27
Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spisnje P. F. H.) XI. Metlika.
jj^                                                      (Eonec.)
jljMA^ta 1547. wo Turki zopet prišli na slovonsko mejo ter so hudo pustošili Ijliijina Metliškoj zoinlji in po okolici Semižkoj in Novomeskej. Le-ta 1575. ¦B§irs0 divjaki zopet prUomastili pred MetHko, polastili se mesta. pomorili TyT ali v sužnjest oilpeljali, kar jim je [iriSlo živega pred oči; meato so zapalili (zažgali), da ni ostolo druzega nego pepel in razvtiline. Tri lota pozncjp bo Turki zopet pvišli pred mesto, oblegali ga od 28. marca do 1. aprila. Trli Metličaaje so poiuorili nad 1000 Ttirkor; a naposled se je render )« nioralo mesto udati. StraSno so dn-jali Turki po mestu. Mestnega sodnika so s sulirami prcbodli, a mcstnim svetovalceui posokali glave; žene in deklctn so skrunili, zaprli jih v ceriev in jo potem zažgali. Okolo SXX) mladcničov in mož so odpcljaii v sužnjcst.   V tem so se -/.lirali liramborci iz Kranjske in Korožko
—  kakih 12000 mfiž — ki so Turka zapodili v bog na 12. dan uicseca aprila.
—  Zadnjič so plenili Turki po Mctliškej  okolici 1723. leta.   Oaobito mnogo kvaro je trpda oni čas ScmiSka okolioa.
Zaradi kvari\ ki so jo naredili Turki mestu in pa zaradi kuge, ki je vzlasti lGiij. lote mnogo Ijudi pomorila, oaljožalo jo mesto tako, da si Se kooeem 17. stoletja ni opomoglo. Y dveh lotih jc podavila kuga nad 1200 Ijudi; mnogo hiš je ostalo broz gospodarjev ia mestno obzidje je jelo razpadati. Mestni očetje so bili pvimorani prmlati mestno imorino, da so poplačali davek. Vender to vse še ni bilo dosti; ostalo je Se 1209 gld. dolga.
Sredi iSeutnajstpga stoletja so lateranske lioinatije novič razvnelo Metlifano. Letii 1561. je v mestu oznanoval novo vero nftkov suknar Gregoiij, ki ni umel niti neiakkega niti latiuskcga jezika, a znal je Trubarjere knjige aa izust, Za njiin sta to delo prevzela Janoz Tulšak in Peter Vojraanieijus. Xo-vouieški arbidijakon Jurij Graf je storil konee tem homatijam iu zaprl ozna-novalca na povelje Ljubljanskega skota.                    .                                        -,'
Tudi iiolo je iuiclo mesto že sredi 16. stoletja. UJitelji sobili: Sebastijan Bchwarz (1582), Jurij Staudcr (1584), G. Grmek in Matija Kompave (1584.1.)
Sredi 16. stoletja so so ' naseliii po MetliSkej okolid Uskoki ali Vlabi. Meseea septembra 1530. Jeto jp pribežalo aJi uškočilo več dnižin iz Bosne na Avstrijsko. Njih vodja in harambaži so šli naravnost li kralju Ferdinandu, da si izprosijo biraližfa svojim Jjudem. Za boj priprarni možje so pa ž)i proti Biliafu, kjor so se v bitki neki pvav dobro obnesli. S tom jo izginil strab, da bi (o bili kaki turški ogledalii. Deželni stanovi so nasvetovali, naj sts Vlahi nasele po Žomberku, Kostelu in Vinici j odkaže naj se jim zstnlja, ki bode prosta davka, samo neko desetino ad živine ia žita naj odrajtujejo; sa glavarja in stotnika naj se jim da kak hraber mož; služijo naj za oglednike ter branijo mejo turskib napadov. In res, v tekn desetih let se je nasclilo 3000 družin j») MetJižkp) okolici. Žumberku in Kostelu do 1541. ]. VeDder je trajalo iše dokaj easa, da so se stvari uralile in pribpglim družiaam zemljiščft odkazala, ker ni bila vojja graščinskih gospodai'jer, dati jini zemljiš^a, a zetn-ljišča dcželaili knezov so bila zastavljeaa.    V tem času so se preživeli s tem,
M
da no pleoili po Titrškem. Jako mnogo zaslag jc imel cesarski svetovalee Janez Leokovič, da se je stvar uredila. Bil jft njih stotnik, in kot tacemu je pripadal JMehovski grad. To zemljisče se je razdelilo med Vlaho. Pozneje so bili po vojaško orgiuiizovani, iraeH no svoje stotnike in dobivaJi plačo od vicedoma. Njih opravilo je bilo: braniti uiejo proti Turkoin. Tako je bi.la ndstala vojaška graniea. — Driižinsko žirljenjo Uskokov je cisto razlicno od sosednih Belokranj('ev. Živelo jft po vef- (Iružin vkupe v jednej hiši; gospodar je bil najstarejži mož. a gospodinjn ženu najmlajšfga sina. Vso v hiži se jima je moralo pokoravati. Vodila sta domaee delo in vsa opravila. katora so izvrševali oatali družinski udjp. V jednej hifii je bivalo po 10 do 12 mdž z& vojsko sposoboih. ki so morali biti vedno pripravljeai m boj ter stražiti mejo. Sploh pa niso bili iu še deues niso nifi kaj prijetni aosedjo. nRadi so segali in Še segajo po tujem bislga, in znali ao najti, kar ui nihco tz^ubtl. ter vzeti. predno se jim je dalo,"' pripoveduje Valvasot. K<?r «o slabo gospodarili, požM jittt je kmalu vse, kar so si pridelali. Zdaj jim tlrnzo.ga ni preostftjalo. nego iti na plen. Poiskali so si ga deloma v sosednej sovražnej dežcli, a dcloma tadi jm Bvojih sosednih pri.iateljih. Sila tczko jib je bilo 7,asa{'iti; biii so hitrejži nego najtilpjSi konj, nifd si>Uy>j jcdini ter zvpznni kakor žclezna veriga. Težko jim je bilo dokazati storjvno hndodcJstvo. dbdržali so do denašnjega dne svoje šsge in svojo nofto. pt> katerih se locijo od sosednih Bolokranjeev. Žgiid nosijo obltko iz belfc tkanme in pisan zastor. I/ase si kitijo s ti?m, da si v kit« vpletiijo razlifno srebrnino io drug lisp. Dekleta nosijo feepice (kape). ki so pri imovitejših veekrat uakiteno z zlatimi \n srebrnimi rveticami. Moška noSa je podobna hrvatskej. Po veri pripadajo deloma grško-katoli&kej, deloma pravoslavnej cerkvi.
Denes Steje Metiika 1244 prebivHlcev, ki se žive iiajveL ob vinoveji in poljedolstvu. Obrtnikov in rokotlelcev je malo. Hišo so videti dokaj lcpe iu snažoe ter pri&ajo o blagostanji mesta.
Za dašni blagor mešoanov skrbi proSt nomskega reda, kateronm pomagata dra diihovna pomočnika. Za uaobražonost naroda skrbi čveterorazredua Ijudska žola. Sploh se Belokranjci 5c denes odlikujejo s Slovanom prirojeno gosto-ljubnostjo.