti pakirnico za večjo prodajo vakuumsko pakiranega mesa in mesnih izdelkov.
—	zgraditi mesnico v Rog. Slatini in preurediti mesnico Gnjat,
—	nabaviti več hladilnih vitrin in drobne opreme za prodajalne na malo,
—	nabaviti manjkajočo opremo v klavnici, črevarni, predelavi in v vseh enotah, kjer se odvija proizvodni proces in nastajajo ozka grla,
—	izpopolniti avtopark' z novimi vozili, stara dotrajana vozila pa izločiti iz prometa,
—	razširiti ¡maloprodajno mre-, žo v Celju s sodobno delikatesno prodajalno.
Razumljivo, da vse te' naloge ne bo mogoče realizirati v enem letu in so nekatere zajete v srednjeročnem programu razvoja naše TOZD. S temi naložbami bo mogoče v naši klavnici povečati proizvodnjo od sedanjih 10.000 ton na 17.500 ton, kar je predvideno v srednjeročnem programu razvoja Hmezada in razvoja kmetijstva do leta 1980.
Za uresničitev Vseh nalog bo vsekakor potrebno mnogo naporov in prizadevanja vsakega člana našega kolektiva. Vsem tem in še drugim nalogam pa bomo kos le, če bomo tesno sodelovali s proizvodnimi in trgovskimi organizacijami, kajti le v tesni povezavi vseh panog, udeleženih v prometu z mesom bomo lahko prispevali svoj delež k stabilizaciji gospodarstva.
Grm Anton
Nekaj o stimulativnem nagrajevanju
Nagrajevanje po učinku, torej po doseženih rezultatih dela, je gotovo metoda nagrajevanja, ki spodbuja slehernega delavca k boljšemu in intenzivnejšemu delu. V TOZD, kjer želijo speljati tako nagrajevanje, pa pomeni o-benem tudi vrsto tehničnih težav.
Odločiti se je potrebno najprej za primerne osnove. Ge se nam posreči zbrati prave, to je take,
- na katere delavci lahko s svojim delom vplivajo, tedaj je vsaj zasnova nagrajevanja po učinku pravilno zastavljena. Kot pomembno načelo racionalnosti pri tehniki izračunavanja učinkov velja, da izberemo poleg primernih osnov tudi njihovo primerno število. Število osnov izbiramo poljubno, vendar po možnosti ne več kot 2 ali 3 in to tiste, za katere realizacijo podatke že zasledujemo oz. jih imamo na razpolago v knjigovodstvu, da ni potrebno zanje organizirati posebne evidence. Drugo, da izberemo take, ki so resnično v tesni povezavi s prizadevanji delavcev.
Naslednja stopnja sistemskega urejanja nagrajevanja po učinku je določanje meril za posamezno osnovo, ki jo vključujemo v nadgrajevanje. Tudi pri določanju meril velja posebno načelo, ki naj ne bi bilo rušeno, to je da za 100-odstotno doseganje programsko zastavljene naloge naj pripada delavcem 100-odstotna obračunska osnova. Povečane akontacije pa naj bodo odraz preseganj postavljenih meril oziroma planskih ciljev.
Ko teoretiziramo o nagrajevanju po učinkih, omenimo še to, da povsod tam, kjer lahko učinek merimo posamično, velja postaviti individualne učinke, cilje, nor- . me ali akorde. Tam pa, kjer to ni mogoče in bi vodenje evidence tt-činkov pomenilo večji strošek, kot pa so koristi, ki jih pričakujemo od individualno postavljenih, se
dogovorimo za skupinske učinke. Skupinski učinki seveda imajo poleg slabih, tudi pozitivne plati. To so zlasti:
—	občutek pripadnosti k skupini,
—	medsebojna kolektivna povezanost,
—	medsebojna kontrola itd.
Kadar se odločamo za nagrajevanje po učinku, Se moramo poleg vsega naštetega dogovoriti ža tehniko izračuna, dalje v kakih razdobjih bomo učinke obračunavali, kje in kdo bo opravil o-bračun. Sistem obračuna akontacije na OD po učinku pa seveda zahteva natančno evidenco, pravočasnost vseh podatkov, ki so za obračun potrebni in če hočemo, da bo sistem spodbuden, po-
tem moramo učinke obračunavati na kratka razdobja. Verjetno je najbolje, da se obračuni opravijo mesečno in če še, da sproti z rednim obračunavanjem ali pa največ z enomesečno zakasnitvijo.
Določanje in postavljanje o-snov ter meril za - nagrajevanje po učinku so planski instrumenti, zato morajo biti sprejeti in razloženi delavcem v začetku leta, tako da se bo za doseganje plansko postavljenih ciljev, s tem pa tudi doseganje meril na postavljene osnove, zavestno prizadeval sleherni delavec, ki s svojim delom lahko prispeva k večjemu uspehu TOZD in povečanje svoje obračunske osnove. AnHI
ZAKAJ »MESNINE DANES«
Ob 30-letnici osvoboditve in 30-letnici našega glasila Hmeljar je marsikaterega bralca tega glasila presenetila priloga MESNINE DANES.
Da je ob tem velikem jubileju prišlo do izida priloge, moramo povedati, da je vzrok temu nova ustava in njena določila ter X. kongres ZKJ, ki sta poleg .drugih dokumentov ugotovitev, da bo naš samoupravljalec ; lahko u-pravjjal in se poglabljal v samoupravni proces le takrat, ko bomo dosegli kvalitetno informiranost našega delovnega človeka. Kvalitetno, v tem smislu, da bo dojemljiva vsakemu človeku oziroma proizvajalcu. Od tod tudi trditev, da bo le dobro, informiran proizvajalec tudi dober samoupravljalec.
Na'osnovi te . trditve je OOZK MESNINE šla v akcijo, da se tu- , di pri nas premakne z mrtve točke informiranost delovnega člo-
veka z dojemljivimi in tekočimi informacijami iz naše sredine. Zato je na svoji' zadnji seji, ki je bila 20. 3. 1975, sprejela sklep, da se predlaga DS TOZD uredniški odbor z nalogo, da prouči možnosti izdaje internega glasila, ki bo vseboval novice, predvsem iz našega delovnega okolja.
Namen tega glasila naj bi bil, da se obvešča o dobrih in slabih pojavih, ki so prisotni v našem kolektivu. Z dobrim in pestrim obveščanjem lahko dobi tudi naš upr avl jalec osnovo Za dobro samoupravljanje in proizvajanje.
Da bi bilo temu tako, bo seveda morala svojo vlogo odigrati naša priloga MESNINE DANES, ki bo morala vsakemu delavcu ir razumljivih besedah povedati, kaj je njegova dolžnost in- kako bo moral ustvarjati dohodek in z njim razpolagati, da bo njegovo delo kvalitetno, istočasno pa, da (Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani) mu bo zagotovljen osebni standard.
Veliko se bomo morali še naprej ukvarjati s problematiko v naši samoupravi. Zadnje čaše u-gotavljamo, da je samoupravljanje pri nas naredilo velik korak, ne samo korak, celo skok naprej. Za to gre priznanje vsem subjektivnim silam in posebno prizadevnim samoupravljalcem, ki dobesedno vztrajajo pri zadanih oziroma pri dogovorjenih samoupravnih nalogah.
Čeprav je nalog dosti so najvažnejše predvsem:
—	Samoupravna delitev dela in sredstev v skladu z ustavo in X. kongresom ZKJ.
— Nagrajevanje po delu. Po, iskati takšne oblike nagrajevanja, da bodo tekoče in vsakemu delavcu v našem TOZD dale jasno sliko njegovega dela.
—	Družbena samozaščita je tudi ena izmed zelo važnih nalog.
—	Naš akcijski program, ki je bil izdelan z veliko mero resnosti, je bil eden izmed najboljših v občini Celje. Izpeljati ga je treba do kraja, da bo imel zaželene rezultate.
—	Pri nas še šepa delovna disciplina, zavest do dela, predvsem pa se ne daje dovolj pozornosti malomarnemu razpolaganju z družbenimi sredstvi.
Pri teh problemih so bo moral naš informator večkrat ustaviti in ugotoviti, zakaj so še pri nas ti problemi tako v ozadju oziroma tako slabo dosegljivi našemu delovnemu človeku. Soočit bo moral ljudi, ki vestno in s polno odgovornostjo upravljajo, s peščico ljudi, ki kvarijo prizadevanja našega delovnega človeka. Predvsem mislim, da bo moral naš informator soočiti delavce z ljudmi, ki poskušajo živeti na račun svojih sodelavcev in ustvarjajo nedisciplino. Takšne ljudi bomo morali v bodoče tudi imenovati, da nam ne bodo izpodbijali naših prizadevanj.
V tem glasilu naj bi opozarjali na določene posameznike, ki neopravičeno izkoriščajo naše demokratično in samoupravno ureditev in v samoupravni sistem u-veljavljajo interese, ki so njim najbolj pogodu in z raznimi dezinformacijami pokažejo drugo sliko.
Se in še je stvari, katere bodo morale priti na strani našega informatorja, seveda le ob sodelovanju nas- vseh.
Uspeli smo izdati prvo številko našega glasila. V dobro celotnega kolektiva in celotne družbe pa sedaj ne bomo smeli stati ob strani, nasprotno, morali bomo z veliko pozornostjo spremljati doga-, janja in seveda na preprost način objavljati v našem glasilu. S skupnimi močmi bomo imeli kvalitetno in priljubljeno glasilo.
Sodelavci, gotovo tudi vi opažate probleme iz našega vsakdanjega življenja. Šale, ki krožijo med vami, napišite in povejte jih celotnemu kolektivu; bolje kot da jih posamično obravnavate za vogalom s svojimi delovnimi tovariši.
Mirko Klajnšek
OGLAS
Prodam 1500 hmeljevk.
Viktor Karnovšek Šempeter 67
| > | § m
Izhodišča delegacije zbora združenega dela v TOZD Mesnine
Naša delegacija je bila izvoljena v aprilu mesecu 1974. leta, sestavljajo pa jo naslednji delegati:
1.	Pušnik Mirko
2.	Pušnik Anton
3.	Gmajner Anica
4.	Jagodič Vinko
5.	Zavšek Jože
6.	Zupan Štefka
7.	Fonda Vinko
8.	Košar Janja /
9.	Dekleva Jože
10.	Vaukner Jurij
11.	Krajnik Milena
12; Hren Alojz
13.	Pilko Milan
14.	Dronjak Nenad
15.	Krajnc Pavla
To delegacijo je kolektiv osnoval po novih ustavnih navodilih. Po odloku'obstoječe ustave voli vsak kolektiv oz. TOZD 15 delegatov v zbor združenega dela; Ce pa šteje kolektiv 30, ali manj delavcev, sestavljajo delegacijo vsi člani kolektiva.
Naš kolektiv šteje 511 delavcev, zato je bilo potrebno izvesti volitve v omenjeni zbor.
Od Skupščine občine Celje sprejemamo gradivo, v katerem so podani predlogi odlokov, sklepov, družbenih dogovorov in poročil, o katerih bo razpravljal in sklepal zbor združenega dela. Dosedaj smo obravnavali gradivo za 16 sej.
Naša delegacija je bila v letošnjem letu najbolj aktivna, ko smo na zborih kolektiva obravnavali in sprejemali programe SIS. Svoje delo je uspela povezati tudi z delom samoupravnih organov v TOZD, ni nam pa še uspelo delovanja razširiti na ves kolektiv tako, kot je to zamišljeno v ustavi.
Največ pozornosti je delegacija posvetila predlogu razvoja naše TOZD. V njem je načrtovana izgradnja zmrzovalnice mesa, razširitev hladilnice za goveje in svinjsko meso, razširitev ekspedita, izgradnja topilnice masti in prostorov za predelavo klavniških odpadkov. V maloprodaji pa je predvidena adaptacija mesnice na Vranskem, v Petrovčah in mesnice Gnjat v Celju.
Pred sejo delegacije delegati obravnavajo gradivo v svojih delovnih skupinah, v katerih izoblikujejo stališča do posameznih točk, nato pa jih predložijo v obravnavo delegaciji, dokončno pa jih predlagani delegati povedo na konferenci delegacij, nakar jih le ta posreduje zboru združenega dela občinske skupščine.
Pavla Krajnc

Delo mesarja je naporno in nevarno — predvsem tam, kjer je treba dan za dnem sukati nož in ločevati meso od kosti.
PAKIRANJE POD VAKUUMOM
Z namenom, da se delno poveča obdržljivost izdelkov, ^ predvsem pa v želji, da potrošniku nudimo -kvalitetno boljše, privlačnejše proizvode, del naše proizvodnje pakiramo pod vakuumom. V nekaterih gospodarsko najbolj razvitih državah z izredno močno mrežo samopostrežnih trgovin danes prodajo že nad 75 odstotkov vseh mesnih izdelkov zapakiranih pod, vakuumom.
Takoj naj pripomnim, da pakiranje pod vakuumom ni nikakršno konzerviranje mesnih izdelkov, kot nekateri napačno mislijo, temveč' je komercialno pakiranje, ki pa očuva higiensko kvaliteto proizvodov. Pri tem pakiranju je namreč le preprečen direkten kontakt izdelkov in rok potrošnikov ter prodajalcev* sicer je pa treba pri manipulaciji ter skladiščenju pakiranih izdelkov ravnati prav tako kot z ne-pakiranimi proizvodi.
Mesne izdelke lahko pakiramo v obliki narezkov (predvsem klobas, kot so šunkarice, tirolska itd. ter suhomesnatih izdelkov) ali pa cele klobase (hrenovke, gorenjske ipd.). Stroji za pakiranje pod vakuumom se ločijo predvsem na dve vrsti.
Prva vrsta so stroji za pakira-ranje manjših zavitkov. Ti stroji iz posebne plastične folije sami formirajo ustrezne vdolbljene posodice, v katere ročno ali- strojno vlagamo porcije narezkov. Pri naslednji operaciji se posodico vakuumira in pokrije z drugo folijo ter toplotno zavari. V končni fazi Stroj vrsto teh paketičev avtomatsko razreže in dobimo gotove zapakirane paketiče.
Te je za tem potrebno opremiti še z vsemi potrebnimi dodatki, kot so: deklaracija, teža, cena, znesek in seveda datum pakiranj a.
Druga vrsta strojev je enostavnejše konstrukcije. Za to uporabljamo že formirane plastične vrečke. Vrečke ročno napolnimo, vložimo v stroj, ki iz vreče odstrani zrak in istočasno termično zavari odprto stran vrečke. Običajno na teh strojih pakiramo nekoliko večje enote in sicer od 2 kilograma dalje. Tudi te embalažne enote je potrebno za tem opremiti z vsemi potrebnimi podatki.
Obstojnost izdelkov zapakiranih pod vakuumom je odvisna predvsem od naslednjih okoliščin:
—	mesni izdelki morajo biti termično dobro tretirani,
■— pri pakiranju je potrebno rigorozno paziti na higieno,
—	stroj je potrebno naravnati tako, da temeljito vakuumira in kvalitetno vari,
—	plastična folija mora biti dovolj trdna in nepropustna za zrak ali vlago,
—■ pri manipulaciji se je potrebno izogibati predvsem hitrim temperaturnim spremembam.
Obdržljivost mesnih izdelkov je zelo velikega pomena, zato moramo stremeti za tem, da pri proizvodnji in pakiranju ravnamo in upoštevamo vse okoliščine ter pogoje, ki smo jih navedli. Ob upoštevanju teh navodil tudi uspeh ne bo izostal in obratno ob zanemarjanju teh načel ne moremo pričakovati dobrih rezultatov dela.	' Ivan Goličnik
Avtopark v naši TOZD
Vsakodnevni problemi uspešnega dostavljanja blaga
V poslovanju vsake PE v naši TOZD se pojavljajo vsakodnevni problemi. Nihajo iz dneva v dan.' Danes so večji, skoraj nerešljivi, jutri manjši, rešljivi z malo truda m dobre volje. Vse enote predstavljajo zaključeno celoto, prej podjetje v sklopu kombinata,; danes samostojno TOZD v sklopu OZD. Vsaka enota v TOZD pa pomeni važen člen v uspešnem poslovanju. En tak člen, zelo važen je PE avtopark.
Zakaj? Menim, da zaradi tega, ker -je odvisen od peščice ljudi. Njim je zaupana težka naloga. Vsi so' odgovorni za velika o-snovna sredstva, ki so jim zaupa--na v upravljanj e. Izpostavljeni so delu, kateremu ni omejen delovni čas od 6. do 14. ure. Na njih in njihovo uspešno delo vpliva mnogo notranjih in zunanjih dejavnikov. Na marsikaterega le-teh še danes vsi skupaj polagamo premalo pozornosti. Pričakujemo od. njih le to, da bi bili v svojem
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sodelavcem v skladišču svežega meša Mesnin za darovani venec ob smrti moje mame.
Posebna hvala še sodelavcema, ki sta jo spremljala na zadnji poti v Dramljah.
Sin Štefan Jager
vsakodnevnem delu najboljši predstavniki podjetja. Njihov odnos do strank naj si bo naše maloprodaje ali tujih, je močno odvisen Od njih samih. Nekorekten odnos voznika do stranke lahko povzroči izgubo le-te. Ponovni doseg renomeja pa je zelo vprašljiv. Do nesoglasij na terenu prihaja. -Menim pa, da za to niso vedno krivi vozniki, kot nekateri mislijo, ampak tudi objektivni vzroki v podjetju. Vsi dobro vemo, da nekaterih izdelkov pri- nas primanjkuje. Vsi naši vozniki prodajalci morajo skrbeti za to, da ustrežejo vsem svojim odjemalcem po najboljši možni meri in v najboljše možno zadovoljstvo obeh.
Tako kot šem omenil voznike prodajalce, omenjam sedaj še o-stale voznike, ki upravljajo vozila za dostavo svežega mesa in živinska vozila:.
Glavni problem pri dostavi svežega-mesa, ki se nam pojavlja sigurno enkrat tedensko, je ta, da
natovorjena vozila odhajajo prepolna, na teren. Odgovorni ljudje v! prodaji vztrajajo pri :dogovoru: proizvodnja pravi čas blago, naša enota vozila, in vse blago bo pravočasno odpeljano. S tem še popolnoma strinjam, vendar menim, da zaradi zamude vozil pri izvozu iz podjetja velikokrat ni kriva naša PE. To utemeljujem s tem, ker vsak mesec obračunavamo stojnino vozil, zamude pri nakladanju. Čas nakladanja imamo enkratno podaljšan od splošnih norm za nakladanje in razkladanje vozil, Pri odhodu vozil na teren pa nihče ne vpraša voznikov, kdaj bodo blago razložili, bodo zmogli zaupano blago dostaviti vsem, strankam pravočasno, to je v njihovem rednem delovnem času ali ne. Povem vam eno, nekomu lahko V letu dni pripelješ naročeno blago 2—3-krat izven delovnega časa, Stalna dostava v nedelovnem času pa lahko neugodno vpliva na naše poslovanje. Cilj celotnega našega kolektiva, vseh zaposlenih mora biti ta, da bomo čim bolj točno in redno dostavljali blago. Če za "to ne bomo napeli vseh sil, se nam kaj kmalu lahko zgodi, da bomo začeli izgubljati tržišče v . vse močnejši konkurenci. Le točnost dostave na področju celjske regije in še bolj izven nje nas lahko obdrži na tržišču. Tako poslovanje pa nam daje garancijo za u-spešno poslovanje, širjenje in moderniziranje podjetja, kot širjenje tržišča. , \
Najmanjši problemi nastajajo pri prevozu živine. Vozila odhajajo pravočasno na teren. S tem jim je omogočena pravočasna vrnitev y podjetje. Vozila obratujejo po naprej določenem načrtu. V tem planu pa ni bistvenih razlik odkupa živine na dogovorjeni progi. Nastopajo samo količinske razlike, ki pogojujejo eno ali dve vožnji z enega področja. Te vožnje lahko izvršimo, ker tu nismo vezani na točno določen delovni čas.
Mogoče sem že preveč napisal o splošnih problemih poslovanja, nisem pa do Sedaj omenil niti z besedico tehničnega stanja vozil v naši enoti. To je vprašanje zase. Nisem še dolgo član tega kolektiva, vendar menim, da je dve leti komaj dovolj za res temeljito spoznanje sodelavcev, dela in pogojev za uspešno’poslovanje. Ne bom postavljal ocene,, v kakšnem stanju je bila naša enota v času mojega prihoda in kakšna je danes. Te ocene, vsaj tehnične, za prej in sedaj ne morem postavljati, lahko pa jo postavite drugi, -ki ste dolgoletni člani kolektiva. Če vi menite, da je naša PE' dosegla v tem času napredek z delom nas vseh, tako vodilnih delavcev kot vseh posameznikov, je za nas to veliko priznanje.
O neposrednih, vsakodnevnih tekočih problemih pa bom mogoče pisal v eni od naslednjih prilog Hmeljarja.
- Jože; Kodelja
j®7
gg j Iglll *
lil i m
¡RÜ
IISK
liiPlpp
Pogled v strojnico s kompresorji za hlajenje komor in z drugimi
stroji.
ZAHVALA
Iskrena hvala sodelavcem TOZD Mesnine za darovani venec ob smrti mojega očeta!
Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji; poti!
Edi Rataj

Prehrana in njen pomen v naši TOZD
Z razvojem samoupravnih odnosov v -naši socialistični samoupravni družbi se je poskrbelo za slehernega delavca za prehrano med delovnim časom. Tudi v naši TOZD je mnogo tistih, ki prihajajo na delo iz oddaljenih krajev in so vezani na razna prometna prevozna sredstva od doma pa do delovnega mesta. Skoraj nemogoče bi si bilo Zamisliti dobrega počutja na delovnem mestu s slabo; urejeno prehrano pa bodi si- iz zdravstvenih razlogov ali katerih, koli drugih in ne nazadnje iz same storilnosti. '
Tako se je z izgradnjo nove klavnice, ostalih proizvodnih in predelovalnih obratov v naši TOZD tudi poskrbelo za zdravo družbeno prehrano. Zgradili smo kuhinjo z dokaj sodobno kuhinjsko opremo in njenimi pripomočki ter veliko jedilnico. Zaradi velikega števila članov delovnega kolektiva imamo delitev toplega' obroka;
—	malice organizirano tako, da prihajajo v skupinah po posameznih proizvodnih oddelkih, da ni prevelikega čakanja. Tako lahko vsakdo v polurnem počitku v miru zavžije svoj obrok, na drugi Strani pa ni po nepotrebnem zaradi čakanja izpadla v samem procesu dela — v proizvodnji. Poleg toplih obrokov imamo prodajo brezalkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov, tako je tudi po tej
/strani poskrbljeno za dobro počutje zaposlenih.
Pri sestavi jedilnika gledamo tudi na to, da so kakovostni in količinsko zadovoljivi. Seveda je pri tem treba imeti pred seboj ceno obroka, oziroma posameznih prehrambenih obrokov. Da je vsestransko zadovoljstvo, smo v lanskkm letu izvolili svet abonentov. Naloga sveta je, da soodloča in sodeluje pri sestavi obrokov .
—	jedilnika, bodisi kakovostno in količinsko,, kakor tudi vrednostno.	'
Lahko trdimo,, da je hrana tako pripravljena, da odgovarja X večini abonentov. Obstajajo posamezniki, ki s; pripravljeno hrano | pa tudi s kruhom delajo tako, da se človek resno vprašuje ali so X tisti, ki tako delajo, resnično navajeni boljšega kosa kruha in osta-% lega, ali pa so to tisti, ki ne znajo ceniti, kar nam danes družba J daje. Tako ravnanje je zelo kritično in vsake graje vedno. Želim,
% da se v bodoče to ne bi več dogajalo, ker dejansko tisti, ki to de-% lajo, ne znajo ceniti to kar danes imamo, in nekoč nismo imeli.
X	Ivanka Hojnik
!
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦»«»»♦»»♦♦♦»♦»♦♦♦»♦»»♦■»»♦»♦v»»»»«»»
V tej številki Hmeljarja se predstavljajo »MESNINE DANES« že drugič in morda zadnjič letos za tako širok krog bralcev, ker prehajajo na ožjo problematiko TOZD, ki za širši krog bralcev ni več tako zanimiva.
Preberite na 6. strani Zakaj »Mesnine danes«! V tem smislu vabim k sodelovanju člane ostalih TC&D, da se predstavijo bralcem po vzoru TOZD Mesnine.
-i	•	Uredništvo Hmeljarja
PROTI LASTNIM NA PA K A M
Naše hmeljarstvo preživlja zlasti zadnji dve leti resno krizo. Poznamo zunanje - vzroke za to, in iz-gleda, da se je v tem oziru situacija že začela popravljati. Vse premalo pa mislimo,, ali morda tudi poznamo tiste stabilizacijske naloge, s katerimi moramo odpraviti lastne slabosti v tej proizvodnji in teh tudi ni malo. — Tako je povedal predsednik izvršnega odbora za hmeljarstvo inž. agr. Vinko Kolenc.
POSVET O NEPOSREDNIH NALOGAH V HMELJARSTVU je bil v Četrtek, 22.1.1976 ob 9. URI V DVORANI KMETIJSKEGA KOMBINATA HMEZAD V ŽALCU.
Dnevni red je zajel uvodne misli (referent tov. Kolenc Vinko), položaj hmeljarstva v Jugoslaviji in skupni napori za razrešitev nastalih problemov (ref. Križnik Veljko), ekonomska problematika hmeljarstva v sedanjih tržnih pogojih (ref. mg. Cetina Loj-
DE Gozdarstvo uspt
Gozdarstvo Polzela, ki je v organizacijski strukturi v podjetju DE TOZD Kmetijstva Žalec, gospodari z gozdovi HMEZADA. Poleg gospodarjenja z gozdovi opravljamo na žagi na Polzeli predelavo v teh gozdovih posekanega lesa.
Izkoriščanje gozdov in predelava lesa se med seboj prepletata, vendar sta tako različni, da smo morali ob ustanavljanju DE Gozdarstvo formirati dve poslovni enoti, PE Gozd in PE Žaga.
Naloge PE Gozd so, da izvaja dela, ki so predpisana z ureditvenim gozdnogospodarskim načrtom za gozdove HMEZAD Žalec. Ker je rast drevja in sestojev pogojena ria dolga obdobja, tudi gozdnogospodarski načrti določajo dolgoročne cilje, dolžnost delavcev oziroma organizacije, ki gospodari z gozdovi pa je, da z najmanjšimi stroški doseže te cilje.
Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta za gozdove Hmezada so se gozdovi prostorsko' in po načinu gospodarjenja delili na gospodarske enote, to je na oddelke in odseke. Oddelkov je 42, odsekov pa okoli 300. Osnovna gospodarska enota je odsek, v katerem se določa dolgoročni cilj in dela, ki jih je opraviti za dosego določenega cilja.
Gozdnogospodarski načrt, ki je sestavljen za obdobje desetih let, določa 29.500 m3 lesa iglavcev in'listavcev za posek z raznimi redčenji, oplojhimi sečnjami in drugimi gozdnogojitvenimi'ukrepi. Poleg sečnje določa načrt razpa gozdnogojitvena dela v naslednjem obsegu:
—	priprava tal za pogozditev	3,80 ha
—- pogozdovanja in spopolnitve
' v pomladku	17,28_ha
—	priprava tal za nasemenitev .	12,96 ha
— obžetev plevela v mladju	51,06. ha .
—'■ čiščenje gošč	92,75 ha t
—	drobna redčenja v letvenjakih	54,04 ha
, Za nas so vsa dela določena z gozdnogospodarskim načrtom zakonska obveza, ki jo moramo realizirati v ureditveni dobi. Poleg navedenih del opravljamo še varstvo gozdov s tem, da preprečujemo širjenje raznih gozdnih škodljivcev.
ze), pospeševanje hmeljarstva in naloge strokovnjakov (ref. Dolinar Milan), kako smo izkoristili genetski potencial, prvih slovenskih Sort hmelja (mg. Kralj Dragica), varstvene ukrepe za velik in kakovosten pridelek hmelja (Kač Miljeva), v borbo za višji pridelek hmelja (ref. dr. Wagner Tone), vpliv agrotehničnih ukrepov na pridelek (Veronek, Oset, Bratina) in razpravo o posameznih referatih.
Posveta se je udeležilo okrog 200 direktorjev OZD ali TOZD in upravnikov obratov, hmeljarskih tehnologov *tn delovodij, predsednikov hmeljarskih odborov pri zadružnih enotah in TOZD, predstavnikov resornih občinskih organov in veliko zainteresiranih za napredek.
Posvetu je prisostvovalo tudi več novinarjev DELA, RTV, Večera, Novega tednika in Ljubljanskega dnevnika.
Več o posvetu berite v prilogi za hmeljarstvo.
Vy
sna nad enajst let
Da bi bili kos vsem navedenim nalogam,- bi morali prek celega ureditvenega obdobja zaposlovati pet stalnih, za ta dela izurjenih gozdnih delavcev. Spričo slabih delovnih pogojèv gozdnega delavca, nismo uspeli zaposliti oziroma organizirati delavcev za gozdna dela. Zaposlovali smo začasne delavce, ki Smo jih s tečaji usposabljali za delo z motorno žago, vendar s to organizacijo nismo uspevali sproti realizirati vseh nalog. Začasna delovna sila nam je bila na razpolago le v zimskem času za sečtijo lesa, gozdnogojitvena dela pa so nam z vsakim letom zaostajala.
Te težave so nas privedle do tega, da smo formirali skupino stalnih gozdnih delavcev. Da smo v tem uspeli, smo za prevoz na delo in z dela, ki je za gozdnega delavca zelo problematičen zaradi oddaljenosti delovišč od prometnih zvez, nabavili avto — kombi. Poleg prevoza delavcev, so rešeni še drugi problemi, ki neposredno vplivajo na. pogoje dela in organizacijo proizvodnje. (Prenos in shranjevanje orodja, osebna higiena delavca, nabava goriva, koncentracija del itd.) Upamo, da bomo z urejenim stanjem stalnih gozdnih delavcev uspeli realizirati vsa dela in naloge, ki nam jih nalaga ureditveni načrt za razdobje 1967 do 1976.
Ker zgodovi Hmezada ležijo večina v nižinskih predelih, so zelo izpostavljeni in se morajo umikati tehničnemu napredku. Vse več se gradi elek-trovodov, cest in drugih objektov, ki posegajo v naše gozdove. Izgubljamo gozdne površine, siromaši se gozdni fond in s tem manjša' ekonomska moč DE. Če hočemo obdržati sedanjo | gospodarsko moč DE, bomo morali izgubljene gozdne površine nadomeščati z novimi, predvsem z nakupom gozdov, ki dajejo donose.
.Žagarska proizvodnja nam je pogojena z obsegom sečenj in sredstvi za delo. Obseg sečenj je -omejen na 2800 m3 letno. Od tega izdelamo tehničnega lesa za predelavo, to je za žaganje ca. 50—60% in še tega ne morertio vsega predelati na naši žagi, ker delovna širina polnojarmenika,ne dopušča raz-(Nadaljevanje na 10. strani)
TRNA V A
Uspešno četrto tekmovanje „Kaj veš o kmetijstvu?"
Aktiv mladih zadružnikov pri TOZD Kooperacija je skupaj z OK ZSMS organiziral 31. januarja t. I. že četrtič zapored regijsko tekmovanje v znanju iz kmetijstva. Prireditev je bila v Hmeljarskem domu ZE Trnava.
Tekmovalo je sedem ekip iz Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Vranskega, Prebolda, Braslovč, Petrovč in Trnave. Udeležbo so zelo pozno odpovedale ekipe iz KZ Mozirje, KZ Laško in KZ Šentjur pri Celju. Prvo mesto je osvojila ekipa AMZ Prebold, sledile pa so si ekipe iz Trnave, Vranskega, Konjic, Petrovč, Braslovč in Šmarja.
V nagradni fond so prispevali po uvrstivah:
za 1. mesto:
—	SIP Šempeter — luščilec koruze LIKO 6
—- Pinus Rače — darilno pismo — 2 kg gesaprima in li-liter Lassa
za 2. mesto:
—	Zavarovalnica Sava — gotovino
—	TOZD Mesnine Celje — tele 110 kg za pitanje
—	Minerva Zabukovica — hišni komplet drenažnih cevi
—	Pinus Rače — darilno pismo
za 3. mesto:
—	Tovarna dušika Ruše — 1000 kg NPK 4:14:11, 3 kg Mycodifola, 51 Frutapona)
—	KZ Slovenske Konjice — mineralna gnojila
—	Agrotehnika Celje — komplet ključev
—	Semenarna Celje — kolekcija semen
—	Pinus Rače — darilno pismo
za 4. mesto:
—	TOZD Kooperacija — voziček za silažno koruzo
jjp INDE Vransko — podarja Alfo
—	Pinus Rače — darilno pismo
za 5. mesto:
—	TOZD Notranja trgovina — voziček za silažno koruzo
—	HIP Hmezad — 3-krat 200 din na hranilne knjižice
—	Pinus Rače — darilno pismo
(Nadaljevanje z 9. strani)
za 6. mesto:
—	INA Kutina — 500 kg NPK
za 7. mesto:
—	Ljubljanska banka 3-krat
200 din na hranilne knjižice
Prireditev je obiskalo nad
250 navijačev in po hitrem postopku znanja željnih poslušalcev. Na kratko lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila prireditev tako organizacijsko kot strokovno s strani tekmovalcev na primernem nivoju in da so se mladi za tekmovanje dobro pripravili. Kljub zelo izenačenemu znanju nam je uspelo ekipe le razvrstiti po točkovnem vrstnem redü, tako da bo celjsko regijo na republiškem tekmovanju v Murski Soboti 20. marca zastopala ekipa iz Prebolda.
V imenu pripravljalnega odbora se direktnemu organizatorju AMZ iz Trnave, organizacijam, ki so prispevale v fond nagrad, strokovni komisiji, napovedovalki in pevskemu zboru iz Trnave najlepše zahvaljujemo, prvouvrščeni e-kipi pa želimo tudi na republiškem tekmovanju ugodno u-vrstitev. S. Vošnjak, dipl. inž.
Vrtičkarjev
februar
Meseca februarja nadaljuje vrtičkar januarske opravke, to se pravi, da v glavnem pestuje vreme. Zakaj vedeti morate, da je februar nevaren mesec; vrtičkarja ogroža‘s slano; soncem, z vlago, s sušo, snegom in z burjo; ta najkrajši mesec, ta zgaga med meseči, ta nedonošenček, ta prestopni in sploh nezanesljivi mesec se med vsemi ostalimi odlikuje po svojih potuhnjenih sleparstvih; varujte, še ga! Za dne pusti, da poženejo "na grmu/ popki; ponoči vani jih pa o-smodi; z eno roko se vam dobrika, z drugo vas pa trešči po nosu. Vrag vedi, zakaj se v prestopnih letih prav temu vrtoglavemu, hudobnemu, potuhnjenemu mesecu dodaja en dan;'v preostalih mesecih naj bi se pridal en dan krasnemu mesecu maju, da bi jih imel dvaintrideset, in stvar bi bila v najlepšem redu. Zakaj moramo biti prav mi vrtičkarji tako udarjeni?
Naslednje sezonsko februarsko delo je lov za prvimi znaki pomladi. Vrtičkar ne da nič na prvega hrošča ali metulja, ki po navadi v časopisu oznani pomlad; zakaj za hrošče mu sploh ni veliko in -takle prvi letošnji metulj je .verjetno zadnji iz lanskega leta, ki "je pozabil o pravem času Umreti. Prvi znanilci pomladi, ki jih vrtičkar priznava, so:
1. Kr okusi (žafrani), ki poganjajo med travo, so kot našopirjeni hrošči. Nekega dne takle hrošček poči (tega še nikdar nihče ni videl) in u-stvari šopek krasnih, zelenih lističev. To je prvi znak pomladi,
-2,- Zvončki so naslednji znanilci pomladi. Od kraja so ‘to néke bledozelene bodice, ki pokukajo iz zemlje, ki se pa hitro razcepijo v dve mesnati kalici in stvar je opravljena.
IZ GRAMOZNIC KORISTNE VODNE POVRŠINE
V sicer'urejeni Savinjski dolini, kjer vidimo levo in desno ob cesti geometrično urejena hmeljišča, najdemo predvsem v bližini Savinje neurejene oziroma neizkoriščena zemljišča. To so zemljišča, kjer je bil »divje« izropan naplavinski gramoz. Intenzivna gradnja po vojni in že prej je zahtevala mnogo materiala in tako so nastale številne-gramoznice. Skupna površina ni niti tako velika, vendar je nesreča v tem, da so takšne jame ob Savinji vzdolž cele doline. Neracionalno odmaknjene med sabo, pa predstavljajo precej veliko skupno površino, ki jo cenimo na 100 ha. Takšne gramoznice predstavljajo odprto rano na zemlji, ki dopušča kontakt s podtalno vodo. Globina gramoznic je večkrat tako velika, da teče podtalna voda po dnu gramoznice. Se slabše pa je, ker so se te gramoznice v večini primerov spreminile v »divja« smetišča, kjer najdemo vse vrste odpadkov, tudi strupe.
Hmezadova ribogojnica - iz Žalca je dala v letu 1973 pobudo, naj bi se vse gramoznice, ki se dajo zaliti z vodo, spremenile v ribnike oziroma male akumulacije z vodo. Tako bi iz nekoristnih — škodljivih površini napravili koristne. Ribniki so lahko vsestransko koristni. Ob njih najdejo ljudje razvedrilo, voda iz takšne akumulacije vpliva ugodno na podtalnico, ki se v Savinjski dolini nevarno niža in na splošno bo to bolj urejeno okolje, o katerem je mnogo govora v zadnjem času.
Takšne akumulacije vode, ki sicer niso velike, merijo po nekaj hektarjev in držijo okrog 100.000 do 200.000 m3 vode, so tudi v skladu s stremljenji vodarjev, ki si prizadevajo zadržati čim več vode na področju, kjer je pade v obliki padavin. Cista voda postaja iz dneva v dan bolj važna za življenje.
Zamisli iz leta 1973 niso ostale samo predlogi in načrti. Prvi objekti, ribniki so že zgrajeni. V Mozirju je bil takšen ribnik zgrajen že lani ob sodelovanju NIVO iz Celja in krajevnih faktorjev. Letos pa sta HMEZAD iz Žalca in NIVO iz Celja organizirala gradnjo ribnika v Preserjih pri Braslovčah. Ti dve podjetji sta odstopili zemljišče za gradnjo dveh ribnikov. Dogovorjeno je bilo, da bosta NIVO in HMEZAD dala brezplačno oba ribnika v upravljanje ribiški družini iz Šempetra. Obe podjetji in področna vodna skupnost so z vrednostjo materiala in vrednostjo dela vložili v ta dva ribnika 400.000 novih din. Oba ribnika merita skupaj 3 hektarje. Vezana sta na
(Nadaljevanje z 9. strani)
reza večjih debelin od 50 cm, zato moramo les nad 50 cm premera odtujiti. To je predvsem bukovina in del hrastovine.
Zaradi zastarelosti delovnih naprav na žagi, so naši žagni delavci v nezavidnem položaju. Delovni pogoji na naši žagi so neprimerno slabši od delovnih pogojev, ki jih imajo delavci v žagarski proizvodnji sosednih delovnih organizacij. Les, namenjen za predelavo, ne uspemo pravočasno razžagati, zato izgublja na kvaliteti, les slabših kvalitet pa je težko plasirati na tržišče, zato se nam večajo zaloge lesa slabših kvalitet. Zaradi majhnih kapacitet žage se usmerjamo v predelavo tistih proizvodov, ki ne zahtevajo večje porabe delovnega časa, to je v deske in plohe, kar nam daje slabši finančni efekt.
Sedanje stanje v DE nam narekuje, da se vklopimo v srednjeročni program TOZD Kmetijstva Žalec z rekonstrukcijo žage. Postopno bomo morali zamenjati izrabljena in zastarela delovna sredstva, obnoviti in modernizirati transport okroglega in žaganega, lesa. S celotno rekonstrukcijo bi povečali kapaciteto žage. Tako bi uspeli les pravočasno predelati in bi dosegali boljšo, kvaliteto izdelkov in lažjo ter boljšo prodajo. Proizvodnjo bi usmerjali v vrednejše sortimente, ki bi bili trenutno iskani na tržišču. Imeli bi pogoje razširiti proizvodnjo tako količinsko kot kvalitetno v polfinalne lesne proizvode. Predvsem pa bi zagotovili delavcem, ki delajo na žagi, vsaj normalne delovne pogoje, ki jih mora imeti človek na delovnem mestu.
Želje našega razvoja so pogojene tudi z razumevanjem samoupravnih organov v TOZD in podjetju. Upamo, da ne bomo osamljeni, kot nismo bili doslej, kar se je že pokazalo- ob nabavi kombija za gozdne delavce, za kar se na tem mestu najlepše zahvaljujemo.
Kolektiv gozdarjev
še čisto vodo iz Savinje, ki je zajeta nad izlivom Pake. Paka namreč prinaša s sabo vse odpadke iz velenjskega bazena. Žal bodo vsa prizadevanja za ureditev gramoznic v Savinjski dolini zaman, če ne bo učinkovito realiziran program čiščenja odpadnih voda iz Velenja preden jih spustijo v Pako. Seveda ne bo samo to, temveč bo v doglednem času tudi podtalna voda v Savinjski dolini oporečna in jo mesto Celje ne bo moglo več uporabljati za pitno vodo. Višina podtalne vode se je v zadnjem obdobju zelo znižala. Vsi posegi, da voda čimprej odteče iz doline, imajo za posledico male zaloge vode, ki jo ima zemlja. Vsak prag ali jez na vodotoku, to je v našem primeru Savinja, ima pozitivni vpliv na podtalno vodo.' Od izvira pa do Celja je Savinja v zadnjem obdobju zgubila precej jezov in pragov. Ti jezovi in pragovi so zadrževali — akumulirali vodo. Novi pragovi na Savinji so nujno potrebni. Važno je tudi, da ne bi prišlo več do prekomernega izkoriščanja gramoza iz struge Savinje. To bi pomenilo zniževanje driajm s tem tudi nivoja Savinje, ki vpliva na podtalno vodo. Q tem je bilo že mnogo napisanega in verjetno tega ne bo več, ker tudi prekomeren odvzem gramoza je poseg v naravo, ki ji ne koristi.
Mislimo, da bi morali pri zadrževanju vode v Savinjski dolini sodelovati vsi potencialni koristniki, pa tudi mesto Celje. Ce bi uspeli zgraditi več jezov in akumulacij v Savinjski dolini, bi rešili vprašanje bogatenja podtalne vode in tudi okolje bi tako uredili.
B. Skaliu
delo	organov
Delavski svet podjetja je imel 110. (13.) redno sejo dne 29. 12. 1975. Na tej seji je obravnaval naslednje zadeve:
RAZPRAVA IN SPREJEM GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA LETO 1976
Ekonomsko-organizacijski oddelek je na podlagi načrtov TOZD predložil delavskemu svetu podjetja gospodarski načrt delovne organizacije Hmezad kot zbirnik načrtov vseh TOZD v naslednjih vrednostnih pokazateljih:
celotni dohodek materialni stroški amortizacija porabljena sredstva DOHODEK pogodbene obveznosti zakonske obveznosti osebni dohodki ostanek dohodka
Po podani obrazložitvi in razpravi je delavski svet-sprejel naslednje sklepe:
1.	Sprejme gospodarski načrt podjetja kot zbirnik načrtov vseh TOZD in DS Skupnih služb.
Plan temelji na, sedanjih (decembrskih) cenah, na Sedanjih osebnih dohodkih in drugih znanih pogojih. Zato je tudi sprejeti gospodarski načrt izhor diščni. TOZD morajo na svojih samoupravnih organih sprejeti ukrepe, ki bodo vodili k realizaciji načrta.
Zaradi dogovorjenih medsebojnih razmerij in usklajenih proizvodnih potreb med TOZD je potrebno količine' proizvodov in storitev v gospodarskem načrtu v celoti izpolnjevati kdt samoupravno dogovor j eno obveznost.,	o V
TOZD bodo morale izdelati preocenitev vrednostnega dela gospodarskega načrta ob, večjih spremembah pogojev gospodarjenja, tako ob večjih spremembah cen proizvodov in storitev, spremembah- cen pomembnejšemu reprodukcijskemu materialu, ob spremembi osebnih dohodkov in drugih spremembah.
Pri tem morajo izdelati dodatne ukrepe, ki bodo vodili k realizaciji ciljev'izhodiščnega načrta.
2.	Ob že ugotovljenem dej strni, da bo prihajalo
v prihodnjem letu do sprememb poslovnih razmer, ki jih je težko predvideti, bodo TOZD v prihodnjem letu upoštevale predvsem naslednje cilje v~ gospodarjenju:	’
(Nadalj evanj e na 11. strani)
2,117.233;?» 1,805.797.— 56.542.—f 1,862.339.— 254.895,— 42.994.— 20.540,— 156.587.— 34.774,—
(Nadaljevanje z 10. strani)- ,
Povečanje obsega proizvodnje in poslovanja* kar je osnova stabilnejšemu gospodarjenju. Še posebej se mora povečati obseg primarne proizvodnje. S tem se bomo'vključevali k prizadevanjem republiške resolucije-o ekonomskem in socialnem razvoju v letu 1976.
Povečanje storilnosti dela, ki jo bo možno doseči s smotrnejšim zaposlovanjem, boljšo organizacijo dela ter stimulativnejšim nagrajevanjem.
Povečanje življenjskega standarda delavcev, ki je pomemben cilj gospodarjenja v prihodnjem letu. Povišanje ravni osebnih dohodkov in tudi sredstev za skupno porabo. Osnovno izhodišče je, da bomo ustvarjali takšen dohodek, ki bo omogočal povečanje osebnih dohodkov nad rastjo življenjskih stroškov: Vendar pa bomo povečevali OD le skladno s povečanjem storilnosti dela (kot določa resolucija o družbenoekonomskem razvoju) in z rastjo življenjskih stroškov,' a v okviru razpoložljivih sredstev dohodka.
Zagotoviti' potrebne pogoje za boljšo reproduktivno sposobnost in doseči boljšo stopnjo rentabilnosti vloženih sredstev. TOZD bodo pri svojih odločitvah glede delitve dohodka v prihodnjem letu zagotavljale zbolj sevanj e "delitvenega razmerja skladno s samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka.
3.	Potrdi predračun stroškov skupnih služb. TOZD prispevajo sredstva za kritje stroškov po enakih načelih kot V letu 1975.
Ker ob izdelavi in sprejemu plana še niso znane vse podlage za sprejem ukrepov za realizacijo plana, se pristojne službe zadolžuje, da do zaključnega računa izdelajo še ostala merila, ki bodo potrebna pri urejanju razmerij med TOZD v prihodnjem letu.
SPREMEMBA PLANSKE VREDNOSTI OBRAČUNSKE OSNOVE ZA LETO 1976
Po obrazložitvi razlogov lil možnosti za povečanje vrednosti obračunske osnove in razprave je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
Glede na porast življenjskih stroškov v teku leta se vrednost obračunske osnove poveča za 10 %, to je na 11:80 din. Ker je povečanje vrednosti obračunske osnove povezano z možnostmi 'v gospodarjenju v prihodnjem letu, morajo TOZD:
Izdelati preoceno in analizo ’gospodarskega načrta za leto 1976 tako, da se Upoštevajo (1) spremenjeni instrumenti gospodarjenja, (2) realno predvidljive spremembe cen novih proizvodov in storitev, (3) predvidevanja družbenoekonomske politike 1976 o stopnjiinflacije in politike cen v 1976. letu.
; Na podlagi preocenjenega plana 1976 in instrumentov delitve dohodka določenih v -skupnih službah o delitvi dohodka se ugotovijo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke v vsaki TOZD in v podjetju ter v okviru teh možnosti določiti vrednost obračunske osnove.
TOZD, kjer v preoceni gospodarskega načrta dohodek ne dopušča povečanja, ne more povečati obračunske osnove. Višina povečanja do 10 % se mora gibati skladno z nakazanimi možnostmi.
Ce se predvidena gibanja in predpostavke, na katerih temelji plan 1976, ne uresničujejo, se mora sproti vrednost obračunske osnove ustrezno zniževati.
Povišanje obračunske osnove je možno od 15. januarja 1975 dalje. Vse; TOZD so morale do takrat izdelati preoceno in analizo o možnostih povišanja obračunske osnove in jo predložiti EOo.
*
Delavski svet je s sklepom ugotovil, da je večina delavcev vseh TOZD na zborih sprejela naslednje samoupravne sporazume oz. splošne akte:
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo HMEZAD — spremembe in dopolnitve; (objavljen v uradni prilogi Hmeljarja);
Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka; (objavljen v uradni prilogi Hmeljarja);
Pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole (objavljen v uradni prilogi januarske številke Hmeljarja).
*
V nadaljevanju seje je delavski svet razpravljal in odločal še 0 naslednjih važnejših zadevah:
1.	Sprejet je bil sklep, š katerim soglaša, da TOŽD HMEZAD export-import veže izvoz hmelja z Uvozom IBM sistema za potrebe SOZD DOBRINA.
2.	Na vprašanje o možnosti obračuna za les prek hranilnih knjižic je delavski svet sklenil, da vodstvo TOZD Kooperacija in finančno-računovodska služba to uredita z Gozdnim gospodarstvom Celje
na način, kot to že izvajajo pri Koroški hranilnici in posojilnici.
3.	Za ureditev in opremo poslovnih prostorov za upravo SOZD DOBRINA se iz poslovnega sklada nakaže 154.536 din in se posamezna TOZD obremeni v po določilih čl. 49 samoupravnega sporazuma o združitvi.
4.	Po predlogu FRS je delavski svet odobril razne odpise in preknjižbe.
Za izvedbo revalorizacije osnovnih sredstev se imenuje 5-članska komisija. V to komisijo imenujejo svoje predstavnike TOZD: KŽ, ST, ME, KO in DS SS.
Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 15. redno sejo dne 20. 1. 1976.
Sprejel in potrdil je poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. Ker še do te seje niso bili zbrani vsi stroški, ki bremenijo sredstva skupnega sklada skupne porabe, je odbor sklenil: 1) da se pripravi končni obračun stroškov letovanja V pretekli sezoni s programom za naslednjo sezono in 2) da se za zadnjo sejo odbora pripravi končni obračun porabe sredstev skupnega sklada skupne porabe^
*
Odbor je obravnaval poročilo in predlog komisije za družbeni standard na pritožbe o dodelitvi posojil individualnim graditeljem na objavljen razdelilnik po sklepu zadnje seje. Odbor je potrdil predloge in stališča komisije.
Istočasno je odbor potrdil več predlogov komisije in strokovne službe za izvajanje tekočih nalog iz stanovanjskega področja.
Elektronsko-računski oddelek se je povečal. V Muri v Murski Soboti smo kupili še en stroj IBM 360/20. S tem se je povečala zmogljivost oddelka in bo tako kos nalogam, ki jih je sprejel.
Na predlog komisije za skupne kadrovske zadeve je odbor sklenil; =da «tnttiš''izrednega študenta dobijo: Jambrošič Rudi iz TOZD Kmetijstvo Radlje, Fluks Jože, Drobnak Franc in Vizjak Franc vsi iz TOZD Mesnine Celje.
' Štipendije morajo vrniti naslednji: Tašner Ivan, Jager Božidar, Lah Andreja, Rehar Ivan, Ivančič Aljoša in Plantak Štefan.-*
Potrdil je predlog sklepa komisije za sistemizacijo in oceno delovnih mest za sistemizacijo novih delovnih mest v TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Gradbeništvo, Gostinstvo in v delovni skupnosti Skupnih služb.
Potrdil je tudi predlog sklepa komisije za sistemizacijo in oceno delovnih mest, in sicer za pre-ocenitev delovnih mest v delovni skupnosti Skupnih služb in TOZD Mesnine,
Vse spremembe sistemizacije in -ocen delovnih mest veljajo od 1. 1. 1976 dalje.
*
Sekretar podjetja je odbor informiral o predsto-ječih volitvah v vse samoupravne organe v TOZD in na ravni delovne organizacije ter o nalogah, ki jih bodo morale izvršiti TOZD.
Predlog sklepa o razpisu volitev je objavljen v tej številki Hmeljarja.
$
Odbor je določil Višino obračunske postavke za pomočnika gl. direktorja za komercialno področje in odločil, da še dodatki po čl. 7 metodologije, določeni na 10. seji, vodilnim delavcem podjetja izplačujejo še naprej.
Franc Savinek
STRAN 11 — FEBRUAR 1976 — ŠT. 2
Potem to nekako februarja vzcvete in povem vam, da nobena palma zmage ali drevo spoznanja, lovot slave — ni krašnejši od te bele in krhke čašice, ki se ziblje v hladnem vetru.
3. Sosedi so ravno tako nezmotljiv znanilec pomladi. Kakor hitro zdrvijo na svoje vrtičke z lopatami in motikami, vrtnimi škarjami in ličjem, mažami in raznimi praški za zemljo, ve izkušen vrtičkar, da se bliža pomlad. Obleče stare hlače in zdrvi na vrtiček z motiko in lopato, da bi tudi njegovi sosedje zvedeli, da se bliža pomlad. In da bi se čez plot pogovarjali o tej novici.
Zemlja se odpira, toda ne poraja še zelenih listov; še jo imamo za tako, pusto zemljo v pričakovanju. Zdaj je tudi čas za gnojenje in obračanje zemlje, za rigoliranje ali globoko kop, za rahljanje in gnetenje. Tedaj vrtičkar uvidi, da je njegova zemlja pretežka, premočna, prepeščena, prekisla ali presuha; skratka v njem izbruhne strastna vnema, da bi jo nekako izboljšal. Vedite, da se da žemlja zboljšati z mnogimi sredstvi; na nesrečo jih vrtičkar po navadi nima pri roki. Nekako težavno Je imeti doma golobje odpadke, bukovo listje, preperel kravji gnoj, star omet, staro šoto; uležano rušo, preperele krtine, gozdni humus, blato iz ribnika, žemljo izpod vres j a, oglje, pepel, zmlete kosti, o-stružke roževine, staro seč, konjski gnoj, apno, trhle štore in kar je še drugih prhkih in drugače koristnih snovi, da ne štejemo še dobrega ducata dušikovih, kislih, fosfatnih in še raznih drugih gnojil, j
Pridejo- sicer trenutki, ko bi vrtičkar rad gnojil, premetaval in gnojil vse te plemenite prsti, primesi in gnojila, toda v tem primeru bi mu na žalost v vrtičku zmanjkalo prostora ža rožiče. Tako pa izboljšuje zemljo kakor pač more; doma -zbira jajčne lupine, sežiga .kosti od kosila, shranjuje svoje odstrižene nohte, ometa saje iz dimnika, prebira pesek, na cer sti nabode na svojo palico krasno konjsko figo in vse to skrajno vestno vtika v svojo zemljo; zakaj to so snovi za rahljanje, gnojenje in ogrevanje zemlje. Vse, kar je,-ali primerno za v zemljo, ali pa ne.
Ge si človek le predoči goro gnoja na kmečkem dvorišču... Vem, lahko dobiš razne praške v pločevinastih škatlah, lahko kupiš, kar ti pride na misel, vsake sorte soli, izvlečke, žlindre in praške; lahko obdeluješ zemljo v belem plašču, kot ga imajo na univerzi ali v lekarni. Vse to lahko napraviš, če pa pomisliš, na ono temno, mastno goro gnoja na kmečkem dvorišču...
Toda da veste, zvončki že cveto; cvete tudi hamamelis z rumenimi zvezdicami in tudi talog je že dobil popke; in če pazljivo pogledate (pri tem morate zadrževati sapo), najdete popke in klice skoraj povsod, s tisočerimi rahlimi utripi štopa življenje iz zemlje. Mi vrtičkarji pa ne mirujemo, že nas preganjajo druge skrbi.
(Nadaljevanje s 4. strani)
V planu so zajeti osebni dohodki, izračunani z decembrsko vrednostjo obračunske osnove. Skupni znesek (156 milijonov din) je za 7 % večji kot v letu 1975. To izhaja iz planiranega povečanja zaposlenosti (za 2%) in pa nižje povprečne vrednosti obračunske osnove v lanskem letu (5 %). Vemo, da se bodo osebni dohodki morali gibati skladno z rastjo življenjskih stroškov, vendar le v okviru možnosti posameznih TOZD in počasneje kot bo naraščal družbeni proizvod.
Povečanje pogodbenih in zakonskih obveznosti (za 26%) izhaja povečanje osnov, od katerih se obračunavajo. Ostanek dohodka znaša 34,8 milijona din in je za 51 % večji kot v letu 1975.
Vrednostni plan in tudi pokazatelji uspešnosti poslovanja so zelo različni po posameznih TOZD. Za plan Hmezada kot zbir planov TOZD, so nekateri pokazatelji kar ugodni. Povečuje se delovna storilnost, tudi stopnja rasti družbenega proizvoda je ugodna, še predvsem zato, ker je planiran brez vpliva cen.
Plan nakazuje sicer ugodna razmerja med rastjo družbenega proizvoda in rastjo osebnih dohodkov. Vsako večje povečevanje osebnih dohodkov pa lahko to bistveno spremeni. Zato bodo TOZD izdelale pred vsako spremembo vrednosti obračunske osnove dodatno analizo, ki mora nakazati te možnosti.
Izdelan plan je izhodiščni. Vse TOZD pa so količinski načrt sprejele kot samoupravno dogovorjeno obvezo, od katere ni možno odstopati, saj navzdol ne. Ob spremembah pogojev gospodarjenja; tako ob večjih spremembah cen proizvodov in storitev, spremembah cen pomembnejših surovin in materialov za proizvodnjo; pa bodo TOZD ta izhodiščni plan preračunale ter izdelale dodatne ukrepe za izvedbo zastavljenih ciljev.
EOo
NAGRADE JUBILEJNE NOVOLETNE KRIŽANKE
Vseh deset nagrad je knjižnih.
1.	nagrada: »Tito med nami« — Vera Šepec, Vrbje 6, Žalec,
2.	nagrada: »Savinjski zbornik III« in »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji od 1941 do 1945« — Judita Jager, Celje, Tavčarjeva 5a,
3.	nagrada: »Poslovilna pisma žrtev za svobodo« — Ksenija Pipal, Migojnice 2a, Griže,
4.	nagrada: »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji od 1941 do 1945« — Anica Jager, Šempeter 36,
5.	nagrada: Savinjski zbornik III« — Romana Veber, TOZD Kmetijstvo Žalec,
6.	nagrada: »Savinjski zbornik II« Olga Krajnc, Vrbje 75,
7.	nagrada: »Savinjski zbornik II« — Ivica Cvan, Podvin 9, Polzela,
8.	nagrada: »Savinjski zbornik II« — Božka Žolnir, Kooperacija Žalec,
9.	nagrada: »Savinjski zbornik II« —Ivo Cede, Petrovče 86,
10.	nagrada:. »Savinjski zbornik II« — Jože Klampfer, TOZD Mešalnica krmil Žalec.
Anagrame smo žrebali posebej. Trije izžrebanci prejmejo po 50 din: Franc Beričič, Kooperacija Žalec; Ivan Žohar, Latkova vas 28, Prebold in Alojz Jezovšek, Vrhe 58, Teharje.
Kako pa je s prispevki inž. Milana Dolinarja, govori sam v prispevku »Reševalcem jubilejnih nagradnih ugank.
Vsem izžrebancem čestitamo!
Uredništvo
Javna licitacija
Po sklepu komisije za zemljišča je razpisana javna licitacija kmetijskega zemljišča v k. o. Letuš, pare. št. 467/279 pašnik 4 v izmeri 700 m2.
Izklicna cena znaša 15,00 din za m2. Javna licitacija bo v torek, dne 17. 2. 1976 ob 10. uri v sejni sobi na upravi Hmezada v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1 (I. nadstropje).
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene.
Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini.
Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geome-terske odmere in prometni davek od nepremičnin.
Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ul. 3 (pritličje levo).
Žalec, dne 21. 1. 1976
V Savinovem salonu je bila od 9. do 18. januarja razstava 30 let glasila Hmeljar v svobodi. Na otvoritev in ogled je razstava pritegnila nad 600 obiskovalcev od kmetov, hmeljarjev, okoličanov, šolskih otrok, meščanov do strokovnjakov, ki so začeli ali pa že dolga leta spremljajo pisano besedo o hmelju in hmeljarstvu nasploh. Ogled pisane besede so popestrile slike z motivi iz hmeljarstva naših znanih mož Božidarja Jakca, Maksima Gasparija, Franca Pavlovca, Avgusta Lavrenčiča, prof. Ščuke, Antona Repnika, Jožeta Horvata-Jakija in drugih.
OGLAS
Kosilnico, obračalnik in grablje za konjsko vleko kupim. Ponudbe pošljite v uredništvo, lista Hmeljar, na upravi Kombinat Hmezad Žalec, Žalskega Tabora 1. . '
(Nadaljevanje s 4. strani)
Svet je nadalje obravnaval priprave na volitve v organe upravljanja delovne organizacije, TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, ki bodo v mesecu marcu. Svet apelira na vse družbenopolitične organizacije v TOZD, da takoj začnejo z evidentiranjem možnih kandidatov in aktivno sodelujejo v vseh predvolilnih pripravah. Sekretar sveta ZKS tov. Benčina je predlagal, da vse OO ZKS temeljito obravnavajo material 5. seje CK ZKS, predvsem pa sprejete sklepe in iste aplicirajo na razmere v delovni organizaciji oziroma TOZD.
F. Špeglič
Reševalcem jubilejnih nagradnih ugank
Razpis nagradnega natečaja je objavljen drugje. Vsem nagrajencem iskreno čestitam. Na tem mestu pa bi z reševalci rad nekoliko več pokram-; ljal, ker ste vedno doslej reševali moje »orehe«, eni'bolj, drugi manj uspešno. Uspešni so bili objavljeni med nagrajenci, drugi enako uspešni pa ne. Namreč pri žrebanju pregledamo točnost le tistih, ki so kandidati ,za nagrado. Ko so vse, nagrade izčrpane, vržemo ostale v koš. To je pravilo žrebanja. Pomislite, koliko časa bi potrebovali, da bi pregledali vse prispele rešitve, to pot jih je bilo 85 za slikovno križanko in 16 za anagram. To je za tako specializiran časopis, kot je Hmeljar, kar precej, ker uganke niti niso lahke.
Najprej o slikovni križanki. Deset lepih nagrad je plačilo za trud izžrebanim. To možnost je imelo precej reševalcev, vendar smo žal morali zaradi ene same napake veliko rešitev vreči v koš. Največ napak je bilo pri opisu »Ibsenova drama, ko jih je mnogo vpisalo NARA namesto NORA, nato REMENEC namesto RUMENEC, ko se je križal latinski veznik. Tudi pri besedi sedanjega urednika se je nekdo zmotil in napisal JYBIHAL namesto VYBIHAL. Kandidat za prvo nagrado je imel vse drugo prav, pa je namesto GIB napisal ČIB, kjer se križata besedi GO z GIB. Nekaj takih pa je tudi bilo, ko se ni dalo razbrati, za katero pravo rešitev gre, to je primer, ko pišete črko čez črko, namesto, da bi napačno prečrtali in vpisali novo tik ob njo. Nekomu pa se je primerilo, da je pravo prečrtal in napispal nepravo tik ob njo. Redkost pri. žrebanju za prvo nagrado pa se je menda zgodila prvič, da smo morali kar sedem križank pregledati, da smo našli pravo in pravilno. Pa še tistim, ki gredo na »večjo možnost«, ko so poslali več rešitev, naj drugič pazijo, da bo vsaka kuverta imela vsaj drugo ime, če je že priimek isti, namreč dve nagradi v istem natečaju ne moremo podeliti. Taka primera sta bila dva.
Pa se ozrimo še na anagram. Moj predlog za nagrade je bil drugačen, kot ga je uredništvo potem objavilo. Za to sem predvidel tri vrste nagrad. Za pravilno rešeno slikovno križanko, nato še za pravilnih 16 anagramov in moj prispevek za 17. vse v eni osebi. Tako bi lahko dobil eden vse tri nagrade, prvo izžrebani pa tudi samo eno, ker bi naj bil pogoj pravilno rešena slikovna kri-
žanka. Tako pa je v razpisu v končnem besedilu izostala beseda »IZŽREBANI«, ki dobijo za 17. anagram še mojih 30 din, ker je bil razpis razdeljen na dva dela.
Posebej moram omeniti še reševalca, ki je na izrezek iz časopisa napisal »ŽOLNIR — KOOPERACIJA« in med ostalim pravilno rešil vseh 16 anagramov, poleg tega pa j e iž črkovne skupine 2 napisal: KO-
RAN, NAROK, KRONA, ORKAN, AKRON, RANKO, NOR-KA, RONKA — res izreden primer kombinacij, edino NORKA ne spada zraven. Ker me je uredništvo HMELJARJA rešilo izdatka za tov. Žoharja, dobi ta pri meni 30 din le, če sporoči točen naslov.
Lep pozdrav!
Milan Dolinar
1976/2
PRILOGA HMELJARJA
JW®F;
OBJAVLJAMO REFERATE PREBRANE NA POSVETOVANJU O AKTUALNIH NALOGAH V HMELJARSTVU, KI SE JE VRŠIL 22. JANUARJA V ŽALCU. UVODNE BESEDE JE PREBRAL TOVARIŠ KOLENC VINKO
VSE SILE ZA B(
' Za uspešno realizacijo programa razvoja hmeljarstva v Slovenije in obveznosti, ki jih imamo proizvajalci hmelja odnosno člani Poslovne skupnosti za hmelj, je bil na 2. skupščini delegatov poslovne skupnosti .za hmelj dne 25. 12. 1975., med drugim sprejet tudi sklep, da se organizira širši posvet hmeljarjev o problematiki v hmeljarstvu ter pripravi akcijski program za ¡nadaljnji razvoj hmeljarstva.	;	I
Zadnja leta za proizvajalce hmelja res ni-so.ibila najugodnejša. Proizvodni stroški so naraščali hitreje (kot pa ¡so ¡Se dosegale prodajne cene hmelja. 80 % prodaje našega hmelja je usmerjene na inozemsko tržišče. Inflacijske stopnje na inozemskem tržišču so bdlle znatno nižje kot pri nas, so pa odločilno vplivale na formiranje prodajne cene hmelja ‘ na inozemskem trgu. Situacijo pa je znatno poslabšala še uvedba drsnega tečaja dolarja in znižanje redne izvozne stimulacije;
Naša hmeljarska proizvodnja ni bila povsem usklajena s prodajnimi možnostmi, saj bi v posameznih letih lahko izvažali tudi do 25% več hmelja, kot pa smo ga pridelali. Nelkaj let nazaj smo bili prisiljeni iskati soglasje inozemskih kupcev za korekturo prodanih količin hmelja, da smo lahko zadovoljevali potrebe naših’pivovarn. Količine hmelja v Sloveniji so se v zadnjih letih gibale od 2.600—3.400 ton. Z ozirom na situacijo v hmeljarstvu smo v letu, 1974 posredovali Zveznemu izvršnemu svetu zahtevek za boljšo .izvozno stimulacijo hmelja. Zahtevek ni bil. v celoti rešen, je pa vseeno ugodno vplival na začasni Obračun hmelj a letnika 1975. Za letnik 1976 je ¡bil v decembru izdelan in posredovan ponoven zahtevek za ‘priznanje višje izvozne stimulacije. Zahtevek opravičujemo s porastom proizvodnih stroškov, predvsem variabilnega dela stroškov. Prepričani smo, da delno reševanje primanjkljaja pri pokrivanju proizvodnih stroškov na tak način, ni rešitev za to panogo. Naša moralna obveza pa je, da sami ugotovimo, ¡kaj. je vzrok za tako nizko proizvodnjo, da odpravimo lastne slabosti, da napake Vidimo in zaznamo ter pravočasno ukrepamo za njihovo odpravo.
Velik interes do te proizvodnje smo, razen ¡v nekaj izjemah, zapravili; K temu je g delno pripomogla tudi naša malodušnost. Zavedamo se, da takšne situacije ne bo mogoče odpraviti oziroma popraviti čez noč. Prizadevati si moramo in ¡vztrajati, da si pridobi ta panoga ¡v vseh proizvodnih organizacijah ponovno! svoje mesto. To pa bo mogoče le z uvedbo nove organizacije dela in doslednim izvajanjem tehnologije. Dosledno je potrebno v proizvodnji odpravljati vse kar ni v prid te proizvodne panoge.
Na podlagi ugotovljenega stanja predlagam, da sprejmemo akcijski program za sanacijo hmeljarstva in prevzamemo obvezo za dosledno izvedbo programa v svojih organizacijskih. enotah.
Akcijski program ni povsem nekaj novega, niti ne bo uvedel v proizvodnjo kakšne posebne novitete, nakazal pa jbo probleme in
LJSE USPEHE V
naloge, ki smo jih dosedaj zanemarili, neupoštevan ali prepuščali času in situaciji. Program mora razdeliti tudi odgovornost do izvedbe tehnoloških nalog med organizatorji proizvodnje, tehnologi in Strokovnimi delav-_ lavoi Inštituta.
Visi dobro poznamo stanje, zato v tej proizvodnji ne moremo nalog prepuščati naključju. Nimamo se kaj prepričevati, ampak lotiti se ¡dela s polno odgovornostjo in resnostjo; le tako (bomo lahko popravili in odpravili težko situacijo. Vsak problem je dobro ¡proučiti in pripravljeno pristopiti k reševanju s polno mero strpnosti in brez vsake histerije.
Na današnjem‘posvetu hmeljarjev Slovenije želimo ponovno poudariti, ida v tem primeru ne gre za polemiko kdaj, kdo, kaj in kako, smo se v preteklosti obnašali in delali, ali je vsak posameznik .izvrševal dosledno svoje naloge, ali je Vsak posameznik opravičil svoje delovno mesto ¡v ¡tej panogi. Ponovno poudarjam, ¡da so nam znani ¡vzroki in jasni problem^ m napake, ki jih imamo v proizvodnji m ¡to tisti ¡del, ki se ga moramo sami lotiti in odpraviti oziroma na kar lahko kot asociacija sami ¡vplivamo.
Indiferentnost ali slabega razpoloženja do te panoge nam ne dovoljujejo velike naložbe v osnovna sredstva, ki ‘bodo po revalorizaciji prav gotovo" presegle 20,000.000 Sidin po hektarju, vložena- iso bila družbena sredstva, krediti, ki iso nam jih banke nudile za razvoj te .panoge. Zaradi velikih naložb ni možno razpravljati ali misliti o kakšni preusmeritvi proizvodnje, ker jih nobena ¡druga kultura ni sposobna normalno amortizirati. Naša skupna naloga je torej, ida visi storimo vse za -boljši. ekonomski položaj hmeljarstva. Vsak delavec, predvsem pa strokovnjak is .¡trgovcem vred, bo moral spremeniti ¡svoja stališča, če bomo hoteli, da borno uspešno izvedla akcijski program.
Ugotovili smo:
—	da starostna struktura hmeljišč ni najugodnejša,
—	da povsod zemljišče hi najprimernejše za hmelj,
—	da z mehanizacijo pospešeno uničujemo strukturo zemlje,
—	da prvoletni nasadi ¡niso idobro ali naj-' bolje oskrbovani,
—	da nove sorte niso dale pričakovanih rezultatov, ¡¡¡¡j .
—	da je razširitev najboljše sorte Aurora . zaradi ¡bolezni omejena,
—	¡da ostale'sorte-mšo enakovredne Aurori,
—	da pri Strojnem obiranju izgubljamo velike količine pridelka,
—	da ¡s sušilniško manipulacijo uničuje-' mo kvaliteto hmelja,
—	da nismo v zaščiti hmelja ¡povsod in povsem uspešni pri zatiranju peronospore in uničevanju uši,
HMELJARSTVU
—	da nedosledno izvajamo prva‘ spomladanska preventivna škropljenja,
—	da se v zimskem času seminarjev ne udeležujejo vsi strokovni delavci,
—	da "gospodarske organizacije sploh ne javljajo ¡spremembe vodstev v proizvodnih enotah hmelja,
—	obnova hmelja ¡je istagn-irala zaradi čakanja ha nove sorte hmelja, ki bi dajale večje pridelke in. s tem ¡delno sanirale stanje v hmeljarstvu.
Organizacija in. izvajanje tehnologije v hmeljarstvu je predvsem stvar strokovnjakov v ¡delovni organizaciji, za tehnologijo in -izvedbo tehnologije pa mora stati strokovna Služba Hmeljarskega inštituta. Nalog, ki jih sprejemamo z akcijskim programom ne gre poenostavljati in iskati najlažje rešitve, ampak jih je dosledno izvesti.
Nakazanih je le nekaj ugotovitev, ostale pa 'bo 'Obravnaval še akcijski program.
Prav temu pa je namenjen današnji posvet; ida organizirano pristopimo k razreševanju nalog in problemov v hmeljarski proizvodnji. Danes mora ¡vsak sprejeti svoje naloge s polno odgovornostjo. Na posvetu ste prisotni najbolj odgovorni delavci v hmeljarstvu in od nas je odvisno,- v kakšni ekonomski situaciji bo hmeljarstvo, ali se bodo delavci, ki delajo in živijo od te proizvodnje lahko samoupravno ¡vključevali rv delitev dohodka. Mislim, da niso to majhne obveznosti do našega ¡delavca, kmeta, strokovnjaka in družbe. ;
Prepričan sem, ida smo si vsi edini, in da se zavedamo naše odgovornosti, da moramo premostiti krizo na tržišču, to je vztrajati s proizvodnjo, da se razmere ih hiperproduk-cija hmelja uskladi s porabo. Za takšno stanje nosijo največjo odgovornost nemški hmeljarji, ker so samovoljno ne oziraje se na druge države -^proizvajalke hmelja — razširili ¡svoja hmeljišča za 100 % — na 20.000 ha.
V ¡uvodu ¡sem povedal, da je bil podan zahtevek na Zvezni izvršni svet za boljšo stimulacijo hmelja, ki gre v izvoz. S ¡tem hočem povedati to, da smo tudi mi sami na področju proizvodnje hmelja dolžni storiti vse za odpravo proizvodnih pomanjkljivosti, iker bomo le ¡na ta način ..lahko naš zahtevek pred družbo opravičili.
Predlagam, da ha podlagi današnjega posveta delavci Inštituta za hmeljarstvo pripravijo akcijski program razvoja hmeljarstva do
31.	1. 1976 in ga posredujejo vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Poslovne skupnosti za hmelj, ki naj povzroči primerno razpravo v kolektivih in na podlagi katere se porazdelijo naloge s polno odgovornostjo na nosilce akcijskega ¡programa v vseh organizacijskih enotah, od ŽE, PE, TOZD in OZD. -
Menim, da ne gre ¡dopustiti, da Smo z današnjim posvetom akcijo zaključili, ampak predlagam, da vse podpisnice — proizvajalke hmelja do 29. februarja 1976 pismeno poročajo o ¡sprejetju akcijskega programa za svo-
je organizacijske enote. Menim, da mora imeti 10 poslovne skupnosti pregled nad prizadevanji oziroma izvajanji nalog sanacije.
Ko zaključujem, želim, da z današnjim dnem odpravimo 'staro .in začnemo po novem s polnim elanom za čim boljše proizvodne uspehe.
Uspeh ne sme izostati, 'ker smo hmeljarji. Kot proizvajalci smo bili najbolje organizirani, povezani vsi v eni hmeljni trgovini odnosno imeli svojo trgovino, tki je poslovala kot komisionar za nas in za naš račun. Od leta 1952 imamo tudi svoj Inštitut za hmeljarstvo, to je isvojo strokovno službo z delavci, ki'živijo in delajo za to proizvodnjo, v
kar vas bodo tudi danes s svojimi referati prepričali, da se s polno odgovornostjo vključujejo v sanacijo.
Današnja razprava mora doprinesti svoj delež k pospešenemu reševanju problemov hmeljarstva na .Slovenskem, zato prosim vse prisotne za sodelovanje.
Ekonomska problematika hmeljarstva v sedanji tržni situaciji
CETINA Lojze, mgr. agr.	”	UDK 633.819
1	Uvod
Namen mojega prispevka je osvetliti nekatere ekonomske probleme naše hmeljarske proizvodnje v sedanji situaciji na svetovnem trgu.
Močna povezanost našega hmeljarstva s svetovnim .trgom je zaradi velikega deleža izvoza razumljiva (izvoz iz 'Slovenije 1965-74 80—.96%, 0 87%, 9—20%‘Svetovnega neta-uvoza). Dogajanja na svetovnem trgu se zelo direktno odražajo na našo 'hmeljarsko problematiko. Zato moramo ta dogajanja poznati, jih spremljati in proučevati bližnjo in daljnjo perspektivo, ter Sprejemati ustrezajoče ukrepe in odločitve.
Za hmeljno 'tržišče so značilna močna ciklična nihanja. Po grobi oceni so v preteklosti cene nihale v posameznih primerih tudi od 30 do 300 in več odstotkov od povprečne proizvodne cene. Ciklična nihanja so nastopala vsakih 5 do 8 let. Izrazito krizna obdobij a so trajala od 2—3 leta.
Z uvedbo pogodbene prodaje hmelja za več let v naprej ciklična nihanja cen niso več tako izrazita posebno ne za hmelj, ki je pogodbeno' prodan. V povprečju nihajo le za okrog 10 % pod in nad povprečno proizvodno ceno. Od leta 1959, ko si j e ta način" prodaje začel utirati pat, se je hitro‘uveljavljal. Danes predstavlja okrog 80, v nekaterih deželah celo 100 % vsega pridelka, kar ugodno vpliva na stabilnost hmeljnega trga. Nekatere dežele imajo že z zakoni regulirano hmeljno tržišče. (Vel. Britanija, ZDA, prvi poskusi v EGS in ZR Nemčiji, 'socialistične dežele), ki predvideva proizvodne kvote, odtegnitev določenih količin s tržišča, subvencioniranje cen, premije za krčenje itd.
Zaradi močne navezanosti na svetovno tržišče nam to predstavlja efcspgend faktorski ga moramo spremljati in njegove tendence upoštevati pri naših konkretnih odločitvah.
2	Značilnosti ih tendence na svetovnem
hmeljnem trgu •
Vzrok za ciklična nihanja na svetovnem hmeljnem trgu je neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem oziroma proizvodnjo in potrebami 'hmelja v svetovnem ¡merilu. Torej
Potrebe po hmelju ^ Proizvodnja hmelja
Do neravnovesja prihaja lahke/ na eni ali drugi strani.'Analizirajmo najprej gibanje in tendence potreb po hmelju. •
2.1	Potrebe po hmelju
Potrebe po hmelju so odvisne od najrazličnejših dejavnikov: proizvodnje piva, odmerka hmelja za pivo kot posledice razvoja tehnologije varenja pava, predelave in kemične dodelave hmelja (uporaba ekstraktov, izamerizirani ekstrakti, hmeljni prah do kemično izdelanega izohumulona) ter vedno večjega deleža sort z’visokim odstotkom — alfa smol.
2	1,1 Proizvodnja piva
Proizvodnja piva na svetu j e.naraščala v zadnjih 25 letih precej enakomerno od 278 (leta 1950) na 771 milijonov hi v letu 1974, oziroma na povprečni letni stopnji 4,34%. Verjetno je, da ¡bo v letih 1975 in naprej nekaj let porast proizvodnje piva zaradi gospodarske recesije nekoliko manjši. Vsekakor pa se' je v letu 1975 proizvodnja že močno približala številki 800 milijonov hi.
STRAN 10 — Priloga
Ocena bodoče svetovne proizvodnje piva je torej sorazmerno precej sigurna in ocenjujemo, da je znašala leta 1975 blizu 800 milijonov hi v letu 1980 pa bo dosegla 900 do 1000 milijonov hi.
2.1.2	Odmerek hmelja za pivo
Količina hmelja, ki ga dodajajo pivu merjeno v ¡g na hi piva neprestano pada, čeprav ne razpolagamo z natančnimi podatki o odmerku hmelja pivu, ocenjujemo, da je znašal v svetovnem poprečju leta 1950 še precej' preko 200 igr, leta 1960 okrog 180,.v zadnjem času ipa padel pod 150 g/hl. Delovna skupina-za hmeljno tržišče pri MHB , je še: (Leta. 1972 ocenjevala odmerek hmelja za leto 1980 takole:
| — najbolj optimistične ocene
(nemški predstavniki) na	165 g/hl
—	najbolj pesimistične ocene
(predstavniki ZDA)	145 g/hl
—	naša ocena je bila takrat 148 g/hl
Danes ocenjujejo takrat najbolj 'optimistični predstavniki sedanji odmerek na 145 g/KL. I
Na tako hitro opadanje odmerka je gotovo vplivalo izboljšanje tehnologije varenja piva, uporaba- ekstraktov in izomeriziranih ekstraktov in drugih oblik predelanega hmelja ,ter vedno večja uporaba sort -z visokim odstotkom alfa-smol.
Tehnologijo varenja piva stalno izpopolnjujejo, zato je izkoristek hmelja ¡vedno boljši. Vedno več uporabljajo ekstrakte in izome-rizirane ekstrakte, ki zaradi boljšega izkoristka zmanjšujejo odmerek. (Tabela 1)
	1971	1972	1973	.1974
.predelano hmelja %	32	34	.36	.39
od t. ekstrakt. % •	73	. 72	61'	55
prah %	27	28	, .39	■ 45
Vir: J. Barth-Sohn Hop fen 1974-75
Očitno je, da bodo v bodoče pivovarne uporabljale vedno več predelanega - hmelja. Posebno' predelava v prah ih 'druge oblike naravnega hmelja ho hitreje naraščala. Ta tendenca bo seveda vplivala na zmanjševanje odmerka hmelja.
Nasprotna tendenca uporaba čim. več naravnega. hmelja, ki obstaja na osnovi klica »nazaj k naravi« deluje v nasprotni smeri. Ni pa tako močna, kot prva, vsaj ne zaenkrat. Zato je razultanta obeh tendenc zmanjšanje- odmerka.. Vendar je to povsem normalno. Takšna gibanja lahko zasledujemo tudi v preteklosti. Napredku tehnologije še'ne moremo zoperstaviti, moramo pa te tendence poznati to jih spremljati.
Ekstremni pojav v,tej smeri je tudi popolna zamenjava hmelja s sintetičnim izohu-mulonom. Kaj bo s hmeljarstvom gledeha ta, odkritja kemije? čas, ko še bo ta tehnologija, če se bo sploh uveljavila v praksi je še zelo, zelo daleč. Zato si danes še ne bi kazalo beliti glave s tem problemom.
Po grobi oceni stane: danes sintetični' izo-humulon -2—3-krat več kot ista količina hu-/mulona iz hmelja. To'se sicer lahko spremeni. Kljub, temu pa ni verjetno, da bi proizvajalci piva pri enaki ali celo nižji ceni. sintetičnega ožohumiulona tvegali zamenjati naravni proizvod s sintetičnim prav v času gesla »nazaj k naravi« in to pri postavki, ki jim v proizvodni kalkulaciji ne pomeni več kot okrog 5.%. proizvodnih istrošfcov. Torej pojav sintetičnega izohumulona še zaenkrat ne bo vplival ha proizvodnjo hmelja.
Proizvodnja sort z velikim odstotkom alfa smol je v porastu. Po količini jih rje že okrog 50%, upoštevajoč 'količino alfa smol pa pokrivajo gotovo že preko. 60% vseh potreb. Verjetno se bo ta tendenca še nadaljevala, posebno iker so nove selekcije hmelja istočasno aromatične in vsebujejo visok odstotek alfa smol, poleg tega pa dajejo visoke pridelke, kar je privlačno tudi za proizvajalca.
2.2	Proizvodnja hmelja ;
je druga stran bilance, ki. bi se morala prilagajati potrebam. Podatki kažejo, da zaradi vremenskih razmer pa tudi neobvladan j a tehnologije.- pridelki sorazmerno močno nihajo. Medtem ko je gibanje površin v določeni korelaciji s tržno situacijo, je. nihanje pridelka na ha povsem' slučajno in neodvisno od tržne situacije. Uvajanje 'proizvodnih'kvot v nekaterih deželah itb Slučajnost nekoliko korigira. V neugodnih .tržnih razmerah namreč proizvajalci del pridelka, 'ki presega njihovo kvoto, sploh ne oberejo in s tem pri-- hranijo stroške spravlj anj a pridelka.
Kot najvažnejšo- reakcijo na' neugodne tržne razmere lahko smatramo krčenja površin pri. proizvajalcih. Ta reakcija je vedno zapoznela ifl pride do uje šele -takrat,- ko je kriza že prisotna. V današnjih pogojih se to še bolj zavleče iz dveh razlogov:
1.	v začetku depresije je še precejšen del prodanega hmelja po ugodnejših pogodbah iz prejšnjih let;
2.	zaradi sorazmerno velikih stalnih stroškov se proizvajalci le šele pri zelo nizki ceni odločujejo za krčenje.
Zato lahko računamo, da hmeljne krize ne bodo več tako izrazite, posebno če se poslužujemo pogodbene prodaje, bodo pa nekoliko daljše. Prav tako ¡tudi niiračunati več na tako izrazite fconjukture, kot smo jim bili' priča, v preteklosti. To je za nas proizvajalce sploh pa v naši družbeni ureditvi ugodno,’ ; saj je razumljivo, da z družbenimi sredstvi, s katerimi gospodarimo ne moramo hazardi-, rati, ampak želimo ram manj tvegano proizvodnjo’s primernim in-pravičnm dohodkom.
Levji delež k sedanji Ikrizi je prav gotovo prispevalo povečanje- hmeljišč v ZR Nemčiji v zadnjih letih in saditev sort z visokim odstotkom alfa-smol in velikim pridelkom. Saj so od leta 1969 do 1974 povečali hmeljišča od 12.071 na 20.174 ha, ali za 67 % ali povprečno letno za, 11%, medtem ko So se površine v ostalih deželah'sveta povečale v istem obdobju za 12 ali povprečno za 2,3 %.
Kje lahko iščemo vzrok za-tako hitro ráz-• širitev v obdobju neizrazite 'konjokture? Cene hmelja same v tem obdobju gotovo nisd' mogle ■ biti edini vzrok za tako rapidno povečanje.- Gotovo je v tein .procesu odigral podjetniški interes .glavno vlogo. Zmogljivosti osnovnih .sredstev (obiralni ¡stroji, sušil-' niče, skladišča, mehanizacija) v, njihovi drob-no-lastniški 'Strukturi v.večini primerov niso bile izkoriščene. Zato ije povečanj e proizvo dnje zniževalo povprečne proizvodne stroške. Sajenje sort, ikr dajejo velike pridelke je njihov ekonomski položaj še izboljševalo. Zaradi kratkovidnosti hmeljarjev in celo njihovih voditeljev, ki tega nasprotja med (kratkoročnim podjetniškim' interesom in dolgoročnimi posledicami za njih same. in vse svetovne hmeljarje niso, aM pa niso hoteli pravočasno twideti; šq padli ,'V »jamo, ki so ši jo sami Izkopali«,, z njimi pa ¡seveda, vse svetovno hmeljarstvo. . Prav to dejstvo velikih stalnih stroškov v hmeljarstvu bo tudi za-, vleklo ponovno zmanjšanje površin in s tem hitro ozdravitev sedanjega položaja na svetovnem hmeljnem trgu.
Zaradi močne povezanosti našega hmeljarstva s svetovnim tržiščem je razumljivo, da ima to določen vpliv tudi na naše hmeljarstvo. Ocenjujemo pa da ta učinek ne bo talko izrazit zaradi vpeljane pogodbene prodaje. Seveda pa ¡bi' bilo potrebno stremeti, da bi v te pogodbe vključili inflacijsko klau-zuio in itudi z notranjimi monetarnimi ukrepi. vzdrževali pravo pariteto med cenami hmelja in repromateriala na svetovnem dn domačem trgu. Vsekakor pa ni razloga za pretirano zaskrbljenost in sprejemanje preuranjenih odločitev za krčenje hmeljišč, lcar bi gotovo povzročilo še hujše posledice za naše hmeljarstvo.	•
3	Naše gospodarske razmere dn hmeljarstvo
Naše hmeljarstvo se v izadnjih letih srečuje z močnim naraščanjem cen investicij, repromateriala in osebnih dohodkov, medtem ko so bile izvozne cene sorazmerno stabilne. Devalvacijski Učinki niso pokrivali hitrega naraščanja ceh. Dispariteta med proizvodno in izvozno ceno se je v zadnjih letih poglabljala; :kar je povzročilo kljub uvajanju raoionalizaoij in pomoči družbe vedno slabšo ekonomičnost, ki se vrsti okrog stopnje ekonomičnosti 1,00.
Od leta 1960 so naraščali materialni stroški po povprečni letni stopnji 14%, stroški osnovnih sredstev 22 %, osebni dohodki 10 % (kar je rezultat povečanja osebnih dohodkov po stopnji 21,4% in v tem obdobju povečane produktivnosti) splošni in .¿pravni stroški za' 14 % letno. Vse to je povzročilo povečanje. proizvodnih stroškov po letni stopnji/ 11 %, medtem ko je v povprečju naraščala prodajna cena le za 5 %.
Povečanje materialnih stroškov je posledica povečanja cen repromateriala, deloma pa tudi večja poraba sp.eeialniih in dražjih zaščitnih sredstev in goriva za sušenje. Zamenjava žice z vrvico je stroške zmanjšala.
Z 'Uvedbo nove tehnologije predvsem _s strojnim obiranjem smo povečali delež minulega; dela, kar ije Skupaj z naraščanjem cen povzročilo tako močno povečanje stroškov. osnovnih sredstev (povprečno letno za 22 %j.
Število ročnih ur se je v tem času zmanjšalo v' najboljših primerih za 26 % ali s povprečno letno stopnjo 10 %. To pa ni moglo nadomestiti močnega povečevanja osebnih dohodkov, Iki so v tem času naraščali poprečno po stopnji 21,4 % letino. Zato je razumljivo, da so kljub uvajanju nove tehnologije naraščali stroški dela s povprečno letno stopnjo 10 %.
Hektarski pridelki imajo s povečevanjem deleža stalnih Stroškov vedno., pomembnejši vpliv na proizvodne stroške na enoto pridelka. Pri soddbni-tehnologiji je okrog 80% stalnih stroškov (stroškov na hektar) in 20 % , spremenljivih stroškov (na kg pridelka). Razumljivo je, da jma pri takem odnosu stroškov, pridelek velik vpliv na višino stroškov po kilogramu pridelka.
Ugotavljamo, da je povprečni pridelek hmelja pri nas do leta 1961 naraščal, od takrat dalje pa praktično stagnira. Verjetno smo z dosedanjo sprto v danih pogojih (veliki kompleksi, ki'vtključujaj o delno tudi slabša zemljišča, 'kvarjenje strukture z mehanizacijo, pomanjkanje organskega gnoja, strojno obiranje, uvedba nove tehnologije nasploh in mogoče še kaj) izkoristili biološki potencial savinjskega goldinga. Zato bo treba čim hitreje uvesti nove sorte, ki dajejo večje pridelke.
Pravo razmerje zgodnjih in poznih Sort nam. omogoča boljše- ¡koriščenje obiralnih strojev, sušilnic in skladišč. Podaljšanje sezone ubiranj a dosežemo z uvedbo novih sort, ki so 'kasnejše v 'primerni kombinaciji z bolj zgodnimi sortami.
Tudi kreditna , politika v preteklosti je imela svoj vpliv na to, da nismo mogla hmeljarstva kot panoge razširiti dn posodobiti v obdobju-relativne konjuikture v preteklih 'letih.	J
4	Kaj lahlko storimo za izboljšanje položaja
Proizvajalci hmelja si pogosto postavljajo . vprašanje: ali še naprej hmelj ai-iti ali hmelj opustiti in se oprijeti neke druge kmetijske panoge?
Pri preusmeritvi na kakšno drugo panogo' moramo vedeti, da imamo v hmeljarstvu vloženih po sedanjih cenah že okrog 200.000 din/ha. Pretežno igre za osnovna sredstva, ki
jih ni mogoče uporabiti za .druge namene (npr. žičnica, ohirailni stroj:, sušilnice, razal-■ nik, pršilnik). To pomeni, da. mora- nova panoga prenesti poleg običajnih stroškov še stroške osnovnih sredstev vloženih v hmeljarstvo (amortizacija, ¡vzdrževanje, zavarovanje, eventualne .anuitete). Ta Obremenitev po hektarju znaša 10.000. din računano po sedanjih cenah. Težko bomo našli kmetijsko kulturo, »bi takšno 'obremenitev prenesla, saj pomeni to npr. za koruzo pri pridelku 8000'kg/ ha, povečanje proizvodnih stroškov za celih 1,25 din po kg pridelka koruze. Poleg tega pa nastopa še problem zaposlitve sproščenih Stalnih,' delavcev ii 'dr. Zato v zmanjševanju proizvodnje prav gotovo ni rešitev.
Poglejmo kaj. pa lahko kot hmeljarji-pro-izvajalci storimo?
1.	izkoristiti moramo vse prednosti nove tehnologije,
2.	čim prej razširimo sorte, ki dajejo večje pridelke in so kasnejše v optimalnem razmerju z zgodnimi sortami.
že več kot 10 let 'je od tega, odkar smo pričeli na inštitutu intenzivneje proučevati novo tehnologijo. Pri tein mislimo predvsem na 'sodobne žičnice, strojno rez, zamenjavo žice s sintetično vrvico za vodila, poenostavljeno čiščenje in navijanje z uporabo amon-sulfata, pršenje s sodobnimi pršilniki in strojno obiranje, žal pa se vsi ,ti ukrepi vse prepočasi-uvajajo v proizvodnjo. Prenos tehnologije v prakso je- prepočasen. Poglejmo kaj to pomeni v številkah.
če porabimo npr. samo 200 ur več kot je potrebno po novi tehnologiji (vključno z obiranjem namesto 800 1000 ut/'ha) pomeni to povečanj e • stroškov za okrog 3,00 din/kg. Če pa; porabimo, 1200 ur namesto 800 ur/ha, se stroški povečajo za okrog 5,90 din/kg.
Zato dosledno uporabljajmo novo tehnologijo na vseh površinah tako v družbeni kot v kooperacijski proizvodnji. Učinek doslednega uvajanja novih tehnoloških postopkov se lepo kaže v nižjih proizvodnih stroških tistih proizvajalcev, ki jih dosledno uporabljajo. Seveda pa moramo tehnologijo dobro poznati in jo natančno prenašati v proizvodnjo. To je naloga strokovne službe na inštitutu in vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v hmeljarski proizvodnji. Zaradi nižjih osebnih dohodkov imamo gotovo še precejšnjo pred-' ¿ost pred hmeljarji razvitih dežel. Izkoristimo jo!
DOLINAR Milan, dipl. ing. agr.
Uspehi v slovenskem hmeljarstvu v zadnjih letih niso zavidanja vredni. Ugotavljamo, da v zadnjem času prevzemamo vlogo dežel,1 ki s pridelki nekoč nišo veliko ¡pomenile. To 'je rezultat 'stalnega 'in -vidnega ¡upadanja skupnih količin proizvedenega hmelja, ki gre v korak z zmanjšanjem površin na eni ¡in zmanjšanje pridelka po enoti na drugi strani. Le kakšna izjemna idealna letina nas nekoliko dvigne (primer lato 1970) na'listi uspešnih proizvajalk hmelja. To pa ni dovolj, ugotoviti moramo zakaj in narediti vse, da bomo stanje popravili. Res ije, ida nam precej pridelka vzame vsako leto toča ter da se število strojno obdelanih hmeljišč veča iz leta v..leto, kjer tudi izgubimo nekaj pridelka. Za lustracijo naj povem, da smo v letu 1975. po še nepopolnih podatkih pridelali le 1230 kg/ha hmelja, karoje od leta 1971 sem najmanj v zadnjih 10 letih.
Če bi šlo zniževanje pridelkov v korak z zniževanjem Stroškov, bi še nekako_ šlo, ker pa to ni povsod, se moramo zamisliti, zakaj ponekod je, drugod ni.
O ceni vseh vrst materialov, o ceni hmelja niti .ne o vrstah ukrepov ne bom govoril, ker bodo o tem govorili drugi. Na tem mestu želim poudariti vlogo kmetijskih — hmeljarskih strokovnjakov vseh nivojev in na vseh delovnih mestiv družbeni in kooperacijski proizvodnji.
Povečanje pridelka hmelja na hektar je drugi ključni dejavnik, M lahko odločilno vpliva na proizvodne stroške.
Pri pridelku 1150 kg/ha se pri sedanjih .¿talnih stroških okrog 52.000 din/ha na vsak mtc povečanje pridelka na ha znižajo .proizvodni stroški za 3,93 din/kg, pri pridelku 1350 kg/ha za .2,85. din/kg, pri pridelku . 1750 kg/ha za 1,70 din/kg ali če povečamo pridelek od 1300 kg na 1600 kg se znižajo proizvodni stroški za 7,49 din/kg. Pri povečanju pridelka od 1600 na -1900 kg/ha se proizvodni stroški zmanjšajo še vedno za 5,12 din/kg. če so to za povečanje pridelka, ki smo ga dosegli z biološko ali tehnološko inovacijo potrebna dodatna Vlaganja .(npr. večja cena sadilnega materiala, povečani stroški zaščite, večje količine gnojil itd.), se zgoraj navedeno znižanje stroškov ustrezajoče zmanjša. Samo eno dodatno škropljenje poveča-stroške za okrog 0,60 din/kg, 3 škropljenja pa že za Okrog 1,80 din/kg.
Večje pridelke bomo: dosegli z uvajanjem rodnejših sort in natančno tehnologijo. Zato tudi, oziroma prav v tej kritični situaciji, ne smemo opustiti program zamenjave sort.
Ugodnejši sestav zgodnjih in poznih sort omogoča boljše koriščenje osnovnih sredstev. Do tega spoznanja so prišli tudi v drugih hmeljarskih deželah, zato gojijo Skoraj povsod več sort. Podaljšanje sezone obiranja od 15 na 25 dni, pomeni boljše koriščenje zmogljivosti strojev in naprav za 67 % in zmanjšanje stroškov za približno 1,83 din/kg.
5	Zaključek
Ne da bi se 'Spuščali v podrobnejšo analizo lahlko napravimo naslednje- zaključke:
Klj.ulb neugodni situaciji na svetovnem trgu ne smemo brezglavo opuščati hmeljarst-. nak nasprotno še bolj ga moramo intenzivirati, posodobiti proizvodnjo, da bomo lahko ostali konkurenčni na svetovnem trgu. Ne smemo pa ga široko širiti, ampak skupne površine ohraniti na sedanjem nivoju, hektarske .pridelke pa .povečati na višjo' raven. če .bi šli drugo pot omahovanja dn krčenja hmeljišč se bomo znašli še v težjem položaju.
Lahko računamo, da nam bo tudi družba pomagala s sistematskimi ukrepi, in tako bomo premagali tudi to krizo, ki v primerjavi s preteklimi ne bo tako huda, 'lahlko pa bo nekoliko dolgotrajnejša.
Hmeljarski strokovnjak, pa naj se imenuje Tehnolog, organizator proizvodnje, pospeševalec, delovodja ali 'kaj podobnega je vedno tista vez, ki skrbi, da ise. znanstvena in tehnična' dognanja sprovedejo v prakso. Lahko je pobudnik svojih lastnih dognanj in spoznanj, M jih posreduje raziskovalcem, da se strokovno dodelajo in utemeljijo ter tako -izvedejo v široko -prakso..
Ža'1 moram ugotoviti, da na relaciji Inštitut — strokovnjak v proizvodnji — proizvajalec, ni vse v redu. Ne' samo to, da se posamezniki ne poslužujejo vseh možnih oblik stikov S pospeševalno Službo na inštitutu, niti ne iščejo konkretnih stikov z raziskovalci, je zelo cest pojav, da tudi tisti strokov-njaki, ki so seznanjeni z novostmi, teh ne prenašajo na direktne proizvajalce. Direktnim proizvajalcem -'pri tem mislim na koope-rante-fkmete, je prenos novosti prepočasen in nedosleden. Vse preveč je prijateljskega prepričevanja v obeh smereh, tako, da včasih tudi pospeševalec zapade malodušnosti, prepričan, da moramo' potem vsi vprek samo jadikovati in dolžiti samo neurejenost cen, da se ne splača ¡proizvajati hmelj (poljedelci in živinorejci tudi" 'jadikujejo) itd.
STRAN H — Priloga
Pospeševanje hmeljarstva in naloga strokovnjakov
Vloga pospeševalcev ni samo v sklepanju pogodb, izdelavi obračunov; tu in tam v akciji škropljeno a, ali v drugi skrajnosti, da mora pospeševalec dovažali' vodo za škropljenje. Ravno talko ni stvar 'tehnologov, samo pripraviti program ¡dela, ga. preložiti na «druge, nato pa čakati na rezultate. Oboji, odvisno od ¡delovnega mesta so dolžni eni bolj konkretno, drugi bolj programsko zasledovati izvedbo začrtane naloge. Ko se že vse dogovorimo in programiramo {čas, kraj, kdo) pozabimo velikokrat na »kako«, ki odločilno vpliva na rezultate za več let naprej.
Naj navedem primer, ko smo intenzivno širili nasade novih sort s sadikami z enim vencem očes. Vse so bile enako šibke, rezultat. pa:, površni proizvajalci prvo ¡leto nič .pridelka, drugo leto 900 Ikg; Skrbni prvo leto 700, drugo leto 2400kg/ha suhega hmelja, ali' je za to potreben komentar? Vzroke za neuspehe so vsi po vrsti našli v sadikah, nekateri objektivne okoliščine (zemlja, vremenske prilike), nihče pa ne svoj ih lastnih napak, ki Ijdii pripisujem v prvi. vrsti strokovnjakom, v drugi pa neposrednim proizvajalcem.
Nihče od ¡strokovnjakov ne more trditi; če je sodeloval na vseh seminarjih ali bral strokovni tisk, ¡da ni bil poučen o pasteh, ki sledijo površnosti. Prej bi lahko rekli, da je prenos navodil površen ali pa ¡sploh ni, tu in tam še kaže nezainteresiranost ¡posameznikov, katerih nikoli ni na seminarje ali na sestanke, Hai ¡jih imamo vsakih 14 dni.. Niso redki primeri, ko gredo delavči Sami na njivo samo z navodili, ikje in kaj naj delajo, kako pa delajo, ¡je prepuščeno njim.
Tudi starokopitnost je ponekod zavora; razvoju nove tehnologije, v nekaterih primerih tudi pretirana štednj a. Ob uspehu na prihranku (škropljenje) se radi trkajo ¡po prsih, ob neuspehu ¡so krivi ¡drugi. Spomnimo se kar pretekle sezone, ko so najbolj ¡skrbni komaj ušli .¡napadu ¡peronospore, drugod jim je. pridelek vzela ¡tudi do tretjine, sklicujoč se, da so delali po navodilih, šele preverjanje porabe, škropiva ¡in delovnih nalogov je dokazalo, ¡da niso izpolnili navadil.. Zaradi takšnih napak, ki že ¡bolj mejijo na neodgo-' vorndst, bi v. ¡letu ugodno za peronosporo sorta atlas kmalu dobila nezaupnico. Sledimo tam, kjer se to- da, pomislimo, če racionalno trošimo gnojila, če smo dovolj produktivni, če ¡smo z izboljšavami ali ustreza no mehanizacijo zmanjšalo: ¡delež živega dela, ali smo zapolnili prazna mesta ali smo napeljali dovolj poganjkov na vodilo itd. do obiranja in sušenja.
Vse ¡to izglleda zelo enostavno, da včasih dobivam vtis, kot ida smo delavci inštituta že kar preveč vsiljivi, ko iz leta v leto z nekaterimi ¡ukrepi posiljujemo posameznike. Kar poglejmo, koliko časa ¡je (bilo treba, da je bila osvojena ¡strojna rez hmelja, še najmanj odporov je bilo pri uvedbi obiralnih strojev, zavora je bila le ¡denarne narave, spoznanje, ida z ročnim obiranjem ne gre več, pa je kmalu seglo do slehernega. Pojavili so se problemi izgub, ki pa jih ¡jemljemo zavestno. Ravno tako ha škodo izgub bomo morali še v marsikaj ugrizniti, če ¡bomo hoteli ceneje ' proizvajati, na drugi strani pa v ključnih fazah biti doslednejši.' Tudi
»‘lepotnih napak« bo moralo ¡biti vedno več, če ne (vplivajo na pridelek. ■
Naloge pospeševalcev in vodij enot so, brezštevilne, s strani službe na inštitutu pa tudi. Zmogli bomo, če bomo v bodoče še bolj ¡sodelovali, to je ob enem poziv tistim, ki so doslej ¡bolj pasivno prihajali k nam, zlasti na sestanke ih seminarje. Pospeševalci pa pričakujejo razumevanje, od vodilnih, ki' jim ponekod v pretirani štednji onemogočajo hoditi na posvete in demonstracije. Marsikomu bo že to, da ¡vidi kaj ¡drugod delajo, kakšni so nasadi ¡tiu to tam v opozorilo, kaj mora naprayiti doma, drugim 'pa je lahko v žado-voljiSitvb, da je storil več kot ¡drugi.
V letu 1976 ne mislimo bistveno spreminjati Oblike pospeševanja. Ostaja še naprej, možnost, da se ¡posamezniki zglasijo pri strokovnjakih ¡na inštitutu, ostali ¡bodo 14 dnevni sestanki to seminar za tehnologe. Po ¡potrebi bodo izhajale hmeljarske informacije. Ostali bodo redni obhodi kot doslej, le da se bomo v kritičnih obdobjih pojavili izven urnika na ta način, da se bodo ¡vključili v take akcije vsi ¡strokovnjaki ¡inštituta. Ostajale bodo še naprej telefonske zveze za ustna navodila, ali ¡pa kot sredstvo za poziv v kritičnih primerih. Razmišljamo tudi o novosti, da bi 14-dnevne sestanke prestavljali iz kraja v kraj, če bodo za to dani ¡pogoji in ¡pripravljenost delovnih organizacij ¡nuditi ustrezen prostor.
Uspehi ne bi smeli izostati, če borno vsi na vseh nivojih dosledni in disciplinirani.
Kako smo izkoristili genetski potencial prvih
slovenskih sort hmelja
KRALJ Dragica, mgr. agr.	|j '	UDK 633.819:631.52
Od leta 1971 imamo v proizvodnji A-sorte, ki smo jih pridobili z določenim ciljem. Hoteli smo sorte, ki bi imele več smol kot savinjski goldihg in bi dale večji pridelek. Iz mikroposkusov smo dobili informacije, da so sorte glede smol izredno bogate in da imajo velik pridelek. To je bilo potrjeno tudi z zveznimi poskusi, na osnovi katerih so bile sorte priznane. V letu 1968 smo že zasnovali proizvodni poskus, sočasno smo prešli na intenzivno razmnoževanje in formiranje matič-
nih nasadov. Sadike, iz zelenih potaknjencev in iz ‘enega venca očes so bile neprimerne ža običajni način sajenja, zato smo jih sadili z vrečicami. Tehnologija, sajenja s temi sadikami je. zahtevna, saj so potrebni optimalni pogoji, da se rastline lahko ukoreninijo in dajo tudi pridelek; zato obnova ni bila dovolj uspešna) kar dokazujejo danes pridelki, ^ki: variirajo med posameznimi proizvajalci ža znatne količine.
Pri anketiranih proizvajalcih je bil pridelek A-sort tudi. v letu 1975 večji kot pri savinjskem goldingu, razen pri Kladniku, ki je atlas slabo zaščitil pred peronosppro in je pridelek uničila. Rovanov apolon je drugo-letnik, pa tudi spomladanska rez je bila pre- -Zgodaj opravljena. Najbolj je v proizvodnji razširjen atlas, ki se je različno uveljavil. Proizvajalci, ki so sadili atlas na ugodna tla in ga dosledno oskrbovali, so dosegli; naslednje pridelke:.
Tabela!	Pridelek suhega hmelja v poskusih
Sorta	V mikroposkusu		V zveznem	poskusu	Povprečno	
	kg/ha ¡¡	%	kg/ha	% :	kg/ha	: g % 1
Ahil	2080 i	127.	. 2084 ' ;	1168	' 2082	144
Apolon	1760.'	107	1583 1	127	1671	116
Atlas	. 2680	163	2139	172	2409	167
Aurora	2033	124	1363 1	110	1700	’ 121
Savinjski golding	1640	100	1240 if	100	1440	100
Tabela 2 •	'	• Tabela 3
Poprečni pridelki iz ankete za leto 1973 in .	.	- :	. , ..
r 1	—	1074	.	Pridelek hmelja pri posameznih proizvajalcih
______________________ _____________________ v letu 1975 ¡jjjjj
c .	. Pridelek suhega hmelja v kg/ha	:	:	" ; i	.... (
aorLa .	1974-	1973	x	Sorta- Pridelek suhega hmelja V kg/ha
Ahil I	1576			1576	¿4 bi) '		"d • .-u
Apolon	1583	1812	1697	■ \ . C/D g V	00 S rSH	
Atlas ,	1723	1990	- 1856	Pridelovalec		- -O.
Aurora Savinjskr golding ■	1902 1350	1895 1505	i 1898 1427	'-S’o' ' g 6I)'	'a	d ci
Ce primerjamo povprečni pridelek iz mikroposkusov s. povprečjem ankete, vidimo, da se pridelki ujemajo pri savinjskem goldingu, aurori in apolonu, manjši‘ pa so pri poznih-sortah: ahilu in atlasu. Vse A-šorte pa imajo občutno večji pridelek kot savinjski golding. ,i •	,	-	,.
V letu. 1975 še anketa ni zaključena, zbranih je le hekaj podatkov, ki dajejo orientacijo o pridelkih posameznih sort v tem letu.
STRAN 12 — Priloga
Bizjak	1500
Cetina Gr.	1163
Jelovšek	1615
Kladnik	1450
Rovari	1275
Satler	1940
Uršič i	1390
Vedenik	1840
1935
1905 • . .
2555
905
2050
1617
1900
1160
Tabela 4 :.
Pridelek atlasa pri-posameznih proizvajalcih v letih 1973—1975
• 1973	1974	1975 Povprečje
Proizvajalec drügo
letnik
Bizjak	2420	1 2536	-1935	- 2297
Dolinar	1330	2300 I	1760	1796
Uršič.	1950	2187	,1617	1918
Vedenik	íláÉÉÑÉí	2561	1880 ‘	2220
Povprečen pridelek pri omenjenih proizvajalcih se ujema s pridelkom iz ¡zveznih, poskusov, na osnovi katerih je bila sorta priznana. '■	~
Variabilnost pridelkov kaže na specifičnost posamezhih sort, ki je izražena z genetsko zasnovo. Svoj genetski potencial razvije sorta lc, če ji. pogoje-prilagodimo. V. nasprotnem primeru, če so pogoji za sorto neugodni, se prilagodi ona, se riiodlficira. Ce torej ekološke prilike, v katerih vzgajamo sorto, prekoračijo meje njerie reakcijske norme, se sorta mora spremeniti, da se obdrži pri življenju in razvije 'svoje generativne organe.. Nastála sprememba gre seveda na račun pridelka, ki smo ga pričakovali.
' Ce hočemo rešiti pridelek, je naše osnovno opravilo analiza obstoječega stanja. Analiza: tistih ekoloških pogojev, ki so prekoračili meje reakcijske norme sorte, na katere je' ona reagirala ž manjšim pridelkom. Naleteli bomo na dvoje vršt pogojev. Prvi so takšni, na katere ne moreirio vplivati, drugi pa. takšni, da jih lahko spremenimo, jih prilagodimo zahtevam sorte.
Klima je izredno važen faktor, kr vpliva na pridelek, a je ne moremo spremeniti. Iz izkušenj vemo, da so klimatski pogoji Savinjske doline primerni za pridelovanje hmelja. Z raziskovanjem kolekcije svetovnih in domačih sort Srno spoznali, da so za naše pogoje in našo trgovino najprimernejše pozne in srednje zgodnje sorte in da so glede pridelka in kvalitete najprimernejše- te, ki jih že pridelujemo. Porazdelitev toplote in vlage ni vsako leto enako primerna in zadnja leta specifično odstopa z ozirom na dolgoletno povprečje. Sorte, ki jih pridelujemo, reagirajo na klimatske spremembe z. manjšo ali večjo intenziteto rasti, pri pomanjkanju vlage in pri veliki količini toplote pa prerano preidejo v generativno fazo, nastavijo malo cvetja in dajo zato slabši pridelek. Pri stalnem deževju je; infekcijski potencial bolezni zelo velik in te poškodujejo rastline in njihov pridelek, posebna izrazito pri poznih sortah, iki so dalj čaša izpostavljene.
Izbira in nega tal je drugi izrednp Važen dejavnik-za pridelovanje hmelja'. V primeru, da ne izberemo najprimernejših tal, smo jih dolžni meliorirati. Huraozna, dobro prepust-, na tla dajejo rastlinam zadovoljive pogoje ža črpanje razpoložljive hrane. V takih tleh se rastlina ne modificira tudi v manj ugodnih klimatskih razmerah. Reakcija posamez-; nih Sort na propustna, slabo zračna tla, se izraža v rurnenenju rastlin, pojavljajo- se tra-heorriikozc.
Ključnega pomena za optimalno izkoriščanje genetskega potenciala sorte, pa je tudi natančno obdelovanje in oskrba hmelja, ki- je v - absolutni domeni človeka. Izrazito velik vpliv na reakcijsko normo sorte ima tudi kvaliteta sadilnega materiala ter nega in oskrba prvoletnika. Rastlina,- ki se je prvo leto borila za svoj obstanek zaradi neprimernih ekoloških pogojev, še je modificirala za nedoločen čas in od nje ne moremo pričakovati, da bo v- naslednjih letih razvila svoj genetski potencial do maksimuma,
Dolžni smo torej razčistiti, če šmo posameznim sortam nudili; optimalne ekološke pogoje v prvi fazi razvoja, ki je odvisna od izbire sadike, sajenja,, nege in oskrbe prvo-letnikov. Sadika je osnovni faktor, od' katerega je odvisen nasad vso dobo trajanja, zato obstaja tudi predpis, o pridobivanju sadik.
Sadike praviloma nabiramo V matičnih nasadih, ki jih pridobimo z negativno selekcijo ter s poostreno, nego in oskrbo hmelji-šča.	,	.. '•
Med vegetacijo ugotovimo sortno čistost ter primernost ekoloških pogojev za normal-ni razvoj rastline; ob nabiranju sadik pa kvaliteto.sadike, glede na strukturo in zdrav-
stveno stanje; Ko obnavljamo hmeljišče- s priznanimi sadikami imamo že zagotovljeno:
—	da bo hmeljišče sortno čisto;
—	da se bodo posamezne hmeljne rastline razvile iz sadik, ki izvorno pripadajo krepkim materam, ki so rastle v optimalnih ekoloških pogojih;
—	da so sadike zdrave.
A-sorte smo razmnoževali in obnavljali iz selekcioniranih nasadov,, nismo pa v "vseh hmeljiščih dobili tega, kar nam priznana sa-,dika zagotavlja. Zakaj je stanje drugačno, si skušajmo razjasniti iz poročil priznavalne komisije. ....
Beležke za nekaj let nazaj o nepravilnostih, ki jih je komisija podala v'svojih poročilih, kažejo^ vzroke slabših pridelkov hmelja, kot jih pričakujemo v skladu z genetskim potencialom sorte. Npr.: »1972. leta agrotehniki priporočajo zgoščeno sajenje zaradi uvajanja mehanizacije. V tem primeru potrebujemo 1 ha matičnih rastlin za 1 ha obnove. Plan obnove je-bil 272 ha, matičnih hmeljišč pa smo imeli 127 ha. Velik primanjkljaj sadilnega materiala je bil v kooperaciji Žalec, celih 40 ha.«
Y poročilih: »Vedno znova ugotavljamo, da je še veliko naših hmeljišč obnovljenih z "neselkcioniranim sadilnim materialom. Dokaz so nekatera drugoletna hmeljišča savinjskega goldinga, pri katerih ž negativno selekcijo izločimo še vedno več kot 0,5 °/o tujih tipov.«
»Pri priznavanju novih sort šmo žal prepozno opazili, da je majhen del atlasa'bil zasajen na njivo, kjer je prejšnje leto še bil savinjski golding. Z intenzivnim razmnoževanjem se je nečisti material hitro razširil. Uspešnost negativne selekcije je dokazana s 'tem, da smo v. savinjskem goldingu zmanjšali primesi od 5 % do 0,1 %. Uspeh bi bil še večji, če bi .resnično obnavljali s selekcioniranim materialom. Vredno se -je zamisliti nad tem, koliko let pridelujemo že savinjski'golding in še vedno najdemo primesi tipov hmelja, ki smo jih pridelovali v davni preteklosti in vendar sadimo nove sorte na njive, na katerih je še prejšnje leto raštel savinjski golding.« ;
Nato najdemo naslednje zapiske: »Veliko je izgub v hmeljiščih, posajenih s sadikami iz prve razmnožitve. Ta hmeljišča niso uspela: zaradi nepravilne izbire tal ali površnega; ^sajenja in oskrbovanja rastlin. V arondira-nih hmeljiščih so kompleksni nepropustnih tal ali klečev, kjer hmelj le. životari. Pogosto so žičnice postavljali še po saditvi, niso privoščili sadikam komposta, kompostna mešanica je bila neprimerna, zemljišče je bilo stlačeno. Vso nego in oskrbo so posvečali vmesnemu posevku, hmelj je životaril brez
oporo Vzrok za neuspeh je tudi nepravilno skladiščenje sadik pred sajenjem in po sajenju v vrečice. Pogosto so sadike močno odgnale pred sajenjem na stalno mesto. Ker so ’ bile skladiščene v kletnih prostorih, so bile zunanjim pogojem neprilagojene in jih je junijsko sonce zamorilo. Opazili smo precej požigov, povzročenih zaradi gnojenja na glavo, Bilo. je izrazito veliko plevela, ki je povzročil škodo' tam, kjer hmelju sploh niso dali opore, ali pa so trte napeljevali šele konec junija , ali celo julija. Pri okopavanju so izkopali veliko sadik ali poškodovali vršičke.«.:
Precej najdemo pripomb glede nege in -vzdrževanja ukoreniše, v 'glavnem so bila močno zapleveljena in niso bila zaščitena pred'boleznimi in škodljivci. S takšnimi uko-reninjenci ne moremo obnavljati, neprimerni so-tudi ža dosajanje. Rastline so zaradi slabe oskrbe in zapleveljenosti životarile, so se . modificirale, postale so leglo za bolezni; in škodljivce.
Analiza ekoloških pogojev, s katerimi se je srečala rastlina ob svojem nastanku, ni vzpodbudna. Proizvajalci, ki se jih tičejo tile zapiski, bi res ne smeli biti razočarani, da pri njih sorte ne izražajo svojega genetskega potenciala Za pridelek. Storjene napake se ne dajo popraviti, posebno če smo hmelj sadili na neprimerna tla.
Pridelovanje sadilnega materiala je po-' stalo posebno problematično ob sajenju sorte ha sorto in negativnega odnosa do selekcije ter oskrbe hmelja v matičnih-na.sadih. V primeru, da nam-uspe dojeti'pomembnost selekcioniranega Sadilnega materiala, pa izgubi ta vso vrednost, če je malomarno posajen na neprimerno zemljišče ali če so rastli-ne v Obdobju formiranja svojega koreninskega sistema prepuščene konkurenci'' vmesnega posevka in plevela.
Ne smemo pa prezreti zapiske,-ki zadovoljivo ocenjujejo stanje ¡npr.: »Matični nasadi so skrbno negovani, .hmelj je skrbno posajen, pfvoletniki so negovani, dali so lep pridelek.« Pri sortah iz teh hmeljišč je bilo poskrbljeno za primerne ekološke pogoje in pri natančni oskrbi in negi v vseh naslednjih , letih' smemo pričakovati velik pridelek, kar je v praksi tudi dokazano. Menim, da bi storili napako, če bi za neuspeh, ki ga doživljamo v našem hmeljarstvu iskali krivdo v sorti- ;in' si pri tem oddahnili. Vsak proizvajalec sam. najbolje ve, kako je z njim in kako s sorto. Slovenske sorte so v zadovoljivih ekoloških pogojih razvile svoj genetski potencial do optimuma tudi v klimatsko manj ugodnih letih, v slabih pogojih' pa so le životarile in niso dale zadovoljivega pridelka.
V BORBO ZA VEČJI PRIDELEK
Dr. Tone Wagner, mr,, dipl. ing. agr.
' Uspeh iv g hmelj arski- iprpizivodiij i. jé odvisen od količine in kvalitete pridelka. Prav v zadnjih letih pa ugotavljamo, da so količine hmelja majhne, da pridelek na naših, hmeljiščih ne narašča v tisti meri kot pričakujemo in da je predvsem zato finančni rezultat nezadovoljiv. Trgovska' kvaliteta' hmelja, ki je. v glavnem odvisna od izgloda hmelja, nas pretežno; zadovoljuje.. PrOgram zaščite pred boleznimi in škodljivci omogoča, da pridelamo zelen in privlačen hmelj,-dé če bi ga bilo več.
Modernizacija tehnologije, v katero je slovensko hmeljarstvo zah valj u j oč 'svoj i od--Kčni povezanosti in enotnosti, pred leti tako smelo stopilo, je popolnoma spremenila vsebino 'pridelovanja hmelja kot tudi izgled hmeljarske pokrajine, Pomanjkanje delovne sile je najzahtevnejše delo ¡t, j. Obiranje hmelja, je j sprožilo pred 10—15 /leti nov ..ukrep -— strojno Obiranje hmelja. Čeprav z nezaupanjem, pa vendar z upoštevanjem, da je to; edina pot za slovensko hmeljarstvo, se je hmeljar v .¡sorazmerno kratkem času opri: .jel tega ukrepa in danes je strojno obiranje; hmelja nujni sestavni del .¡sodobne tehnologije hmeljarjenja. Na sploh je za naše Hmeljarstvo značilno sorazmreno hitro uvajanje v široko prakso tistih ukrepov, ki so organizacijska nuja zaradi pomanjkanja delovne
. sile. Počasneje pa so '.¡Se. uvajali in se še u valjajo tisti ukrepi, ki ne kažejo takega -prihranka na delovni sili oziroma niso tako nujni. Sorazmerno , počasi npr. je napredovalo uvajanje strojne rezi, čeprav so naše kot tuje raziskave dale pozitivne zaključke in smo :ta Ukrep ¡priporočali za uvedba na večjih površinah. .
Hkrati s strojnim obiranjem, pa se jev praksi pokazala težnja po uvedbi mehanizacije za ¡večji učinek — ¡manij ročnega, več strojnega dela, kar naj bi omogočilo le združevanje hmeljišč v večje zaključene celote — komplekse. V tem času so domača raziskovanja dala tudi ¡nove tipe žičnic, med njimi, tudi betonskih, ki so bile in še 'še , danes primerne za ¡večje površine hmeljišč;
Osnova ža učinkovitost strojev,- tako obi-ralnih kot obdelovalnih, so .poslale večje sklenjene -površine s povečanimi medvrstnimi razdaljami. Tako. ¡so nastali povsod, kjer se hmeljarstvo načrtno razvija, predvsem pa v Savibjšfci ¡dolini, isMerijeni kompleksi betonskih .žičnic, ¡središča za strojno obiranje in kontinuirano sušenje hmelj a. Ta kvaliiteten: škdk/iv tehnologiji hmelja, ki je zahteval precej materialnih -vlaganj, pa je imel v sebi tudi rdeeo nit modernizacije — povečati produktivnost. dela v hmeljarstvu — manj ročnega dela in več strokovnega. -:
UDK 633.819:631.56
Nova ¡tehnologija pa ije spremenila ¡tudi pristop do hmeljne rastline. Dosedanja individualna skrb za posamezno rastlino je bila postavljena ob stran, ¡saj zahteva mnogo roč; nega dela. Hoteli smo: in hočemo pridelati več hmelja na določenih ¡tleh, na kompleksih hmeljišč kot osnove proizvodnje. Hmeljna rastlina, tehnologija in hmeljar so pa činite-Iji, ki vplivajo na količino pridelka hmeljišča na nekih tleh..Novi .ukrepi ,V agrotehniki ¡So težili k poenostavljeni in pocenjeni proizvodnji. Večina- njih je bila preizkušena v poskusih in nato priporočana, da jih proizvodnja osvoji. Raziskovalno delo na področju kreiranj a novih sort ih novih agrotehničnih ukrepov je dalo rezultate in na osnovi njih smo določene izboljšave, ki lahko pozitivno vplivajo na proizvodnjo, dali 'sloven-ski hmelj arski proizvodnji, j ih priporočali m tudi pomagali pri uvajanju. Tako smo vzgojili prve slovenske sorte hmelja,, preizkusili nove ¡načine rezi, vodila, priporočali zeleno gnojenje iin mineralno osnovno gnojenje, razdalje Sajenja, vrste sadilnega materiala itd. To vse ¡so ukrepi, ki naj .sestavljajo .novo (tehnologijo ih prispevajo .¡k uspešnemu hmeljar-jenju;
STRAN 13 — Priloga
V hmeljnih nasadih, posebno pa v tistih, kjer se izvaja nova'tehnologija, ugotavljamo veliko mozaičnost zaradi variabilnosti rastlin. Ko danes iščemo vzroke nizkih oziroma nezadovoljivih pridelkov v našem hmeljarstvu, ne moremo 'in ne smerno mimo tega problema. Variabilnost, različnost ¡v izgledu, čvrstosti rastline in seveda tudi pridelku, je med hmeljnimi nasadi, predvsem pa med rastlinami v nasadih tolikšna, da omeji vrednost vsakega raziskovanja agrotehničnih ukrepov. Manj vpliva na vrednotenje genetsko različnega materiala, t. j. preizkušanja novih isort, ikjer ije genetski potencial za pridelek med kontrolo in novimi hibridi bistveno ¡večji kot med različnimi agrotehničnimi ukrepi. V istem hmeljišču ugotavljamo veliko,. celo večkratno razliko ¡v pridelku med rastlinami. Pa. tudi pridelek hmeljišč je zelo različen. Kot po pravilu večji nasadi kažejo večjo variabilnost in dajejo nižje pridelke kot manjši, tki juto temu, da so zgrajeni sodobno, moderno. Vzroki za to so iv mozaičnošti talnih pogojev in v izvajanju tehnologije. Odstopanja od strokovne skrbi za -čvrsto -rastlino, za izenačen nasad, oziroma napake v izbiri tal in agrotehniki se počasi a vztrajno' kažejo. Sanacija — odpravljanje posledic takih napak, je mnogo težje kot napak, .ki
pokvarijo ¡kvaliteto pridelka. Običajno pustijo trajni pečat na kondiciji hmeljnega nasada. Nasad postane mozaičen, pojavijo se oaze. šibkih rastlin, oziroma prazna mesta, zaradi ukrepi, ki smo ga zanemarili, ne pa strokovno poenostavili. Nova tehnologija, ki naj vključuje ukrepe, ki lahko povečajo pridelke, ob ne povečanem ročnem delu, mora biti enotna in. dosledna. Izvedena mora biti talko, da povečuje proizvodno sposobnost hmeljišča, da vzdržuje iri povečuje plodnost tal in da upošteva talne pogoje, kjer je ¡hmeljišče.
Res je, da so bile klimatske razmere v1 zadnjih letih manj primerne za . višjo proizvodnjo. Hladna in vlažna poletja povzročajo počasno rast rastline, počasno iim dolgo cvetenje z redkim cvetnim nastavkom. Obdelava in tlačenje mokrih tal slabša strukturo, ki ije vedno pomembnejši faktor, rodnosti hmeljišč. Take vremenske razmere pa neugodno vplivajo predvsem na tleh, ki za hmeljišča niso najbolj primerna.:
Ne smemo pozabiti najvažnejšega faktorja, ki vpliva na hmeljarsko proizvodnjo in višino pridelka, to je hmeljar in hmeljarski strokovnjak. S svojo izkušnjo in strokovnim znanjem' uravnava, činiteije proizvodnje. Z' vso odgovornostjo vrednoti (tiste, 'ki so najbolj pomembni, kot so izbira tal za nova hmeljišča, sadilni material in sajenje, sorte.
strojno obiranje in obdelovanje hmeljišč itd. Osnovna ¡skrb mu mora biti, obdržati izenačena hmeljišča v veliki rodnosti. Neizenačena, malorodna hmeljišča, ki se pojavijo v novih velikih kompleksih, mora s tehnološkimi ukrepi izboljšati, sanirati in jim povečati rodnost oziroma izkrčiti.
Skrb za večjo proizvodnjo hmelja se odraža. pri vseh, ki' delajo >z ¡rastlino tako pri hmeljarju, ki skrbi za pridelek hmeljišč kot. pri specialistu, Id dela raziskave na Inštitutu. Prav uspeh raziskav v praksi pa je odvisen od tega, kako dosledno se rezultati raziskovalnega dela uvajajo in izvajajo,, kar pa je Odvisno od hmeljarskega tehnologa , iri hmeljarja. Za dosego boljših rezultatov je potrebno ta krog strokovnjakov od raziskovalca v Inštitutu do hmeljarja prek pospeševalne službe utrditi, ¡določiti pristojnosti-in odgovornosti ter njihovo sodelovanje poživiti.
Naj zaključim iz mislijo, ida na-m bp-rastlina dajala ¡le take pridelke, kolikor pozornosti bo deležna. Prepričan sem, da z našim znanjem in večjo doslednostjo 'lahko povečamo pridelke hmelja dn postavimo naše hmeljarstvo ha tisto mesto, ki .mu z ozirom na tradicijo in renome v ¡svetu ¡tudi pripada;
Napačna strojna obdelava hmeljišč jemlje moč hmeljnim nasadom
VERONEK Milah, ing. agr.
UDK 633.819:631.31
Cilj izvajanja agrotehničnih ukrepov je, da ž njimi ob najmanjših možnih stroških zagotovimo stanoviten in čim večji pridelek. Z ozirom na stanje rastlin izvajamo agrotehnične ukrepe na osnovi praktičnih izkušenj in rezultatov preizkusov, v najprimernejšem času, da dosežemo naj,večjo 'korist. Hmelj močno pozitivno odgovarja na posamezne ukrepe, če so izvedeni pravilno in v optimalnem času. Prav tako pa močno negativno, če jih opustimo ali Izvedemo površno, nepra-vilrio in v neprimernem času. Npr. dobro je znan vpliv časa rezi na količino in kakovost pridelka, odstranjevanje odvisnih poganjkov,
tla. Na prirodnih nahajališčih ga večinoma, zasledimo v prir o dno zavetnih legah, kjer kaže veliko, regeneracijsko moč.
S porastom strojnega dela ¡so v hmeljiščih nastale korenite spremembe v odnosu do hmeljne rastline. Traktorji so nadomestili konjsko vprego in vprežni plug so zamenjali težki traktorski priključki.' Vlečna moč kmetijskih strojev iz dneva v dan narašča, Z naraščanjem le-te pa se kopičijo tudi negativne posledice za rastline, kar rezultira v. majhnih pridelkih, škodljive posledice strojne in nestrokovne obdelave hmeljišč so se najizraziteje pokazale v nekaterih kmečkih gaspo-
Glavne korenine hmelja se razrastejo blizu površine (Raster mreže je 10 cm)
lja je zrcalna slika rastišča oziroma stanja v tleh. Iz ¡tega sledi, da vsaka poškodba, oziroma prizadetost rastišča in ¡korenin zmanjšuje pridelek.
Raziskave koreninske mreže hmelja v hmeljiščih Slovenije, ki ¡jih je opravil Inštitut za hmeljarstvo Žalec kažejo, da je množina, t. j. število skeletnih korenin na različnih talnih tipih bistveno različna. Raziskave in opazovanja so pokazala tudi na to, da lahko na osnovi koreninske mreže v tleh zelo ¡natančno opredelimo primernost tal ža hmelj, oziroma ugotovimo vzroke za tako stanje. Kratek povzetek rezultatov proučevanja koreninskega sistoma hmelja v Sloveniji izkazuje drugačno sliko koreninskega sistema hmelja kot je bila ustvarjena ¡s splošnim prepričanjem. Ogrodje koreninskega sistema so skeletne korenine. Na njih se razvijajo v ciklusu rasti in razvojnih faz in stalno obnavljajo obrašča j oče korenine, 6d katerih ab-sorbeijške površine je odvisno uspevanje rastlin. S številom in razširitvijo Skeletnih korenin v profilu, ki je merilo za razvoj iri razširjenost celotne koreninske mreže, in njene adsonbeijiske površine, lahko izrazimo regeneracijsko moč rastlin. V raziskavah se“ j e pokazalo, da je številčnost in razprostranjenost skeletnih korenin v horizontalni kakor tudi v vertikalni jsmeri. z ozirom na tip tal in talne prilike želo različno.
Proučevanje koreninskega sistema v nasadih v Sloveriijiije pokazalo, da je bilo najmanj skeletnih korenin na plitvih aluvialnih tleh iin da je povprečno, trikrat več korenin najti na srednje „globokih in globokih, tleh. Razširjenost korenin hmelja ¡v; globino in širino je prav tako ¡zelo„različna in odvisna od . sestave tal in talnih prilik. Na kratko rečeno, pa je prostor, ,v ¡katerem zasledimo glavno maso, ¡t. ij. 3/4 ,vseh...¡skeletnih korenin. zelo omejen in majhen.
Razraščenost korenin hmelja v globino ¡ni širino na nekaterih talnih enotah v i v hmeljiščih Slovenije
število ¡trt, 'rahljanje zemlje in’zatiranje-plevelov itd., vendar pa preostra rez', zaplevelje-noSt, prezgodnje Strojno obiranje,- suša, preostra obdelava hmeljišč ¡in še nekateri, pridelek občutneje manjšajo. V bližnji' ¡preteklosti ¡so-v'tehnološkem procesu pridelovanja hmelja z uvedbo strojnega dela nastale večje spremembe, -ki so prinesle s seboj’ znane in manj znane posledice za tla in rastline.
Hmelj je ža tla zelo zahtevna rastlina. -Prijajo mu zračna, ne.prevlažna, humozna •
STRAN 14 — Priloga
darstvih, ko so le-ta vprežno obdelavo-' nadomestila s traktorsko. V zelo kratkem času so hmeljišča na teh gospodarstvih dobila popolnoma ¡drugačen- ¡videz, poslabšala se je tudi- struktura zemlje,- pridelki pa močno zdrsnili- navzdol, Glavni vzrok je bil poškodba koreninske mreže.
Osnova za pridelovanje hmelja in uspešnost agrotehničnih ukrepov ter Oskrbe hmelja je ugodno rastišče. Če je-¡dan ¡ta pogoj, imajo- izvajani agrotehnični ukrepi pozitivni učinek na razrast korenin v profilu tal. Znano je, da sta rast in bujnost nadzemnih delov v strogi in pozitivni odvisnosti od naraščanja korenin. Rastlina, oziroma nasad hme-
_________Razrast korenin
nihnlAliSrp v globino od v širino od urn aj. ’ c površine v cm štora v cm
1. Psevdooglejena tla
Brežice	28	okoli štora-
2. Psevdooglejena		
aluvialna tla Vrbje	18	7
3. Plitva aluvialna		
tla Šempeter ,.	22	56
4. Srednje globoka		
aluvialna tla Vransko	20	29
5. Globoka aluvialna tla		
Radlje	40	23
Tri, četrtine skeletnih korenin se razprostira: z ozirom na tla maksimalno do 40 cm globoko, večinoma pa se razprostirajo v globini od .18—28 cm. Rast korenin ¡v globino rje ovirana zaradi zgoščenih ¡spodnjih plasti in pa ¡neurejenega zračno-vodnega režima v tleh. Podobno je rast korenin v širino prav tako zelo omejena. Poleg prirodne stisnjenosti tal - s kolesnicami■>jih omejuje še vrstna obdelava nasadov. Zaradi te preneha rast relativno veliko korenin na meji; odoravanja oziroma strojnega odkopavanja hmelja. V .povprečju korenine niso razštojene preko črte obdelave, t. j. nad 20—30 cm od štora, razen na plitvih alu\'ialnih tleh’(56 cm od štora), kjer se obdelala' nasadov oziroma zemiije: Vrši, prisiljeno, plitvo zaratM proda to ne posega v območje korenin. ‘
Tako imamo v hmeljnih nasadih na sla-'bih rastiščto ikljub maksMnunm.agrotehnič-nih ¡ukrepov kot so ¡gnojenje, obdelava, namakanje in drugo, polovičen ali celo minimalen proizvodni uspeh. Cesto iše,dogaja, da s - posameznimi agrotehničnimi ukrepi kot Sta ' npr. globoka jesenska: obdelava. to poletna dopolnilna ■ obdelava, ki izboljšujeta strukturo zemlje, škodimo rastlinam, ker se pri.tem močneje poškodujejo korenine oziroma okr-
ne že -tako minimalno število skeletnih korenin in jih rastlina ne more nadomestiti z novimi. Znano je, ¡da se korenine, ki jih odrežemo v bližini štora, večinoma ne obrašča-jo, ampak morajo nph funkcijo z razraščanjem nadoknaditi že Obstoječe, kar traja dalj časa, da se doseže ¡prvotno stanje.
Obdelava zemlje v nasadih kakor ¡tudi oskrba hmeljnih ras tlin Srha" veMkokf at škodljive ' posledice ha tla in, rastline. Kako pripraviti dobro rastišče ta ga Ohraniti ža ves čas trajanja nasada je dobro znano, znano pa je tudi,, da se v praksi obdelujejo hmeljišča predvsem s stališča zemlje in pri .tem koreninski sistem hmelja. praktično, ni upoštevan ali pa je v podrejnem položaju.
Poleg slabih talnih prilik ¡je; torej strojna Obdelava .hmeljišč i glavni, ¡rariog- za omejeno razrast korenin v širino, posredno, pa tudi V globino, ¡ Kot .že omenjeno, ¡¡se največ 'korenin poreže pri odoravanju to strojnem odkopavanju, če ¡se ne upošteva globine razraščenosti koreninske mreže. Na splošno seže osnovna obdelava pregloboko, posebno še zato, Iker ise je z zmanjšanjem dolžine sadik in plitvejšim sajenjem hmelja pomaknila mreža skeletnih korenin občutno višje kot
je bila nekoč, ko so ¡sadili 15—20 cm (ali tudi več), dolge ¡sadike na večjo globino.
Podobno kot osnovna obdelava desetka glavne korenine, poškodujemo ta trgamo ob-raščajoče korenine s pregloboko poletno obdelavo v medvrstnem prostoru. Pri načinu obdelave hmeljišč, kakršnega marsikje srečujemo-v praksi,-se ¡poškoduje din ¡prekine veliko korenin, kar zelo slabiregeneracijsko moč rastlin hmelja.
Pri obdelavi, hmeljišč se moramo zavedati dejstva, da je dobro rastišče Osnova za visoke pri4e0ks.'.Zato upoštevajmo pravila, za obdelavo, zemlje, Zavedajmo se-, da ¡s poškodba-., mi aktivnih. korenin trenutno oslabimo rastline, s poškodbami trajnih t. j. Skeletnih korenin pa so posledice dolgotrajne ta jih marsikdaj z agrotehničnimi ukrepi niti ni mogoče odpraviti skozi, vso .dobo trajanja nasada.
Poškodbe, ki nastajajo na koreninskem sistemu hmelja se. izražajo v slabi regenera-tivnijmoči-rastlin-in imajo za posledico majhne predelke. Da se ne bi ponavljale, je po-trebno.-da se seznanimo z razmerami v tleh in pri tern koristiti tudi rezultate raziskovalnega, dela ter izvajati agrotehnične ukrepe-tako,, da bodo. rastlinam le koristili. \
Nekateri problemi gnojenja hmelja
i.	Mile BRATINA -	.	.'	■
‘Kot za vse nasade, je tildi za hmeljišča |i najpravilnejše in ekonomsko- najbolj opravi-čeno gnojenje po analizi.!Nestrokovno gnojenje tj. gnojenje-vna pamet«, naš je privedlo | do tega, da smo marsikatero hmeljišče pre-I gnojili s fosforom to ¡kalijem, pridelek pa se' nam s tem ni nič dvignil. Nasprotno v ne-: 'katerih primerih smo imeli-na površinah z i veliko zalogo fosforja in kalija celo manjši pridelek od površin, kjer so bile zaloge teh ! hranil majhne.1 Do tega zaključka smo prišli >tudi z Večletnimi poskusi s fosfornimi in kalijevimi gnojili Dejstvo je, da ima hmeljna j rastlina manjše potrebe po teh hranilih, zato na obilno gnojenje s fosfornimi in kalijevimi v gnojili Slabo" reagira; Če” bi1”napravili diagram založenosti ; hranil po vrednostnih razredih za fosfor in kalij, bi videli, da' je velik odstotek predvsem. .starih hmeljnih nasadov, pre-gnojenih s fosforjem in kalijem (nad 50 mg/ f, 100 g tal). Na drugi strani pa imamo zelo veliko nasadov, kjer je zaloga, predvsem fosforja, zelo majhna, komaj nekaj mg/100 g
■	tal. Majhne zaloge so predvsem v mladih | hmeljnih nasadih, kjer so v pretežni meri
prizadete nove sorte. Vidnejše razlike zalog P so,V kooperacijski kot v lastni proizvodnji,. Da bi se ta situacija izboljšala, je potrebno, da se hmeljišča ž majhnimi- zalogami hranil | v tleh, gnojijo z, večjimi odmerki, hmeljišča I ¿ velikimi zalogami, to je nad 50 mg P20.-, oziroma KžO na 100 g tal, pa z manjšimi odmerki. Pri velikih zalogah lahko gnojenje s fosforjem, in 'kalijem za nekaj časa tudi opu-j stimo. Za takšno načrtno gnojenje pa je seveda potrebna kemijska analiza tal.
j; Mnogo, bolj kot na fosfor in kalij, reagira hmeljska ■ rastlina na dušik. Z dodajanjem
■	■■.' večjih, doz dušika, so rastline temnejše bar-
. ve, bolj - olistane,- pa tudi Cvetni nastavek. je - boljši. Vendar ne gre z dušikom pretiravati. Norme za gnojenje z dušikom se gibljejo okrog 240 kg čistepia'-dušika ha ha za sorto atlas, ki ima daljšo vegetacijsko dobo, za vse ostale sorte pa do 200 kg čistega dušika na ha. - Z gnojilnimi poskusi smo ugotovili, j da previsoke doze dušika posredno vplivajo j na zmanjšanje ^pridelka, posebno pri bujnej-. šib sortah kot je atlas. Rastline, ki so bile j' tretirane z večjimi,,dozami, dušika,' so bile j zelo bujne in košate,. toda praktično brez j pridelka. Negnojene rastline in rastline, gno-
j.	jene z manjšo dozo dušika pa so bile sicer rumene barve, brez košev, toda z enakomer-no razporejenim, sorazmerno bogatim pri-
1	delkom,| večjim kot pri Večjih dozah. Tudi kvaliteta hmelja rje bila' na rtCgnojenih par-f celah boljša. Do tega pojava je prišlo zaradi ; večje okužbe košatih rastlin s peronosporo, zaradi katere šo cvetni nastavki odpadli. Iz tega sledi, da terja ; gnojenje z večjo dozo dušika -tudi temeljitejšo zaščito hmeljišč.
’ Pretirano doziranje' dušičnih gnojil prav tako
povečuje možnost pojavljanja Verticilija, posebno pri občutljivih sortah kot je aUrora. V letu 1975 smo ugotovili, da so na nekaterih obratih KK Hmezad Žalec tretirali hmeljišča s precej večjimi dozami dušika kot jih priporoča fertilizacijška služba. Poleg hlevskega gnoja je bilo dodano tucli po 250 kg in več čistega dušika na ha. ..
Hlevski gnoj je prav tako eden od važnih členov gnojenja hmeljišč. Poleg, hranilne, vrednosti, katero dodamo v tla š hlevskim gnojem, pripisuj emu temu večji pomen v tem, da zboljšuje fizikalne lastnosti tal kot so zračnost in poroznost. S hlevskim gnojem ustvarimo rahlejšo ta na stiskanje odpornejšo zgornjo plast zemlje, kar je. še kako važno pri današnji intenzivni, mehanizirani proizvodnji hmelja, Zaradi teh fizikalno ugodnih lastnosti, ki še odražajo v tleh z-dodajanjem hlevskega gnoja, menimo, da tega v hmeljiščih ni nikoli preveč in bi lahkd doze* še povečali.
Nov problem, ki nastaja zadnja leta v hmeljskih tleh, je, apnenje, Po analizah vzor-I cev zemlje /iz, hmeljišč ugotavljamo, .da reakcija tal (pH) iz leta v leto pada. Vzrok temu je, da se ne uporabljajo več gnojila kot je bila npr. lomaževa žlindra, ki je vsebovala poleg fosforja še precej velik odstotek kai-vcija. Če hočemo doseči večje hektarske donose, je tudi -izboljšanje reakcije tal: eden važnih faktorjev ;v proizvodnji hmelja. Vsa ‘hmeljišča z pH pod 6 je potrebno apniti. Upoštevati moramo namreč tudi, da je največ rastlini dostopnih hranil, predvsem pa še fosforja pri reakciji tal med pH ;6—7; z'a-
-	radi tega je zaželeno, da to v hmeljiščih dosežemo. - Naj večje potrebe po apnen jii imajo obrati, katerih hrrieljišča so na področjih, kjer je že matična podlaga kisla.
Bolj kot pri gnojenju obstoječih nasadov,
-	se dogajajo -pomanjkljivosti pri pripravi tal za nove hrneljske nasade. Poleg • izbire tal za nov nasad, je potrebno ■posvetiti pripravi tal vso skrb. Še posebno važno je to sedaj, ko
UDK 633.819:631.8
so vsa dela v hmeljiščih tleč ali manj meha-•niziraná, ta je gaženije ¡s stroji neizogibno. Poleg tega se obnavljajo večji nasadi, kjer se vključujejo včasih tudi: kompleksi z manj primernimi tlemi. Osnova za pripravo tal je, da se zemljišče globoko prerahlja in pognoji do določene globine.
Če pogledamo stanje zaloge hranil fosforja in kalija v sloju 20—40 cm v starejših ■ hmeljskih nasadih, vidimo, da je slika porazna. Sloj 20—40 cm, kjer se; nahaja ¡največ korenin in i-z katerega rastlina črpa hrano do formiranja ro.snih korenin, jé do 10-krat manj- založen s hranili kot zgornji orni sloj. Še bolj kot pri kaliju, je to očitno pri fosforju. Iz lega sledi, da se fosfor in kalij zelo malo ali-nič ne izpirata v globino, rastlina pa s teni trpi pomanjkanje hranil kljub morda dobri zalogi hranil v zgornjem sloju. Jz zgornjega sloja (0—20 cm) lahko rastlina črpa hranila praktično: šele, ko formira rosne- korenine, to pa je sorazmerno pozno, nekako meseca junija. Ugotovili smo, da je ta pro-. biem v vseh starejših hmeljiščih, Več ali manj isti. Kaže, da. se je založno gojenje pri obnovi nasadov premalo upoštevalo. Skrajni čas bi bil, da sc hmeljarji proizvajalci nad., tem zamislijo in pri. obnóvi .to tudi upoštevajo, kar; bi nedvomno, če. bi se to izvajalo,
. tudi prispevalo k višjim. hektarskim' dono: som hmelja. Menimo, da če lahko vinogradniki pri obnovi nasadov zagnojijo-sloj do globine 60 cm in pri tem ugotavljajo, da je to donosno, lahko tudi hniéljáfji to storimo do globine 40 cm.
Glede organizacije jemanja vzorcev zemlje lahko trdimo, da sorazmerno dobro poteka. Vzorce tal po hmeljiščih jemljejo proizvajalci sami. V ¡ta namen dobijo pri Inštitutu za hmeljarstvo škatle in sonde. Žal- pa se posamezni obrati še premalo poslužujejo te ugodnosti in nekateri vzorcev zemlje sploh ne pošljejo v analizo.	■
To je nekaj glavnih, problematičnih faktorjev oskrbovanja hmelja s, hranili za večji hektarski donos; Gnojenje hmelja je' le del oskrbe hrneljske rastline. Za visoke pridelke hmelja pa , so' važni tudi drugi optimalni agrotehnični ukrepi, ki se med seboj dopolnjujejo.. Zato je zmotno misliti, da bomo s hranili lahko popravili napako, ki smo jo morda napravili nekje drugje v oskrbi rastline, npr. pri nepravočasni vrezi ali pri pomanjkljivi napeljavi itd.
Smatramo, da bomo od strani gnojenja prispevali k bolj gospodarnemu pridelovanju le z načrtnim spremljanjem gibanja hranil v tleh in z upoštevanjem gnojilnih nasvetov.
STRAN 15 — Priloga
Kakšne so napake pri izbiri tal za nova hmeljišča
Oset Franc, ¡kmet. ing.
Hmelj kot intenzivna kultura daje bogate • in dobre pridelke le na najboljših tleh z urejenimi-fizikalno'kemičnimi'lastnostmi, ki so odvisne od pedogenetskih faktorjev, to ,so:' matična podlaga, klima, relief, vegetacija in čas.
Zato delimo tla pri izbiri o primernosti tal za bodoči hmeljski nasad v:
—	hmeljska,
—	pogojno hmeljska,
—, neprimerna za pridelovamlje hmelja.
Hmeljska tla so večinoma starejša rjava aluvialna ¡fia z drobno formiranimi horizonti. Tla ise razprostirajo na nizkih terasah rek in potokov. So srednje globoka do globoka, na prodnato peščenem nanosu ali pa na prodnato glinasto ilovnatem nanosa. Vodno zrač-r ni -režim v tleh je dobro urejen'. Od teksture' v profilu pa zavisi propustnost, iki je dobra v peščeno ilovnatih -tleh, v tleh ž’ ilovnato -glinasto in glinasto teksturo pa je ovirana kljub prisotnosti Skeleta.
Pogojno primerna fia -so ¡slabo .oglejena in rahlo psevdooglejena ta/tia z visoko talno vodo.'Teh tal najdemo v slovenskih hmeljiščih zelo veliko. Navadno so ilovnato glinaste teksture,'igosta slabo■ propustna in srednje zračna. Zaradi pogostnega nihanja -talne vode so v spodnjih ¡horizontih rahlo oglej ena. Na teh tleh hmelj slabo uspeva zaradi neurejenih vodno zračnih razmer.
V neprimerna tla za pridelovanje hmelja spadajo; nerazvita plitva aluvialna tfia ob rečnih 'Strugah, srednje in močno oglejena tla ter tla na psevdagleju. Slednja ,so težka za obdelavp. Padavinska voda se dalj časa zadržuje na površini ali tik pod njo zaradi slabo propustnih ali nepropustnih plasti.
Po letu 1960 se je pričelo načrtno širjenje hmelja na aroodiranih in komasadijskih površinah, pri -tem so se premalo upoštevale lastnosti tal kot čimitelj uspešne hmeljarske proizvodnje. Nastajali so veliki hmeljni kompleksi na zelo heterogenih tleh. Kompleksi so zavzemali površine 50 ali-več ha. Pogojno neprimerna ali celo neprimerna tla se na takih kompleksih niso izločevala, marveč brez agro- ali hidromelioracij vključila v nasad. Zlasti so problematične depresije v takšnih kompleksih, kjer so tla navadno glinasta, propustnost za vodo in zrak pa je slaba, če takšna fia obdelujemo ali gazimo pri veliki Vlažnosti, se njihove fizikalne lastnosti še poslabšajo. Na vse te pomanjkljivosti se ¡je opozarjalo v pedoloških ekspertizah, ki so. bile izdelane pred postavitvijo hmeljnih žičnic. Posledica takšnih neprimernih tal v kompleksu so se pozneje pokazale v obliki oaz slabega hmelja, kar brezpogojno pogojuje tudi nizek pridelek. Pogosto imamo pogojno primerna tla tudi ob robovih ali vogalih pravokotnih več hektarskih žičnic ali 'kompleksov, kjer Se ni -dalo izogniti Slabim ¡fiem zaradi ravnih, strogo določenih oblik. Na takšnih neprimeriiih tleh ima hmeljna rastlina 'kratko življenjsko dobo, 'ker se mora omejevati s -svojim koreninskim sistemom, zaradi neprimernih talnih lastnosti V spodnjem horizontu, le na plitvi orni horizont. Hmeljne sadike na takšnih vlažnih tleh imajo 'Slabo razvite korenine in kljub globokim fiem in bogati zalogi hranil hitro strohnijo in propadejo, kar uma za posledico veliko praznih sadilnih mest.
Druga pomanjkljivost pri izbiri tal za nov hmeljni nasad ¡je, pr amala pozornost na utrujenost tal. Dotrajano hmeljišče izorjemo in takoj naslednje leto posadimo na isto mesto novo brez slehernega kolobarja. Pogosti so primeri vključevanja izkrčenih starih dotrajanih ali večletnih hmeljišč.v nove hmeljne komplekse v prvih letih arondacije in tudi v poznejših letih, kar ije tudi eden od faktorjev neizenačenega pridelka-v kompleksih. Negativni vpliv takšnih tal se pokaže' šele v četrtem letu, ko štor dobiva svoje dimenzije. So primeri, ko se je v novem kolplefcsu v času polhe rčdnosti poznala predhodna oblika hmeljnega nasada. Minimalni presledek leto
STRAN 16 — Priloga
ali idve. naj bd bil čas, da tla prezračimo. in vsaj delno izboljšamo in popravimo fizikalne in biološke lastnosti, ki so se poslabšale na tleh zaradi stalnega gazenlja Ob vsakem vremenu in večletne monokulture.
Do. podobnih primerov nepravilne izbire tal pride pogosto se sedaj zaradi vedno večjega pomanjkanja dobrih primernih površin za hmeljno proizvodnjo. Zaradi tega je nujen posvet pred vsako obnovo, da fia proučimo in predlagamo potrebne melioracijske ukrepe. Vsak lastnik zemljišča pa mora odgovarjati in skrbeti, da se nasvet ali priporočilo realizira ;pred ureditvijo novega hmeljnega
UDK 633.819:631.42
nasada. Poznejši ukrepi iso dražji, posebno če čakamo; da nam slab pridelek potrdi potrebo po agro- ali hidromelioracij ah, drugič pa je izvedba ukrepov za izboljšanje tal mnogo težavnejša in dražja zaradi postavljene žičnice.
V perspektivnem razvoju hmeljarstva v Sloveniji naj imajo tla kot odločujoč faktor za večji ¡pridelek važno vlogo. Zato moramo, že pri načrtovanju najmanjšega hmeljnega nasada dati izbiri tal močan poudarek, kajti hmelj daje bogate in dobre pridelke le na najboljših fieh.
LANNATE - sistemični iz skupine
V	hmeljiščih že skoraj dvajset let uspešno uporabljamo sistemične insekticide proti listnim ušem iin hmeljni pršici. Vsi ti sistemični popravki so iz ¡skupine organošfornih estrov: metasystox, terrasytam, ekatin, di-. meoron, antio ter novejši foljmat ter monitor. Najbolj razširjen iz prve skupine je bil metasystox (I ta R), ki nam je dolga leta poceni uspešno Odvračal najhujše škodljivce hmelja. Žal sp postale zelene listne uši nanj ih na vso prvo grupo odporne in smo jih morali zamenjati z mnogo 'dražjim folimatom ter monitorjem.
Sistemična 'sredstva uporabljamo predvsem za prvo škropljenje proti ušem, ker kažejo v času intenzivne rasti najboljše delovanje. Za drugo ¡škropljenje pa smo na--vadno ¡uporabili kontaktne insekticide.
Pred nekaj leti ije prišel na tržišče nov sistemični pripravek, • ki pa kaže tudi zelo dobro kontaktno delovanje in ¡je iz skupine karbamatov, kar mu daje možnost, da uši ne bodo mogle v krdtkem času ¡postati odporne proti njemu.
Aktivna substanca lannatu je metomil. Zaradi isistemipnega dn dotikalnega delovanja ima zelo širok spekter in uničuje mnoge in-
DURSBAN-novi spektrom
Dursban je novo kemično sredstvo za varstvo rastlin, ki ga uporabljamo proti mnogim škodljivcem in ki je lani prišlo tudi pri nas na tržišče. Aktivna snov v dursbanu je klor-pirifos, ki ¡spada v veliko ¡skupino organofbs-fornih estrov. Na žuželke in pršice deluje kot dotikalni, želodčni in dihalni strup. Ne kaže sistematičnega delovanja, je pa hlapljiv (v.Olatilen) ih' ¡učinkuje tudi s hlapi. Na rastlinah kaže sorazmerno kratkotrajno delovanje. Če pa ga uporabljamo v ¡tleh se veže na talne delce in ¡humus in je tako odporen proti izpiranju. Tudi hlapi ¡počasneje, zato je delovanje v zemlji dolgotrajnejše.
Klonpififos ima zelo. širok spekter. delovanja. Uporabljamo ga proti metuljem, hroščem, listnim ušem in pršicam v posevkih in nasadih, pa tudi proti mrčesu v gospodinjstvu in Skladiščih.
Na osnovi klorpirifosa imamo različne vrste 'pripravkov za varstvo rastlin in sicer: koncentracijo za emulzijo z 48 % aktivne snovi, močlijdv prašek s 25 % aktivne snovi in granulat (zrnca) s 5 % aktivne ¡snovi. Pri nas je sedaj v prodaji dursban EC-48 torej koncentrat za emulzijo.
V	isadjarstvu uporabljamo dursban proti jabolčnemu zavijaču, listnim bolšicam, listnim ušem zlasti odpornim, in proti pršicam.
V	poljedelstvu uporabljamo dursban v sladkorni pesi, koruzi, včasih tudi v žitih ta tobaku proti . sovkam, strunam, listnim ušem, stenicam ta še proti mnogim drugim škodljivcem.. V gozdarstvu ima dobro delovanje proti gobarju in borovem prelcu.
in dotikalni insekticid karbamatov
sekte in tudi pršice, razen tega pa kaže tudi netaatocidno delovanje. Njegova uporaba je vsestranska: v poljedelstvu ta vrtnarstvu škropijo z njim proti ¡ušem, cikadam, ¡raznim gosenicam proti proseni vešči, 'pršicam, .koloradskemu hrošču, tripsom; v isadjarstvu ga uporabljajo proti ušem, ¡tudi odpornim, griz-lici, pršici, bdlšied, jabolčnemu zavijaču ipd. V vinogradništvu ije učinkovit proti grozdne-.. mu sUkaču, pršici ta v hmeljiščih se je izkazal proti odporni zeleni hmeljni listni uši ta -c. pršicam. V ¡tobaku ga uporabljajo predvsem proti tripsom. Lannate pride v hmeljiščih v poštev predvsem za drugo škropljenje za-, radi kombiniranega ¡delovanja.
Metomil ¡proizvajajo v obliki močljivega praška ¡s 25 ali 90 % aktivne Substance. Tako imamo ha'¡tržišču:
lannate 25 % WP
lannate 90 WP
Lannate spada med zelo ¡strupene pripravke. LD za metomil je 26mg/kg ta spada v I. skupino strupenih, pripravkov.' Torej ga lahko nabavimo samo s potrdilom občinskega inšpektorja. Karenca zanj je 14 ¡dni. Strogo se moramo držati predpisov'o ¡rokovanju s strupenimi sredstvi.
insekticid s širokim delovanja
Za uničevanje parazitov na domačih živalih ta proti mrčesu (muhe, komarji) v gospodinjstvu In ¡skladiščih' se najbolj obnese močljivi prašek. V ¡hmeljarstvu smo ga preizkušali proti listnim ušem ta pršici v koncentraciji 0,1 % ta 0,15 %. Proti listnim ušem tudi odpornim je pokazal dobro delovanje zlasti ¡v koncentraciji 0,15 % in ga ¡tako tudi priporočamo za uporabo. Tudi proti hmeljni pršici je pokazal ¡dovolj dobro delovanje, vendar je populacija hmeljne pršice zlasti pri 0,1% koncentraciji precej hitro narasla ¡skoraj tako Strmo kot pri ultraeidu. Zato bi bilo treba Zlasti v hmeljiščih, kjer ¡so pogoji za razvoj rdečega pajka ¡ugodni, uporabljati sočasno tudi specialen akrioid kot je npr.-te-dion ali rospta..,
Klorpirifos spada med strupene pripravke. LD je 163. Ker je hlapljiv moramo paziti, da ga pri pripravljanju in škropljenju, ne vdihavamo. Pri ¡delu moramo nositi varovalno Obleko in Obutev, ne smemo jesti, piti niti' kaditi ta ne škropiti: proti vetru. Po delu se moramo dobro oprati z vodo ta milom. Če slučajno pride do zastrupitve pokličemo zdravnika. Protistrup je atropin, ali atropin in oksimi.
Dursban je strupen tudi za ribe ta čebele. Zato ne ¡smemo škropiti cvetočih posevkov ali nasadov in ne smemo ostanke škropiv vlivati v vode, ampak v zemljo. Prazno embalažo moramo uničiti' Karenca za dursban je 14 dni ¡do 3 tedne.
Dursban moramo, uskladiščiti na suhem in zmerno hladnem prostoru samo v originalni embalaži ta pod ključem.
FEBRUAR 1976 PRILOGA HMELJARJA
ŠTEVILKA 19
Na osnovi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih' za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo HMEZAD in na
osnovi sklepov zborov delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in Skupnih služb, sklenejo temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost Skupnih služb v delovni organizaciji HMEZAD
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o razporejanju dohodka
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: TOZD) in delovne skupnosti Skupnih služb v delovni organizaciji HMEZAD:
9B skupne osnove in enotna načela pri določanju meril delitve dohodka na sklade in osebne dohodke;
'"“gfirš enotno zgornjo raven oziroma stopnjo nekaterih stroškov, ki vplivajo np oblikovanje dohodka;
—	oblikovanje rezervnih sredstev, sredstev skupne porabe in poslovnih sredstev.
2.	člen
Osnove in merila za razporejanje dohodka na sredstva:
1.	za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve,
2.	za osebno in skupno porabo delavcev in kmetov kooperantov naj predvsem omogočajo:
—	doseganje dogovorjene stopnje’ akumulacije;
—- krepitev akumulativnosti in reproduktivne sposobnosti dela, razširjanje materialne osnove združenega dela in dvig delovne storilnosti;
ustvarjanje ekonomskih in drugih pogojev, ki vzpodbujajo interes za dobro gospodarjenje, za racionalne naložbe in za povečanje produktivnosti dela;
- J uresničevanje materialnih pogojev za socialno varnost delavcev.
3.	člen
Pri delitvi dohodka bodo delovne skupnosti TOZD in Skupnih služb (v nadaljnjem:
udeleženci) ravnale po naslednjih načelih:
— sredstva, ki so namenjena za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in kmetov kooperantov, so odvisna od produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja.
; 4^ Merila za delitev dohodka morajo zagotavljati hitrejšo rast skladov- tako, da bodo pri Relativno večjem dohodku izdvojena večja sredstva za razširitev materialne'osnove združenega dela kot za Sredstva, za zadovoljevanje osebne in skupne porabe delavcev. •
lSl rvi TOZD ne bodo delile dohodka za osebno porabo nad obračunanimi osebnimi dohodki po skupno določeni vrednosti obračunske osnove in za skupno porabo preko enotnih minimalnih osnov, če ne ustvarijo toliko 'akumulacije, da bi iz nje krile svoje dolgoročne obveznosti,.
4.	člen
Pri ocenjevanju doseženih rezultatov in pri ugotavljanju pogojev, ki vplivajo na doseženi dohodek, bodo udeleženci upoštevali tudi dejavnike, na katere delovna skupnost ni mogla vplivati: bodisi, da so povzročili povečanje ali zmanjšanje dohodka. Vpliv takih dejavnikov na oblikovanje dohodka bodo udeleženci ugotavljali skupno iU skupno odločali o ukrepih.
Del dohodka, ki ni rezultat prizadevanj delovne skupnosti Udeleženca, se izloči iz delitve za osebno porabo po tem sporazumu. Če pa nastopijo drugi dejavniki, na katere delovna skupnost udeleženca ni mogla vplivati (višja sila, izpadi energije, družbeni posegi na tržišča-T7—r brez ustrezne kompenzacije) in zmanjšujejo dohodek, se odstopi od razmerij delitve po tem sporazumu v korist večjega deleža osebnih dohodkov (20. člen).
5.	člen
Pri izvajanju določil tega sporazuma bodo udeleženci upoštevali tudi smernice družbeno ekonomske politike, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki urejajo delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Del dohodka TOZD za osebne dohodke in skupno porabo po tem sporazumu — izvzem-ši primere iz 4. člena — ne sme presegati zneskov po merilih ekonomske politike in samoupravnega sporazuma grupacije, h kateremu je pristopila delovna organizacija ali TOZD.
V primeru, če delitev dohodka delovne organizacije za osebno in skupno porabo po tem sporazumu presega zneske izračunane po merilih ekonomske politike ali samoupravnega sporazuma grupacije, upoštevajoč primere iz 4. člena, se sorazmerno znižajo sredstva za osebno in skupno porabo vseh udeležencev, ki dosegajo razpoložljive osebne dohodke višje od obračunanih osebnih dohodkov v razdobju. O tem odločajo udeleženci skupno.
II.	UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA
1. Opredelitev dohodka
6.	člen
Dohodek udeleženca po tem sporazumu pomeni razliko med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški povečano za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami.
7.	člen
Dohodek udeleženca je rezultat dela delavcev, vloženih sredstev in drugih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo višino. V skladu z družbenim značajem dohodka moramo pri njegovi delitvi upoštevati ta dejstva.
2.	Opredelitev zgornje ravni nekaterih stroškov, ki vplivajo na oblikovanje dohodka.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da razen po z zakonom predpisanih amortizacijskih stopnjah, pospešeno odpisujejo 'poslovna sredstva v skladu z njihovo predvideno ekonomsko iz-trošenostjo in rezultati poslovanja. Stopnjo amortizacije nad zakonsko določeno stopnjo, določi vsak udeleženec sam.
9.	člen
Udeleženci namenijo za investicijsko vzdrževanje do 60 % sredstev amortizacije v skladu s predpisi in praviloma ne manj kot so namenili za tovrstno vzdrževanje povprečno v preteklih treh letih.
10.	člen
Zaloge nedovršene proizvodnje, lastnih proizvodov in gotovih proizvodov vrednotijo udeleženci po direktnih materialnih stroških in direktnih osebnih dohodkih, če tako
Samoupravni predpisi — stran 2
določena vrednost zaloge ne presega vrednosti, ki je določena po veljavnih predpisih.
Vsak udeleženec lahko odloči, da se zaloge vrednotijo nižje. O vrednotenju zalog nad direktnimi stroški, vendar v okviru dopustne vrednosti, odločajo udeleženci skupno.
3.	Delitev doseženega dohodka
11.	člen
Iz dohodka pokriva TOZD obveznosti in ga deli:
aj za pogodbene obveznosti;
b)	za zakonske obveznosti;
c)	za druge izdatke, ki po predpisih nimajo značaja materialnih poslovnih stroškov;
d)	sredstva za osebne dohodke TOZD;
e)	sredstva za osebne dohodke Skupnih služb po poslovnem uspehu delovne organizacije;
f)	del dohodka, ki gre sopogodbenikom v skupnem poslovanju;
g)	sredstva za rezervni sklad;
h)	sredstva za sklad skupne porabe;
i)	sredstva za poslovni sklad:
—	za posojilo nerazvitim republikam in za Kosovo,
—	za skupne rezerve;
j)	del dohodka za družbene potrebe po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki jih je sklenila TOZD;
k)	preostala sredstva za poslovni sklad.
12.	člen
Celotni dohodek Skupnih služb se oblikuje iz lastnih dohodkov za opravljanje eksternih storitev in prispevkov TOZD za kritje stroškov in za osebne dohodke na osnovi opravljenega dela služb. Osnove in merila ža pokrivanje določijo udeleženci skupno z vsakoletnim gospodarskim načrtom.
4.	Osnove in merila razporejanja dohodka za osebno porabo
13.	člen
Za izvajanje enotne politike delitve dohodka za osebno porabo, se delavci TOZD v okviru delovne organizacije dogovorijo, da bodo upoštevajoč različne dejavnosti posameznih TOZD, a zaradi solidarnosti, ki je dogovorjena v sporazumu o delitvi, skupno določali enotne osnove in merila za ugotavljanje razpoložljivih srdstev za osebne dohodke.
a)	Ugotavljanje uspešnosti poslovanja za iz-čun razpoložljivih sredstev za osebne dohodke
14.	člen
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke so odvisna od uspešnosti poslovanja, ki se meri z doseženo storilnostjo in doseženo rentabilnostjo poslovanja. Na višino razpoložljivih sredstev pa vplivajo tudi merila solidarnosti, o katerih odločajo udeleženci skupno.
15.	člen
Storilnost (produktivnost) ugotavljamo . z razmerjem med dohodkom iz člena 8 in številom zaposlenih na osnovi vkalkuliranih ur.
Vsak udeleženec določi fizično merilo produktivnosti celotne svoje proizvodnje, kot razmerje med količino proizvodnje in vloženim delom z vsakoletnim gospodarskim načrtom. Ta merila služijo kot korektor vrednostnih meril storilnosti poslovanja.
Rentabilnost ugotavljamo z razmerjem med dohodkom in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
b)	Postopek izračuna razpoložljivih sredstev za osebne dohodke
16.	člen
Udeleženci bodo ugotavljali razpoložljiva sredstva za osebne dohodke v obračunski dobi na podlagi naslednjih kazalnikov:
—	dohodek (Do): celotni dohodekjE- porabljena sredstva -j- amortizacija nad predpisanimi stopnjami, evenetualno tudi popravljen v skladu s 4. členom;
—	izhodiščni dohodek (iDoj: dohodek na zaposlenega dosežen v poslovanju TOZD V isti obračunski, dobi v preteklem letu;
9BS osebni dohodek (OD): bruto osebni dohodek obračunan v dohodku tekočega obdobja;
—	izhodiščni osebni dohodek (iDO): povprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega, dosežen v poslovanju TOZD v preteklem letu;
—	zaposleni (Z): povprečno število zaposlenih iz vkalkuliranih ur, ki ustreza obsegu fakturirane realizacije. Dobimo ga tako, da število vseh vkalkuliranih ur v obračunski dobi delimo z normalnim številom ur v tem obdobju (182 ur na mesec oz. 2184 ur na leto) in ga korigiramo z razmerjem med obračunanimi osebnimi dohodki v dohodku tekočega obdobja in vkalkuliranimi osebnimi dohodki v tem obdobju;
—	izhodiščna stopnja rentabilnosti (iSK): razmerje med dohodkom in povprečno uporabljenimi poslovnimi Sredstvi doseženo povprečno v zadnjih treh letih v isti obračunski dobi;
—	doseženi dohodek (dDo): dohodek na zaposlenega v obračunski dobi tekočega leta;
—	dosežena stopnja rentabilnosti (dSR): stopnja rentabilnosti dosežena v obračunski dobi tekočega leta;
—	razpoložljiva sredstva za osebne dohodke (ROD): izhodiščni osebni dohodek pomnožen z indeksom razpoložljivih sredstev za osebne dohodke (IROD), številom mesecev v obračunski dobi in številom zaposlenih (Z);
v ‘i-±r povprečni osebni dohodek (pOD): po-, vprečni mesečni bruto OD, ki ga,ugotovimo tako, da Vsoto bruto osebnih dohodkov v obračunski dobi delimo s številom mesecev in povprečnim številom zaposlenih v obračunski dobi.
17.	člen
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke v obračunski dobi se ugotovijo po obrazcu.
ROD ==. ipOD X IRODZ X številom mesecev v obračunski dobi.
18.	člen
Indeks osebnega dohodka IOD se določi po obrazcu:!
E1 dDo 1	| i dSR
IOD = 3 X iD„ + b X
Skupna vrednost faktorjev a in b znaša vedno 100. Težo posameznega člena, ki je določena z a oz. b, skupno določijo udeleženci ob sprejemu letnega gospodarskega načrta za vsako TOZD posebej, lahko pa tudi za skupino TOZD iste dejavnosti; upoštevajoč pogoje ustvarjenega dohodka, zastavljene cilje poslovanja in politiko delitve, na podlagi doseženih razmerij delitve v preteklih letih.
Udeleženci lahko med letom skupno tudi spremenijo posamezni TOZD te vrednosti, če so se spremenili pogoji ustvarjanja dohodka, na ošnovi katerih so bile določene te vrednosti.
19.	člen
Indeks razpoložljivih sredstev za osebne, dohodke (IROD), ki zagotavljajo izpolnitev načela, da se pri relativno večjem dohodku hitreje povečujejo sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela kot sredstva za porabo, se določi po naslednjih obrazcih:
a)	če je IOD manjši od 100: IROD = 100 — 0,7 X (100 — IOD);
b)	če je IOD nad 100 do 120:
IROD 100 + 0,9 X (IOD — 100);
c)	če je IOD nad 120 do 140:
IROD Ji 118 ■ + 0,7 X (IOD — 120);
č) če je IOD nad 140:
IROD = 135;+ 0,5 X (IOD -r- 140).
20.	člen
Če je indeks razpoložljivih sredstev za osebne dohodke po izračunu iz prejšnjega člena nižji od 100, se razpoložljiva sredstva za osebne dohodke TOZD ne morejo zmanjšati pod vsoto obračunskih osebnih dohodkov po skupno določeni vrednosti obračunske osnove osebnega dohodka zmanjšani do 10%.
Če TOZD iz prvega odstavka ni poslabšala delovne storilnosti (fizične produktivnosti) v primerjavi s preteklim letom, se razpoložljiva sredstva za osebne dohodke povečajo do vsote obračunanih osebnih dohodkov.
Če je TOZD iz prvega odstavka povečala delovno storilnost (fizično produktivnost), lahko poveča razpoložljiva sredstva za osebne dohodke nad osebnimi dohodki iz prejšnjega odstavka za polovico stopnje povečanja delovne storilnosti.
Povečana razpoložljiva sredstva za osebne dohodke po prejšnjih dveh odstavkih ne morejo doseči razpoložljivih sredstev dohodka po pokritju zakonskih pogodbenih obveznosti in drugih izdatkov, ki se po veljavnih predpisih krijejo iz dohodka.
Za TOZD, ki po izračunu dosega IROD večji od 130, udeleženci skupno ugotovijo, v kolik meri je doseženi dohodek rezultat dela in ustvarjalnosti delovne skupnosti in skie-' pajo v skladu s 4. členom.
c)	Osebni dohodki in življenjski stroški
21.	člen
Pri usklajevanju osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov, bodo -udeleženci upoštevali:
, — družbeno ekonomsko politiko preteklega leta,
—	že doseženo raven povprečnega osebnega dohodka v TOZD.
22,., člen
. Udeleženci soglašajo, da v primeru, če se življenjski stroški tekočega: obdobja glede na enako obdobje preteklega leta povečajo več kot 5 %, povečajo indeks razpoložljivega osebnega dohodka (IROD); in sicer:
—	če je IROD manjši od .90 r— za odstotek povečanja življenjskih: stroškov;
—	Če je IROD. nad 90 do 120 — za 90% povečanja življenjskih stroškov;
—	če je IROD višji od 120fegjza 60 % povečanja življenjskih stroškov.
Udeleženci, ki dosegajo povprečni osebni dohodek na- pogojno nekvalificiranega delavca, višji od doseženega v gospodarstvu SRS, povečajo IORD za polovico navedene-:,
03	P0VGC3Ilj3»
23.	člen
Ostale omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju splošnih sredstev za osebne dohodke iz dohodka so:
—	razpoložljivi dohodek;
—	samoupravni sporazum o razporejanju dohodka grupacije, ki ga podpiše delovna organizacija ali TOZD;
"■% določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka;
—	razpoložljiva sredstva za osebne dohodke na zaposlenega ne morejo biti večja od 125 % obračunanih osebnih dohodkov na zaposlenega.
d)	Ugotavljanje sredstev za osebne dohodke v delovni skupnosti Skupnih služb.
24.	člen
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke delavcev Skupnih služb sestojijo iz:
1.	obračunanih osebnih dohodkov na osnovi skupno določene vrednosti obračunske osnove, ki se krije s prispevkom TOZD in plačilom storitev in
2.	sredstev za osebne dohodke po poslovnem uspehu delovne organizacije, ki se oblikujejo iz udeležbe Skupnih služb v poslovnem uspehu TOZD.
25.	člen
iTOZD ki je dosegla 'v obračunski dobi višja razpoložljiva sredstva za osebne dohodke, kot znašajo obračunani osebni do-
hodki po obračunskih postavkah, je dolžna sorazmerni del tega presežka prispevati skupnim službam kot njihovo udeležbo v poslovnem uspehu TOZD.
Ta udeležba se izračuna tako, dasestop-nja (%) presežka nasproti obračunanim osebnim dohodkom TOZD po obračunski postavki pomnoži z zneskom sredstev za osebne dohodke po obračunski postavki, ki ga vsebuje prispevek te TOZD Skupnim službam.
26.	člen
Delovna skupnost Skupnih služb mora pri izračunu sredstev za osebne dohodke po poslovnem uspehu delovne organizacije ugotoviti povprečni odstotek skupnega presežka razpoložljivih sredstev ža osebne dohodke nasproti obračunanim osebnim dohodkom vseh TOZD. V tem razmerju smejo Skupne službe oblikovati sredstva za osebne dohodke^ po poslovnem uspehu delovne organizacije.
27.	člen
Če Skupnim službam preostanejo sredstva v dohodku potem, ko so pokrile vse zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti, osebne dohodke po 24. členu in skupno porabo po merilih tega sporazuma, odločijo skupno udeleženci o razdelitvi preostanka dohodka.
e)	Delitev razpoložljivih sredstev za osebne dohodke po ožjih organizacijskih enotah
28.	člen
Udeležnci postavijo osnovne, in merila za razdelitev razpoložljivih sredstev za osebne dohodke po ožjih organizacijskih enotah v svojem sporazumu o delitvi dohodka.
f)	Obračuni in izplačilo osebnih dohodkov po uspehu med letom
29.	člen ,	;
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke se ugotavljajo med letom na osnovi podatkov periodičnih obračunov 6- oziroma 9-mesečnega poslovanja, upoštevajoč tudi vplive neenakomerne dinamike ustvarjanja dohodka. .
30.	člen
Presežek razpoložljivih sredstev za osebne dohodke-nad obračunanimi osebnimi dohodki ugotovljenih v 29.'čleitUi se razdeli za osebne dohodke po polletnem periodičnem obračunu največ 60%-zneska; po tričetrt-letnem pa največ 75 % zneska. Taka delitev se šteje kot akontacija, končna delitev se izvrši po zaključhem računu.
5.	Oblikovanje sredstev za rezervni sklad
31.	člen
Iz doseženega dohodka se del sredstev nameni v rezervni sklad, v skladu z veljavnimi predpisi.
6.	Oblikovanje sredstev za sklad skupne porabe
32.	člen
Udeleženci bodo oblikovali sredstva skupne porabe na ravni TOZD za potrebe delav-
cev v TOZD in na ravni delovne organizacije, da bi solidarnostno pokrivale skupne potrebe delavcev Hmezada' in. za delavce Skupnih služb, če zato ne zadošča presežek dohodka Skupnih služb.
33.	člen
Enotne osnove in merila za oblikovanje sredstev skupne porabe, izvzemši za stanovanjsko graditev, bodo udeleženci skupno določali po naslednjih načelih:
1.	če dopuščajo sredstva preostalega dohodka po izločitvi prispevka v obvezni rezervni sklad, izloči TOZD potrebna sredstva po enotnih merilih za sklad skupne porabe, za sklad skupne porabe skupnih služb in ža skupni sklad skupne porabe delovne organizacije;
2.	če sredstva preostalega dohodka ne dopuščajo tolike izločitve, TOZD ne združuje sredstev za skupni sklad skupne porabe, v skrajnem primeru pa tudi ne za sklad skupne porabe skupnih služb;
3.	če sredstva preostalega dohodka ne omogočajo niti oblikovanje sredstev za sklad skupne porabe TOZD po enotnih skupno določenih merilih, ki jih oblikujejo po 'minimalnih solidarnostnih merilih;
. 4. če udeleženec iz sredstev preostalega dohodka ne more pokriti delno ali v celoti niti' po minimalnih solidarnostnih merilih, ji manjkajoča sredstva zagotovijo ostale TOZD.
V ta izračun in delitev se ne vključujejo sredstva za stanovanjsko graditev, ki se oblikujejo po splošnih predpisih in posebnih sporazumih.
34.	člen
Tako izračunana sredstva za skupno porabo na ravni udeleženca (za sklad skup. porabe TOZD), lahko tisti udeleženci,S v katerih razpoložljiva sredstva za osebne1 dohodke presegajo obračunane osebne dohodke, povečajo za enak odstotek kolikor znaša razmerje presežka razpoložljivih sredstev za osebne dohodke nad obračunskimi osebnimi dohodki po skupno določeni vrednosti obračunske osnove.
Prav tako lahko udeleženec poveča'sredstva za sklad skupne porabe na račun razpoložljivih sredstev za osebne dohodke.
35.	člen
Udeleženci bodo združevali sredstva skupne porabe skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev po enotnih merilih, ki jih skupno določijo:
,— ža stanovanjsko graditev,
—	za vzdrževanje in gradnjo počitniških domov,
— za solidarno pokrivanje minimalnega dogovorjenega zneska regresa za dopust delavcev tistih TOZD, ki teh sredstev nimajo,
—	za delo družbeno-političnih organizacij v delovni organizaciji,
—	za nagrade ob delovnih jubilejih delavcev Hmezada,
—	za druge potrebe delovne skupnosti, ki jih skupno določijo udeleženci.
36.	člen
Udeleženci izločajo sredstva za stanovanjsko graditev, a ne manj kot 6%.
TOZD lahko nameni za stanovanjsko izgradnjo tudi večja sredstva v skladu z rezultati poslovanja, toda največ 2% nad občinsko dogovorjeno stopnjo.
37.	člen
Po izločitvi stanovanjskih sredstev za obvezno združevanje in solidarnost, se ostala sredstva združujejo za financiranje skupnega prejetega programa stanovanjske izgradnje v delovni organizaciji, razen dela sredstev, izločenega nad dogovorjeno višino; ta sredstva, ki se sicer združijo, se uporabljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih samo za potrebe delavcev TOZD, ki jih je združila.
38.	člen
V	sklad skupne porabe skupnih služb prispevajo vse TOZD, ki so ustvarile toliko dohodka, da so pokrile obveznosti in stroške iz 11. člena pod a) do g) in potrebne izločitve v svoj sklad skupne porabe po 31. členu.
TOZD izločijo potrebna sredstva za sklad skupne porabe skupnih služb, izračunana po enotnih osnovah in merilih, sorazmerno dohodku vseh TOZD po pokritju izločitev iz prvega odstavka tega člena.
39.	člen
V	skupni sklad skupne porabe delovne organizacije prispevajo vse TOZD, ki so ustvarile ostanek dohodka po pokritju izločitev iz 37. člena.
TOZD izločijo potrebna sredstva za skupni sklad skupne porabe, izračunano po 33. členu sorazmerno preostalemu dohodku vseh TOZD po pokritju izločitev iz 37. člena.
40.	člen
1 Udeleženci bodo ne glede na možnosti določali s tem sporazumom sredstva sklada skupne porabe za potrebe delavcev v TOZD, Za potrebe skupnih služb in za skupni sklad skupne porabe tako, da te ne bodo presegle 70 % višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom delavcev v delovni organizaciji v preteklem letu. V ta znesek se ne vštevajo:
—	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu,
—	preventivno zdravstveno varstvo,
—	odpravnine,
—	otroško varstvo,
1— pomoč homunitarnim organizacijam, —- pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi nesreče pri delu.
41.	člen.
Udeleženci oblikujejo sredstva sklada skupne porabe najmanj v višini, kakor je to
Samoupravni predpisi — stran 5
potrebno za kritje izdatkov za regres Za letni dopust.
42.	člen
TOZD, ki se ukvarjajo s proizvodnim sodelovanjem s kmeti — kooperanti, oblikujejo sredstva za sklad skupne porabe kmetov — kooperantov v skladu z doseženim uspehom po sklepu organa upravljanja TOZD. Sredstva, ki se izločajo v sklad skupne porabe kmetov'— kooperantov, lahko znašajo največ 25 "/o preostalega /dohodka po pokritju vseh do sedaj navedenih obveznosti.
7.	Oblikovanje sredstev za poslovni sklad / 43. člen
Ko pokrijejo pogodbene in zakonske obveznosti, druge prejemke, osebne dohodke, sredstva za rezervni sklad, oblikuje TOZD sredstva za poslovni sklad takole:
, — najprej ugotovijo in izločijo del za posojilo nerazvitim republikam in SAP Ko-sjov.o ter del za skupne rezerve v skladu z veljavnimi predpisi.
— Iz ostanka sredstev se nato pokrijejo prispevki za družbene potrebe na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
III.	KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Kjer ta sporazum določa skupno odločanje udeležencev, odločajo delegati v delavskem svetu delovne organizacije.
45.	' člen
Dogovorjene osnove in merila Za izračun razpoložljivih sredstev za osebne dohodke, ki jih vsebuje ta sporazum, upoštevajo vse
Podpisniki:
1. Kmetijstvo Žalec,
Šempeter v Savinjski dolini Zupanc Stanko, '/ predsednik DS TOZD ;
Jureš Anton, direktor TOZD !2, Kmetijstvo Radlje,
Radlje ob Dravi Onuk Lovrenc, predsednik DS TOZD Hauzer. Alojz, direktor TOZD
3.	Kmetijstvo Šmarje,
Šmarje pri Jelšah Žogan Ivan, predsednik DS TOZD Strašek Zvonko direktor TOZD
4.	Kooperacija Žalec Potočnik Franc, predsednik DS TOZD Semprimožnik Ludvik, direktor TOZD
5.	Sadjarstvo .Mirbsan,
TOZD, ne glede na to, h kateremu samoupravnemu sporazumu grupacije so pristopile.
46.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen če ga je sprejela večina delavcev vseh - udeležencev v enakem besedilu in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki.
47.	člen
Ta Samoupravni sporazum stopi v veljavo z dnom, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnic udeležencev, uporablja pa se za delitev dohodka, ustvarjenega od 1. januarja 1975- dalje.
48.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec. Za spremembo ali dopolnitev velja postopek; kot je določen v samoupravnem Sporazumu o združitvi v delovno organizacijo HMEZAD.
49.	člen
Karkoli ne. ureja ta skupni sporazum in ni predmet skupnega urejanja, uredijo udeleženci v svojih sporazumih o delitvi dohodka.
50.	člen
Z dnem veljavnosti tega sporazuma preneha veljati pravilnik o delitvi dohodka z dne 29. 12. 1969.
Žalec, dne 29. decembra 1975
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Jože Cetina, dipl. ing. agr.
10. -Hmezad eksport-import, Ži Pintar Emil, predsednik DS TOZD Bobovnik Mišo, direktor TOZD Združena hladilnica, Celje Praznik Anton, predsednik DS -TOZD Šelih Alfonz, direktor TOZD Strojna Žalec Sertl Jože,
predsednik DS TOZD Žužej Franc, direktor TOZD Gostinstvo Celje Perčič Silva, predsednik DS TOZD Jager Vlado, direktor TOZD Gradbeništvo Žalec Rojnik Ivan, predsednik DS TOZD Mikek Ivan, direktor TOZD
15, Kmetijstvo Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica
Petrovče Napotnik Simon, predsednik, DS TOZD Korber Vid, direktor TOZD
6.	Vrtnarstvo Celje	.,
Toplak Vinko, predsednik DS TOZD Dermol Ludvik,
direktor TOZD
7.	Mesnihe Celje Hren Alojz, predsednik DS TOZD Grm Anton, direktor TOZD
8.	Mlekarna Celje
Šilih Karl,	13.
predsednik DS TOZD Hrušovar Alojz, direktor TOZD
9.	Mešalnica krmil Žalec
Kroflič Ciril,	14.
predsednik DS TOZD Petkovški Peter,
direktor TOZD
Celin Ana,
predsednik DS TOZD Žnidaršič Jože, direktor TOZD
16.	Notranja trgovina Žalec Pšakar Ciril, predsednik DS TOZD Debelak Ivan,' direktor TOZD
17.	Skupne službe Žalec . Ojdanič Jožica, predsednik DS TOZD Plaskan Vlado, direktor del. skup.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO »HMEZAD«
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Na podlagi določil 36. in 130. člena ustave SRS, 41. člena zakona o konstituiranju in 153. člena samoupravnega sporazuma o združitvi, sklenejo TOZD, podpisnice samoupravnega sporazuma o združitvi na zborih delovnih skupnosti, naslednje spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi.
IT. člen
V uvodu (preambuli) sporazuma še vpišejo novi podpisniki:
I—: TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 24,
—	TOZD Notranja trgovina, Žalec, Hme: ljarska 7.
2. člen
Razširi se poslovni predmet te delovne organizacije, zato se v 6. členu vpišejo naslednje nove dejavnosti:
—	v tč. 12 se dopiše: »in turistične dejavnosti«;
------v tč. 18 se dopiše: »posredovanje tovora«;
—	v tč. 26 se vpišejo naslednje nove trgovinske stroke:
—	tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija;
—	galanterijsko in bazarsko blago ter igračke;
—	obutev, usnjarsko blago in potrebščine;
- kolesa, šivalni stroji in potrebščine;
—	motorna kolesa, nadomestni deli in potrebščine;
športne potrebščine;
—	parfumerijsko in kozmetično blago;
—	drva in premog;
—	ure in izdelki iz plemenitih kovin;
—	sanitarni in instalacijski material;
—	orodja, oprema in pribor za obrtništvo;
jjf — drogerijsko blago;
ribiški material in potrebščine;
—	pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine;
—	radijski in televizijski aparati in potrebščine;
—- izdelki iz sladkorja in kakava;
—	tobačni izdelki, Vžigalice in potrebščine;
.— opravljanje bifejskih storitev;
—	toplovodni instalacijski materiali, peči, radiatorji;
—	kuhinjsko pohištvo in gospodinjski stroji;
—■ orodje in mali kmetijski stroji za vrtičkarje;
—1 stavbno pohištvo; i; — žagan les in drugi lesni sortimenti;
.—.izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
'; —= zdravilna zelišča.
-	3. člen
V	členu 7 se vpišejo nove TOZD z naslednjimi glavnimi dejavnostmi:
15.	Kmetijstvo Ilirska Bistrica
^ kmetijska proizvodnja na družbenih zemljiščih in v kooperaciji s kmeti,
—	gospodarjenje z gozdovi,
—	klanje živine in predelava mesa, T
-— odkup, dodelava in prodaja kmetijskih pridelkov, živine in gozdnih sadežev,
—	trgovanje na drobno in debelo,
—	gostinske storitve,
.—- kovaške, ključavničarske, mehanične in prevozne storitve.
16.	Notranja trgovina
—	trgovina na debelo in drobno,
—	posredniške in agencijske storitve, konsignacije na domačem trgu,
.,t—-^skladiščne storitve,
. — tovorni promet v cestnem prometu in posredovanje tovora,
aranžerske, propagandne in grafične storitve.
4.	člen
V	7. členu, tč. 10, samoupravnega sporazuma se pri TOZD Hmezad export-import črta dejavnost:
—	tovorni prevoz blaga v cestnem prometu.
5.	člen
V	18. členu se besedilo pod tč. b/16 »tajništvo za'zaščito delovnih dolžnosti« črta.
6.	člen
"V 37. členu še v drugem odstavku črta: »37. členom« in vpiše: »z 31. členom«.
7.	člen
V	44. členu se doda tretji odstavek z naslednjim besedilom: »Pristojnosti komisije za zaščito delovnih dolžnosti lahko opravlja tudi odbor za medsebojna razmerja, če tako določi TOZD v svoj lem statutu.«
8.	člen
V	51. členu, tč, 9, se besedilo: »sklepov o pristopu drugih TOZD ali podjetij k temu sporazumu«, črta.
9.	člen
Dosedanje besedilo 65. člena samoupravnega sporazuma se črta in vpiše novo, ki glasi:	.
Samoupravni predpisi — stran 7
»V odbor, samoupravne delavske kontrole delovne organizacije volijo vse TOZD po enega člana izmed kandidatov, ki jih predlagajo družbeno-politične organizacije. Odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije izvaja svoje naloge in pristojnosti po določbah tega, samoupravnega sporazuma in pravilnika o uresničevanju, organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole, ki ga sprejmejo delavci TOZD na zboru«.
10.	člen
V	69. členu, 5. odstavek, kjer se določa strokovna izobrazba ih praksa za delovno mesto glavnega direktorja, se dosedanje besedilo prve alineje črta in vpiše novo:
»— da ima visoko strokovno izobrazbo agronomske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 10 let delovne dobe v stroki, od tega'najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih.«
11.	člen
V	129. členu se v prvem stavku črtata besedi: »in neodplačno«.
12.	člen
Za 139. členom se doda nov 139. člen z naslednjim besedilom:
»Posamezne TOZD v sestavu podjetja se lahko združujejo v različne SOZD, v katero še ni vključila delovna organizacija, za doseganje določenih skupnih interesov TOZD, združenih v SOZD, za zagotovitev uspešnejšega poslovanja zaradi medsebojne delitve dela in za doseganje drugih skupnih interesov, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD.
Združitev ne sme biti v nasprotju z interesi drugih TOZD in podjetja kot' celote.
Podpisniki:	6.
1.	Kmetijstvo Žalec,
Šempeter v Savinjski dolini Zupanc Stanko, predsednik DS TOZD Jureš Anton, direktor TOZD
2.	Kmetijstvo Radlje,
Radlje ob Dravi Onuk Lovrenc,	„
predsednik DS TOZD Hauzer’ Alojz,
" direktor TOZD
3.	Kmetijstvo Šmarje,
Šmarje pri Jelšah	g
Žogan Ivan, predsednik DS TOZD Strašek Zvonko direktor TOZD
4.	Kooperacija Žalec	10.
Potočnik Franc, predsednik DS TOZD Semprimožnik Ludvik, direktor TOZD
5.	Sadjarstvo Mirosan, Petrovčtll.
Napotnik Simon, predsednik DS TOZD Korber Vid,
direktor TOZD	\
Obveznosti, ki jih ima TOZD. po sporazumu o združitvi v delovno organizacijo HMEZAD, se lahko spremenijo samo v soglasju ostalih TOZD.
Da ni združitev posamezne TOZD v SOZD V nasprotju z interesi delovne, organizacije in TOZD ugotovi s sklepom delavski svet podjetja v soglasju vseh delegacij;.
Odločitev za združitev TOZD v SOZD sprejmejo delavci na zboru z večino glasov.
13.	člen
Doda se nov 139. b člen z naslednjim besedilom:
»Delovna organizacija HMEZAD se lahko združi v več sestavljenih organizacij združenega dela zaradi določenih skupnih interesov in ciljev, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, če tako sklenejo vse TOZD na zboru delavcev z ve-čino glasov vseh delavcev.
V	samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD se določijo skupni interesi, cilji in dejavnosti, zaradi katerih je združitev upravičena, kakor tudi pravice in obveznosti, ki jih ima deloVna organizacija ali posamezne TOZD iz skupnega poslovanja v SOZD. .
14.	člen
Te spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje HMEZAD veljajo, ko jih sprejmejo delavci vseh TOZD na zboru z večino glasov in podpišejo pooblaščeni predstavniki TOZD, navedenih v uvodu sporazuma.
V	Žalcu, dne 29. decembra 1975
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije
Jože Cetina, dipl.,ing. agr.
Vrtnarstvo Celje Toplak Mirko, predsednik DS TOZD Dermol Ludvik, direktor TOZD Mesnine Celje Hren Alojz, predsednik DS TOZD Grm Anton, direktor TOZD Mlekarna Celje Šilih Karl,
predsednik DS TOZD Hrušovar Alojz, direktor TOZD Mešalnica krmil Žalec Kroflič Ciril, predsednik DS TOZD Petkovški Peter, j direktor TOZD Hmezad export-impbrt Pintar Emil, predsednik DS TOZD Bobovnik Mišo, direktor TOZD Združena hladilnica Celje 17. Praznik Anton, predsednik DS TOZD Selih Alfonz, direktor TOZD
12.	Strojna Žalec Šertl Jože,
predsednik DS TOZD Žužej Franc, direktor TOZD
13.	Gostinstvo Celje Perčič Silva, predsednik DS TOZD Jager Vlado, direktor TOZD
14.	Gradbeništvo Žalec Rojnik Ivan, predsednik DS TOZD Mikek Ivan, direktor TOZD,
15.	Kmetijstvo Ilirska Bistrica Celin Ana, predsednik DS TOZD Žnidaršič Jože, direktor TOZD
16.	Notranja trgovina Žalec Pšakar Ciril, predsednik DS TOZD Debelak Ivan, direktor TOZD Skupne službe Žalec Ojdanič Jožica, predsednik DS TOZD Plaskan Vlado, direktor TOZD