GrosuPlJe (centrala) sP 908 I KLASJE g 1996 Z 352(497.4 Ivančna Goric« 119960025,3 COBIS:0 %r tm w ■* «• A M 8 li t A N 1 11 .....; '?:; ;" n i GORICA Številka 3 letnike 2. tru tt ot; 1 996 • VIDEO • OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Volišča bodo spet zaživela, tokrat na poseben način tudi za svete krajevnih skupnosti. Prvič bomo volili ljudi na pomembna in odgovorna mesta v naših dvanajstih krajevnih skupnostih, na način, kakršen je v uporabi večini demokratičnih dežel. Krajevnim skupnostim smo dali svoje mesto, brez njihovega dela ne bi bilo napredka. Zato je prav zdaj čas, da s svojo volilno preudarnostjo damo volilni glas osebi, od katere največ pričakujemo. Lahko bo dati glas ljudem, ki so se s svojim delom v bližnji soseski že dokazali in potrdili z opravljenimi nalogami in vizijami za željeni nadaljnji razvoj. Lepo je živeti v kraju, kjer čutimo pripadnost, kjer urejamo zadeve složno za skupni dom, kjer je življenje in delo urejeno, prijazno in domače. Volitve niso vsak dan. Na volit\>e vas posebej ne vabim, saj sem prepričan, da je vaša odgovornost do kraja, kjer živite, vsaj tako velika, da boste v nedeljo, 14. aprila, gotovo prišli na volišče. Vsem izvoljenim in tudi tistim, ki tokrat v svet krajevne skupnosti žal niso prišli, želim, da bi bilo sodelovanje z našo občino kar najboljše in da bi dosegli čimveč delovnih uspehov. Moj zapis je tokrat volilno obarvan. V tem času bo obarvanih tudi veliko pirhov. O barvah ne razmišljajte preveč, pisani so najlepši. Želim vam lepe velikonočne praznike, vstajenska misel naj vam prinese veselje in mir. župan Jernej Lampret Na sejmu Alpe-Adria se je mlada občina Ivančna Gorica uspešno in odmevno predstavila. Res je, da ima v resnici, veliko pokazati. Organizatorji so se prav zato še posebej potrudili in obiskovalcem sejma pokazali prav vse, kar je pri nas lepega in zanimivega . Reportažo iz sejma objavljamo na zadnji strani. Pa tudi na drugih straneh boste lahko našli kak utrinek iz sejma. V petek, 29. marca je mala Urška opravila praktično zadnje dejanje pred volitvami v svete krajevnih skupnosti, ki bodo 14. aprila. Pred številnimi predstavniki vKS je izžrebala vrstni red kandidatov, kakor bodo razvrščeni na kandidatnih lističih, na posameznih voliščih. VOLITVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SO PRED DURMI Sklep župana Občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta, da se izvedejo volitve v organe krajevnih skupnosti, je pred izvršitvijo, saj bodo ta pomembna opravila opravljena 14. aprila letos. Namenoma sem zapisal pomembna opravila. Vsi vemo, ;!a prav aktivnost, pripravljenost in razvojna usmerjenost odgovornih ljudi v posameznih krajih tista gonilna sila, ki premika in utirja naloge in hotenja skupnih interesov. Tega pa si vsi želimo. Škoda bi bilo izpustiti možnosti razvoja, čeprav nismo vedno zadovoljni. Optimizem pa vendarle mora biti, to potrjujejo tudi rezultati prvega leta obstoja naše občine. Nov optimizem vsem pa nam bodo dali tudi kandidati, ki smo jih kot volilci predlagali. Predvsem s svojim delom, ki naj naše skupne želje povezuje tako, da bodo koraki razvoja prisotni v vsaki krajevni skupnosti. Posebno pa še tam, kjer bomo znali zbrati tudi lastna sredstva, ki so pri realizaciji konkretne naloge nujna in potrebna. Povsod tam, kjer pa se bodo zanašali le na sredstva proračuna občine, bo razvoj gotovo bistveno počasnejši. Vsi skupaj pa s skupnimi sredstvi lahko naredimo več. V času, ki ga je predvidel Rokovnik volilnih opravil za našo občino, so se zbrale kandidature posameznikov, ki bodo prevzeli te pomembne naloge. Povemo naj, da je bilo v času kandidiranja zbranih 227 kandidatur, od tega je 31 kandidatk. Izvoljenih bo 128 članov (članic) svetov KS. Lahko rečemo tudi to, da bodo sveti KS v naši občini (V. h je 12) imeli od 7 do 15 članov. Volitve 14. aprila pa se bodo opravljale v 47 volilnih enotah na območju Občine Ivančna Gorica. Pričakujemo vašo udeležbo na dan volitev. Vinko Blatnik SNEG JE V GOZDOVIH POVZROČIL OGROMNO ŠKODO Prizor, ki ga te dni lahko vidite v vsakem gozdu. Letošnje obilne snežne padavine so v gozdovih povzročile ogromno škodo. Še posebej, ker je sneg polomil predvsem mlado drevje, katerega les na trgu nima prave cene. Pa še ponudba je tako velika, da je les težko prodati. Res je sicer, da škodo lahko uveljavljate pri plačilu katastrskega dohodka, vendar je to malenkost proti dejanski in dolgoročni škodi v gozdu. A.A. LafviaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal. RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star, svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... 119960025,3 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO OVA ODKUPNA CENA MLEKA velja od 1.4.1996 dalje (Uradni list št. 16/96 in pogodba med Ljubljanskimi mlekarnami in Kmetijsko zadrugo Stična). Izhodiščna cena mleka (3,7% mlečne maščobe in 3.15% beljakovin) je 40,33 SIT/1. glede na kakovostni razred se izhodiščna cena mleka poveča oziroma zmanjša. - E razred ( 50.000 mo/ml); cena se poveča za 5% - 1 razred ( 50.001 do 100.000 mo/ml) 0% - 2 razred (100.001 do 400.000 mo/ml); cena se zmanjša za 5% - 3 razred (400.001 do 800.000 mo/ml); cena se zmanjša za 15%. glede na število somatskih celic se izhodiščna cena mleka poveča oziroma zmanjša - za mleko v E in 1. kakovostnem razredu, ki vsebuje do 400.000 somatskih celic / ml se cena poveča za 5%; - mleko, ki vsebuje več kot 600.000 somatskih celic / ml je razvrščeno v 3. kakovostni razred in se mu cena zniža za 15%; • če je suha snov brez maščobe (SSBM) manjša kot 8,5%, se cena mleka zniža za 10%; • če ima mleko manj kot 3,2% mlečne maščobe, se mu cena zniža za 50%; • mleko, ki ima nad 400.000 mo/ml zapade pod obvezno sanacijo in se mu izda odpoved oddaje mleka Za obračun vrednosti odkupljenega mleka se upošteva - povprečna vrednost mlečne maščobe, beljakovin in SSBM, ugotovljene v tekočem mesecu - povprečno skupno število mikroorganizmov v zadnjih dveh mesecih - povprečno število somatskih celic v zadnjih treh mesecih Primer 1: Mleko, ki ima: Primer 2: Mleko.ki ima: - 4.2% mlečne maščobe, 3.36% beljakovin, 8.60%SSBM (povprečje dveh vzorcev v tekočem mesecu) ■ 50.000 mo/ml (povprečje v zadnjih dveh mesecih) ■ 300.000 somatskih celic/ml (geometrično povprečje v zadnjih treh mesecih), doseže ceno 48,43 SIT/1 od 1.4.1996 dalje, pred podražitvijo pa je veljalo 46.05 SIT/1. 3.4% mlečne maščobe, 2.80% beljakovin, 8.45% SSBM (povprečje dveh vzorcev v tekočem mesecu) ■ 500.000 mo/ml (povprečje v zadnjih dveh mesecih) ■ 600.000 somatskih celic/ml (geometrično povprečje v zadnjih treh mesecih), doseže ceno 26.37 SIT/1 od 1.4.1996 dalje, pred podražitvijo pa je veljalo 23.92 SIT/1. M KZ STIČNA Mojca Travnik, ing agr. OBMOČJA Z OMEJENIMI (NEOMEJENIMI) DEJAVNIKI V OBČINI IVANČNA GORICA V prejšnji številki časopisa Klasje (št. 12) ste se lahko seznanili s pomembnejšimi republiškimi intervencijami za kmetijstvo za leto 1996. Višina inervencij je vezana na območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Preden vam bomo našteli vse vasi glede na njihovo opredeljenost, bi vam želeli v nekaj stavkih povedati, kako je do te opredelitve prišlo in kaj je treba storiti, da bi se eventualno kaj spremenilo na boljše. Akcije o opredeljevanju posameznih krajev v določena območja so vodile takratne Kmetijsko - zemljiške skupnosti v letih od 1982 do 1989. Ko so le - te opravile svoje delo, je postopek nadaljevala posebna recenzijska komisija pri takratnem centru za pospeševanje kmetijstva. Leta 1989 je minister s posebnim sklepom imenoval Območja z omejenimi dejavniki in sicer hribovsko, kraško in gorsko -višinsko področje. Leta 1990 je bila vpeljana še posebna kategorija t.i. strme kmetije. Če so argumenti za prekategorizacijo kmetije, se preko Upravne enote izvede postopek s posebno komisijo, v kateri so svetovalna služba, predstavniki Upravne enote in pooblaščenec Ministrstva za kmetijstvo. Če kmetija zadošča vsem kriterijem, na predlog Upravne enote oz. pooblaščenca izda ministrstvo odločbo o opredelitvi kmetije. Na področju naše zadruge je kar nekaj vasi, za katere smatramo, da niso pravilno opredeljene. Ker pa je od tega odvisna višina premije za mleko, meso itd., svetujemo, da zaenkrat skušate reševati posamezne kmetije individualno, in sicer se obrnite na Svetovalno službo v Ivančni Gorici. Na področju naše zadruge je s posebno odločbo opredeljenih 16 kmetij za strme kmetije. Najbolj pa so glede na premije prizadete vasi v nižinskem in hribovskem področju. V pripravi pa je nov zakon o kmetijskih zemljiščih, v katerem bo govora tudi o teh opredelitvah. Vasi na področju občine Ivančna Gorica oz. Kmetijske zadruge Stična pa so opredeljene takole: NIŽINSKO OBMOČJE: Dedni Dol - delno, Glogovica, Gorenja vas, Grm, Ivančna Gorica, Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Podsmreka - delno, Polje - delno, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Spodnja Draga, Stari trg - delno, Stranska vas, Studenec pri Iv. Gorici, Šentvid pri Stični, Škrjanče - delno, Veliko Črnelo, Višnja Gora, Vrhpolje, Zaboršt, Zgornja Draga -delno. HRIBOVSKO OBMOČJE: Breg pri Velikem Gabru, Bukovica, Čagošče, Debeče, Dedni Dol - delno, Dobrava nad Stično, Dolenja vas, Male Dole, Metnaj, Peščenik, Planina, Podsmreka -delno, Pusti Javor, Polje - delno, Pungert, Rađanja vas, Stari trg -delno, Sobrače, Škrjanče - delno, Temenica, Velike Dole, Zgornja Draga. VIŠINSKO - GORSKO OBMOČJE: Gorenje Brezovo, Leskovec, Mala Goričica, Veliki Korinj, Obolno, Osredek, Poljane, Pristava nad Stično, Sela pri Višnji Gori, Vrh -delno, Bukovica - delno. KRAŠKO OBMOČJE: Ambrus, Artiža vas, Bakrc, Boga vas, Bojanji Vrh, Bratnice, Breg pri Dobu, Breg pri Zagradcu, Brezovi Dol, Češnjice pri Zagradcu, Dečja vas, Dob, Fužina, Gaberje pri Stični, Gabrovčec, Gabrovka, Gradiček, Grintovec, Griže, Hrastov Dol, Kal, Kamni vrh, Kamno Brdo, Kitni Vrh, Kompolje, Kriška vas, Krka, Krška vas, Kuželjevec, Laze nad Krko, Leščevje, Lučarjev Kal, Mala Dobrava, Male Češnjice, Male Kompolje, Male Lese, Male Pece, Male Rebrce, Male Vrhe, Mali Kal, Mali Korinj, Malo Globoko, Malo Hudo, Marinča vas, Mekinje, Mevce, Muljava, Nova vas, Oslica, Petrušnja vas, Podboršt, Podbukovje, Pokojnica, Potok pri Muljavi, Praproče pri Temenici, Primča vas, Pristava pri Višnji Gori, Pristavlja vas, Ravni Dol, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Spodnje Brezovo, Stična, Sušica, Šentjurje, Šentpavel, Škofije, Tolčane, Trebež, Trebnja Gorica, Trnovca, Valična vas, Velika Dobrava, Velike Češnjice, Velike Kompolje, Velike Lese, Velike Pece, Velike Rebrce, Velike Vrhe, Veliki Kal, Veliko Globoko, Vir pri Stični, Višnje, Vrh - delno, Zagradec, Zavrtače, Znojile. Vasi, ki imajo oznako delno, pomeni da so opredeljeni v dve območji. STRME KMETIJE: Milan Steklačič, Stari trg 17, Jože Erjavec, Podsmreka 6, Anton in Ana, Roječ Metnaj 23, Jože Erjavec, Vrh 20, Karolina Meglic, Mekinje 9, Stanko Zupančič, Vrh 22, Frančišek Kastelic, Trnovca 1, Rudolf Nikolaj Urbas, Dobrava pri Stični 7,' Marko Jevnikar, Vrh 4, Karol Groznik, Dolenja vas 1, Ivan Erjavec, Nova vas 8, Andrej in Anica Teme, Fužina 29, Vid Sinjur, Metnaj 26, Ciril Štrus, Rdeči Kal 10, Janez Čebular, Sad 8, Anton Kastelic, Sad 9. M KZ STIČNA Milena Vrhovec KAKO PO NOVEM UVELJAVITI PREMIJO ZA MLEKO Premija za mleko se po novem uveljavlja enkrat letno po staležu krav. Za hribovska območja znaša 8.000 SIT, za kraška, strma in gorska območja pa 12.000 SIT. Nižinskemu območju premija za mleko ne pripada. Premijo lahko uveljavlja vsak rejec, ne glede na število krav in način prodaje tržnih viškov mleka. Rejci krav dojilj do te premije niso upravičeni. Podpora za živali za prirejo mleka se poveča v naslednjih primerih: - če je obremenitev kmetijskih površin v lasti ali najemu manjša od 1,5 GVŽ /ha, upoštevajoč celoten stalež vseh živali na kmetiji, se podpora poveča za 10% od osnovne podpore - če je paša na skupnih ali individualnih pašnikih 80 dni v letu, se osnovna vrednost podpore poveča za 5% (potrdilo izda Kmetijska svetovalna služba). Način uveljavljanja: 1. Pokličite kontrolorja selekcijske službe, ki je pristojem za vaše območje: - g. Štefan Zupančič (za Muljavo, Krko, Zagradec, Ambrus), telefon 0609 633-282, - g. Franc Kavšek (za Ivančno Gorico, Stično, Višnjo Goro), telefon 777-829, - ga. Vera Kutnar, Zaboršt (za Radohovo vas, Dob, Temenico, Šentvid). 2. Izpolnjene obrazce prinesite na Kmetijsko svetovalno službo, uradne ure so vsak delovni dan od 7. do 9. ure. Vloge za premije se uveljavljajo vsak mesec, vključno do oktobra. Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič, ing. agr. SPOMLADANSKO ZATIRANJE PLEVELOV V ŽITI Povsod tam, kjer jeseni kljub preseženemu pragu plevela zaradi različnih vzrokov niste uspeli poškropiti posevkov žit, je to potrebno storiti čimprej spomladi. V primeru zapleveljenosti s širokolistnimi in ozkolistnimi pleveli priporočamo, da zgodaj spomladi uporabite kombiniran pripravek DICURAN FORTE (1,5 - 2 kg/ha). Če so zastopani samo širokolistni pleveli, pa lahko uprabite SATIS 18 WP (0,2 kg/ha). Oba uporabite takoj, ko ponoči ni pričakovati zmrzali, dnevne temperature pa so nekaj stopinj nad ničlo. Spomladi, ko je večina plevela že razvila več kot tri pare pravih listov, lahko glede na temperaturno omejitev najprej uporabite: - BASAGRAN 600 (3 l/ha), BASAGRAN DP-P (3 l/ha), - STARANE 250 (0,6 - 1,2 l/ha) STARANE-M (1,0 - 1,5 l/ha) ali - GRANSTAR (15 - 20 g/ha). Pri uporabi teh pripravkov naj bo dnevna temperatura vsaj 8 - lOoC, ponoči pa naj ne bi zmrzovalo. Z omenjenimi pripravki boste v tem času uspešno zatrli večino enoletnih širokolistnih plevelov, vključno s plezajočo lakoto in tudi nekatere večletne. Zgodaj spomladi je še zadnji čas, da ukrepate proti enoletnim travnatim plevelom z uporabo: - COUGARJA (1,2-1,7 l/ha), ki uniči tudi smolenec ali - TIGREXA (2,5 - 3,5 l/ha). Pri zgodnji spomladanski uporabi herbicidov se koreninski pleveli, kot sta njivski slak in njivski osat, še niso pričeli razvijati, zato je v primeru zastopanosti teh dveh vrst potrebno škropljenje pozneje, ko so temperature višje. Če bo dnevna temperatura nad lOoC, lahko uporabite kombinirane hormonske pripravke, kot so: - DICOFLUID MP COMBI (4 l/ha), - ANITEN MPD (4 l/ha), - DEHERBAN COMBI-MD (4 l/ha) ali - AXAL SUPER (1,3 -1,7 l/ha). Z njimi boste hkrati zatrli tudi enoletne širokolistne plevele. Tovrstne pripravke lahko uporabite le do konca razraščanja žit, kajti poznejša uporaba lahko vpliva fitotoksično, kar ima za posledico manjši pridelek žit. Škropljenje žit po koncu razraščanja ne daje najboljših razulta-tov, ker je v tem času plevel že preveč zakrit z žitom in ga s herbicidi mnogo teže dosežemo. Zaradi tega naj bi bilo škropljenje v času po razraščanju žit bolj izhod v sili kot pa priporočeni ukrep. Škropljenje v fazi razvoja kolenčenja vam priporočamo le kot korekcijsko škropljenje v primeru, ko so v žitih ostali konkurenčni pleveli, kot so plezajoča lakota ali njivski sla! Za takšne namene vam pripor^ uporabo STARANA 250. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane - Puš, ing. agr. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Brcgar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NOVA ŽELEZNINA Nekdanjo Rojčevo hišo v Ivančni Gorici so najprej skoraj do tal podrli. Sedaj pa že začeli graditi na novo. Menda naj bi jo v treh mesecih zopet postavili in v njej uredili trgovski lokal. V nove prostore se bo potem preselila železnina, ki se mora iz sedanjih prostorov izseliti. Sedanje prostore bodo namreč morali vrniti nekdanjemu lastniku. A.A. Obnovitvena gradbena dela v nekdanji Agrostrojevi tovarni na Hudem so končana. Vse je kot iz škatlice. Kdaj pa bodo delavci Avtocommerca začeli montirati stroje za novo proizvodnjo, pa nismo uspeli izvedeti. A.A. S MKRCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA Začela seje gradbena in kmetijska sezona in v Mercator KZ Stična smo vas pripravljeni oskrbeti z vsem potrebnim repromaterialom. V vseh železninah imamo na zalogi vsa potrebna gnojila, škropiva, krmila, rezervne dele, gradbeni material: cement, apno... V skladišču semenskega krompirja v Ivančni Gorici vam ponujamo več vrst deklariranega semenskega krompirja, krmni ječmen, kot novost vam nudimo koruzni šrot (32,00 SITVkg). V posebni trgovini v skladiščnih prostorih pa imamo na zalogi vsa potrebna sredstva za zaščito rastlin, pri nakupu le-teh pa vam pomagamo tudi z nasveti. Priporočamo vam nakupe v naših samopostrežnih trgovinah, kjer se lahko poslužujete kartice M KZ Stična, s katero so nakupi še ugodnejši. V sodelovanju z Mercatorjem pa vas večkrat lahko presenetimo Z akcijskimi cenami. V prihajajočih poletnih dneh vam bo gotovo prijala okrepčitev v naših gostinskih lokalih. V Zadružnem hramu vam dnevno pripravljamo tudi dobre malice po ugodni ceni ter kosila po naročilu. Večje število obrokov vam lahko tudi dostavimo. V Mercator - Kmetijski zadrugi Stična boste vedno dobrodošli. ■ j ];h Sneg še ni prav skopncl pa so se že začela dela na poljih. Zima je bila letos dolga in še konec je ni. Na poljih Farme Stična pri Gorenji vasi so spomladanska dela skoraj že opravili. A.A. OD FUSARJA DO OBRTNIKA KAJ JE TO LISTA B OBRTI PODOBNIH DEJ A VNOSTJ V prejšnji številki smo pojasnili, kaj je to lista A obrtnih dejavnosti, tokrat pa, kot smo obljubili, pojasnjujemo še listo B obrti podobnih dejavnosti. 3. člen obrtnega zakona navaja, daje obrti podobna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona na način, ki je obrti podoben in je določen v listi B. Navedli vam bomo nekaj značilnih obrti podobnih dejavnosti s seznama oz. liste B, ki jih lahko opravljate kot obrtnik, tudi če nimate predpisane strokovne izobrazbe. Vendar pa boste morali prej uspešno opraviti preizkus strokovne usposobljenosti. Prijavite se na vaši območni obrtni zbornici (Grosuplje, Novo mesto, Trebnje...) tako, da izpolnite prijavnico in plačate ustrezno takso. Preizkus znanja (teoretični) se opravlja v Ljubljani, strokovni del pa praviloma na terenu, ki ga sami izberete. O uspešno opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti prejmete potrdilo, ki sicer ne šteje kot pridobitev kvalifikacije, ampak kot podlaga za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti. Značilne obrti podobne dejavnosti s seznama B: - nakladanje in manipulacija z žaganim lesom, - predelava in konzerviranje krompirja, - kuhanje žganja, - izdelovanje drugih žganih pijač, - proizvodnja vina iz grozdja, - varjenje piva, - gojenje rož in drugih okrasnih rastlin (vrtnarstvo), - izdelovanje tekstilnih preprog, - izdelovanje delovnih in poklicnih oblačil, - ročno in strojno pletilstvo, - izdelovanje obutve iz tekstilnega materiala brez nalepljenih podplatov, - jermenarstvo in sedlarstvo, - izdelovanje vložkov za čevlje, - žaganje in skoblanje lesa, - žaganje lesa (polnojarmeniki in žage), - žaganje drv za kurjavo, - izdelovanje lesenih palet in nakladalnih desk, - izdelovanje kadi, čebrov in podobno, - izdelovanje lesenih ogrodij, - izdelovanje košar in podobnih pletarskih izdelkov, - izdelovanje predmetov iz trsja, ličja, rafije in slame, - ofsset tisk, - sitotisk, - računalniška priprava za tisk, - izdelovanje oglja, - izdelovanje lončenih izdelkov, - izdelovanje žganega apna, gašenega apna in hidriranega apna, - izdelovanje drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca ali umetnega kamna (izdelovanje kipov, klopi, opreme, ploskih in visokih reliefov, vaz, cvetličnih loncev...), - galvanizacija kovin, - izdelovanje jeklenih bobnov, sodov in podobnih posod (do 300 1), - žično pletarstvo in sitarstvo, - popravilo poljedelskih in živinorejskih strojev, razen traktorjev, - svečarstvo in medičarstvo, - reciklaža plastičnih mas, - asfaltiranje (funkcionalnih površin, dvorišč), - zidanje in polaganje betonskih izdelkov in robnikov, - vrtanje in kopanje jaškov, gradnja vodnjakov, - polaganje priključkov v zemlji (cevovodi, komunikacijske in energetske naprave), - gradnja temeljev (tudi zabijanje pilotov pri manjših objektih), - postavljanje in razstavljanje delovnih odrov in ploščadi, - struženje in lakiranje parketa, - polaganje kamnov in kock, - oblaganje tal in sten z umetnim kamnom (teracerstvo), - popravilo, montaža in zamenjava zračnic in plaščev pri kolesih motornih vozil ter uravnovešenje, - storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo, - pogrebne storitve. Pri posameznih, zgoraj navedenih dejavnostih, namenoma nismo navedli ustrezne (zahtevane strokovne izobrazbe), kajti te podatke imajo (tudi) na območnih obrtnih zbornicah, kjer boste preverili ustreznost svoje strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti. Pripravlja: Jelka Božič KNJfŽNICA GROSUMJI A'Jantičen Iz GOSPODARSKEGA VESTNIKA BIKOVI ROGOVI IN DEUTCH Nacionalna televizija je s sliko in besedo pokazala, da se Slovenija s svojo predstavitvijo na mednarodni turistični borzi v Berlinu ni kaj prida proslavila. Lipov list je bil zamenjan z rožami (kar je menda naša nacionalna odločitev), razstavni prostor pa je bil vidno obeležen z bikovimi rogovi, s simbolom torej, ki za nas ni kdo ve kako značilen -zanesljivo manj, kot pa so na primer konji. Biki so značilni za Španijo, ki je svetovna turistična velesila, in če so pripravljala berlinske predstavitve hoteli njeno značilnost speljati na naš mlin, je to lahko le asociativna predpostavka. Da se bo namreč zaradi tega nekdo začel bolj inten- zivno zanimati za našo, slovensko malenkost v srcu Evrope. Za poznavalce pa ima takšna asociativnost lahko tudi drugačen pomen... Če nas je malo, to še ne pomeni, da smo majhni! Na največjem svetovnem sejmu obrti v Mnchnu večina sodelujočih držav, jih je pa okoli 50, to priložnost izkoristi tudi za turistično promocijo. Slovenci smo jo izkoristili z zloženko žepnega formata na 16 straneh, naši južni sosedje Hrvati pa z reprezentativno revijo na 60 straneh bogatega A4 formata. In čeprav sta si prospekta tako zelo različna, imata nekaj skupnega: na slovenskem na prvi strani desno zgoraj piše namesto "deutsch" le "deutch", na notranji strani naslovnice hrvaške "knjige" pa je barvni zemljevid, ki kaže, da so Senožeče na hrvaški strani. Brez zlobe - bolj korektno kot naša država v Berlinu in Munchnu se je na primer predstavila občina Ivančna Gorica na sejmu Alpe-Adria, turizem, šport in umetnost v Ljubljani z zloženko, ki pove v glavnem vse; nikomur nič ne jemlje in ne dodaja, pa tudi v nebo vpijočih napak nima! Ilija Bregar Sistem odvajanja in čiščenja meteornih in sanitarnih odplak z obstoječih in urbanih površin v Stični, ki ga izgrajujemo, ima temeljni pomen za nemoteno življenje in razvoj kraja, zaščito okolja in vodotoka. Namen graditve kanalov je odvajanje odplak s tega področja po čim krajši poti v centralno čistilno napravo v Ivančni Gorici. Kanalizacija je projektirana v mešanem sistemu (meteorne vode in fekalije). Razdeljena je v več kanalov z naslednjimi imeni: kanal S, kanal B in kanal E. Celotni kanalizacijski sistem je narejen iz specialnih betonskih cevi (tesnijo z gumo) različnega prereza od 300 mm do 1000 mm. Glavni kanal S poteka od obstoječe kanalizacije, ki je cca 300 m nižje od Demca mimo farme Stična, naprej mimo Kavška do Stične in mimo samostana proti Kurji vasi, kjer se zaključi. V letu 1993 je bil kanal zgrajen mimo pretočnega bazena farme Stična, v bližini Kavška. V letu 1994 pa smo nadaljevali gradnjo od pretočnega bazena pri Kavšku do Samostana Stična in se cca 100 m naprej, do Kurje vasi. V letošnjem letu pa je bil zgrajen kanal B, ki poteka od pretočnega bazena pri Kavšku preko polja in naprej do Svinjske vasi. Letos bo dokončan tudi kanal S, od že zgrajenega pri Samostanu Stična in naprej po cesti do Kurje vasi, kjer se bo zaključil cca 200 m pred Slosarjem. Trenutno so v izgradnji kanali E, ki potekajo od Samostana proti šoli in še cca 200 m proti Mekinjam, proti Freljanu zaključujejo pa se na pol poti proti prej omenjeni domačiji. Prav sedajse gradi kanal, en krak kanala E, ki poteka od Samostana Stična mimo Goriška, mimo Hauptmana in pri Štalci zavije levo, kjer bo v dolžini cca 200 m že pobral odpadne vode okoliških hiš. Zaradi gradnje je potrebno prekopati vrtove, zato se bo obenem tudi razširila cesta pri Gorišku in zravnala cesta pri Hauptmanovih. Izvajalec so Komunalne gradnje Grosuplje. Za priklop na kanalizacijo bo trba plačati priključno takso v višini cca 150.000 SIT (natančni podatki so na voljo na Komunalnem podjetju Grosuplje, ki bo upravljalec kanalizacije). Krajani se bodo dolžni priključiti na kanalizacijo, ker tako narekujejo pravna določila. ANTON JEREB PRVA TURISTIČNA KARTA OBČINE IVANČNA GORICA Občina Ivančna Gorica, ki meri 227 kvadratnih kilometrov, je polna kulturnih, zgodovinskih in turističnih znamenitosti. Od stiškega samostana, Jurčičeve Muljave, stare Višnje Gore pa do Šentvida in Krke. Pa še nismo našteli vseh. Prav ta pestrost kulturnega bogastva je narekovala županstvu, da te, sicer znane spomenike, celovito predstavi s turistično karto občine in zloženkami, ki predstavljajo posamezna področja. Novo karto so predstavili in se z njo upravičeno pohvalili na tiskovni konferenci, kije bila 20. marca. Širši slovenski javnosti pa sojo pokazali na sejmu Alpe Adria. Prvi odmevi so bili zelo ugodni in izkazalo seje, daje bilo delo vredno truda in sredstev. No, ta se bodo gotovo tako ali drugače povrnila. A.A. KANALIZACIJA STIČNA OBNOVA VODOVODA VIR - ŠENTVID Trenutno se v občini Ivančna Gorica izvaja še ena večja investicija, to je obnova vodovoda Vir - Šentvid, ki poteka od rezervoarja nad Virsko gmajno do Griž in naprej ob regionalni cesti proti Šentvidu, mimo domačije Dole do bližine Parškega hriba. Investicija je opravljena do polovice, to je od Griž proti rezervoarju, trenutno pa se izvaja ob regionalni cesti. Vodovod je narejen iz kvalitetnih litoželeznih cevi. Položene so v peščeno posteljico in nato zasute z izkopanim materialom. Premer cevi je 200 mm. Investicija bo zaključena predvidoma v maju, če bodo vremenske razmere dopuščale. Izvajalec je podjetje Rekon iz Stične. Anton Jereb zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI TEL: 061/762-246, 061/763-078 J Jr V. KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 Tel.: (061) 761-556, fax: (061) 764-400 Mobitel: (0609) 622-315 RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI 1. Dipl. gradbeni inženir 2. Gradbeni tehnik Prednost imajo kandidati z več delovnimi izkušnjami in s strokovnim izpitom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ^ _r Vodovodne cevi od Bojanjega Vrha do Muljave so menda stare že 37 let. Pa le salonitne so in že dotrajane. Prav te dni mimo hlevov polagajo nove, plastične in z večjim premerom. Primarno vodovodno omrežje obnavljajo postopoma. Tokrat bodo, oziroma so, položili 1.070 metrov novih cevi. A.A. O GREGORJU 1996 Poglejte ga Gregorja, ki dolgo njivo orje, po stran'klobuček nos' in jabučkov not'pros'. POJASNILO K ČLANKU LOVCI "ŠINTARJI" OBJAVLJENEM V KLASJU Resnica je boleča. Zato je prizadela tudi oba sovaščana "lovca", Staneta Strmoleta in Jožeta Ovna. Oba lovca bi prosil, naj še enkrat prebereta članek z naslovom "Lovci M divjad, ali...", če ga nimata, pa ga zagotovo dobita pri meni. V Klasju namreč razločno piše, koliko od hiše S _,sta V v Trgovina TREBNJE, Gubčeva cesta 19 Delovni čas: od 10*> do 1800 ure, sobota od 900 do 1200 ure Trgovina IVANČNA GORICA, Ljubljanska cesta 22 Delovni čas: od 1200 do 1800 ure, sobota od 9()0 ure do 12°« ure Dekleta in žene pri nas se lahko lepo in poceni oblečete za svečane priložnosti ali službo. Ker oblačila izdelujemo sami, Vam lahko model sešijemo po Vaši želji! V naših izdelkih se boste prijetno počutile! Prepričajte se! Na gotovinski nakup 5% popusta! bila ustreljena moja psa (200 m). Tudi lovskih zgodbic je kar nekaj, kakor tudi vajina, da sta moja psička gonila onemoglo srno. Mislim, da ne smem ostati brez besed, saj smo vendar v tem primeru prizadeti jaz in vsi moji. Na kraju, kjer sta oba pokončala moja psa, ni bilo sledu o srni ali srnah, imam tudi priče in mislim, da obstaja tudi zapisnik P.P. Grosuplje. Pripominjam, da v bližini svoje hiše še nisem videl srn. Srno, in to pokončano, pa sem videl obešeno na avtomobilu g. Jožeta Ovna pred gostilno "Zamanček".(obstajajo tudi priče). Kar pa zadeva steklino, ki razsaja na omenjenem območju, pa bi g. Ovna opozoril, naj ne uči nas lastnikov psov o vzgoji le-teh, saj sam za svojega psa skrbi zelo malomarno. Njegov dokaj velik pes se namreč velikokrat potika po vasi in drugod in je tudi zanj steklina nevarna. Prav njegovega psa sem ulovil na svojem dvorišču ter obvestil o tem policijo in veterinarski zavod (obstaja potrdilo veterinarskega zavoda). Upam, da s tem člankom ne bosta spet prizadeta, kajti resnica je res boleča. S spoštovanjem S Ivan Motnikar Malo Hudo 23a Ivančna Gorica Tudi letos so prišli v Ivančno Gorico delavci Uprave za javne prihodke z Grosupljega, da bi sprejemali in pomagali tistim, ki imajo težave pri izpolnjevanju obrazca napovedi za dohodnino. Ker pa je večina z napovedjo odlašala do zadnjega dne, kakšne posebne gneče ni bilo. Za marsikoga pa bi bilo morda le bolje, da bi prišel. Tako bi imeli uslužbenci manj dela, nekateri davkoplačevalci pa manj sitnosti. Morda bi si kdo prihranil celo plačilo kazni. A.A. PRAVNO POMOČ DELAVCEM V STISKI Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Grosuplje je v obdobju enega leta nudila pravno pomoč številnim delavkam in delavcem, članom sindikata. Glede na pretekla leta ugotavljamo, da je pomoči potrebnih delavcev vedno več. Največ kršitev se pojavlja zaradi neizplačevanja plač, regresa, odpravnin, tako ob upokojitvah, še bolj pogosto pa, ko delavec postane trajni tehnološki presežek. Tem delavcem pripadajo največkrat večji zneski, saj so vrsto let delali v istem podjetju, od cesarje odvisna tudi višina odpravnine. Postopki na sodišču so res dolgotrajni, večletni, vendar rezultat v korist delavca končno pride. Delodajalec je dolžan plačati tudi obresti in stroške postopka, kar so delavci, ki smo jih zastopali, sprejeli z zadovoljstvom, mnogo manj zadovoljstva pa je na strani delodajalcev. Plače, ki naj bi se izplačevale vsaj do 18. v mesecu, so za nekatera podje-taja postale preteklost, zamiki izplačil so vse daljši. Zadnji "rekord" so v tem trenutku na našem območju dosegli v GPG Milesu, kjer delavci niso prejeli plač vse od septembra 95 dalje, v letošnjem letu pa so na čakanju. Od tega se ne da živeti, pravijo delavci, zato jih zastopamo v nadaljnjh postopkih, pred sodiščem seveda. Tudi invalidi so kljub ustrenim sklepom SPIZ-a vse pogosteje skupine, ki jim delodajalci kršijo osnovne pravice. Ne zagotavljajo jim za zdravje in življenje varnega dela. Še več. Čeprav jih varuje zakon , jim pred prenehanjem delovnega razmerja delodajalci obljubljajo čudežne rešitve, le da podpišejo ustrezne sklepe. Nikar! Zahtevajte čas za premislek, predvsem pa se posvetujte. Našo območno organizacijo lahko pokličete vsak dan (tel./faks 764-111) Naše prostore veliko članov že pozna, tisti pa, ki boste pomoč še potrebovali, nas najdete na Taborski 6, Grosuplje. Edini pogoj za brezplačni obisk pri odvetniku je, da ste naš član neprekinjeno vsaj 3 mesece, v primeru potrebe po zastopanju na sodišču pa je potrebno obdobje enega leta. Če se želite včlaniti pridite v naše prostore, na naš naslov: Območna organizacija ZSSS Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje. Tudi če težav pri vašem delodajalcu še nimate, razmislite! Brezplačna pravna informacija je seveda delavcu vedno dobrodošla. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Sekretarka Vilma Horvat O DVEH ZNAMENITIH BRATIH DEDENDOLCIH Mačkov rod v Dednem Dolu pri Višnji Gori je star že 300 let. Ko jc prastari oče Anton Tomšič še vozil kot tovornik (furman) v Trsi, je doma pri okoličanih kaj kmalu nastala govorica, daje na DOti našel zaklad. Kadar si je v starih časih kdo opomogel i/, revščine, so se med ljudstvom dostikrat pojavile take govorice. Kakorkoli je že, Anton Tomšič je dvema izmed svojih treh sinov omogočil študij, tretjega pa je določil za gospodarja na svoji kmečki domačiji v Dednem Dolu, takrat št. 14. Življenje K je tako zasukalo, da sla oba študirana sinova postala slavna. Pomudimo se najprej pri prvorojencu Antonu Tomšiču, ki sc je rodil leta 1842. Gimnazijo je obiskoval v raznih slovenskih krajih, v Gradcu je študiral pravo, nekaj časa je bil odvetniški koncipient v Mariboru. Maribor jc imel tedaj zelo razgibano življenje, mnogo meščanov je bilo nemškutar-jev, v njem pa je prebivalo ali pa tja prihajalo tudi veliko navdušenih slovenkih narodnjakov. Boj med staroslovenci in mladoslovenci je bil tu manj izrazit kakor v Ljubljani. Maribor je bil v tistem času pomembno gospodarsko, kulturno in politično središče. Leta L868 je Tomšič postal prvi urednik novega časopisa Slovenski narod, ki se je čez nekaj časa razvil že v dnevnik. Ta je začel izhajati deloma po Levstikovem programu. Anton Tomšič je kmalu ses- tavil svoj program in tega se je zvesto držal. Pridobil si je odlične sodelavce narodnjake: Levca, Levstika, Jurčiča, Vošnjaka, Zamika, Serneca itd. Ustanovil je celo Narodovo tiskarno v Mariboru. Prijatelj Josip Jurčič mu je postal za nekaj časa uredniški pomočnik. Anton Tomšič se je kot urednik boril z velikimi težavami, gmotnimi, političnimi in tudi med sodelavci so nastajale razne peripetije. Vendar je sčasoma postal priljubljen zlasti med mladino, udeleževal se je narodnostno buditeljskih taborov po Štajerskem in tudi družabnega čitalniškega življenja. Zaslovel je zaradi uvodnikov, ki jih je pisal v Slovenski narod. Leta 1871 je nenadoma umrl, njegova smrt je osta- la nepojasnjena. Za njim je prevzel uredništvo Josip Jurčič. Stoletnico izida prvega Slovenskega naroda, ki je izhajal do leta 1945, so leta 1968 v Mariboru zelo slovesno praznovali, tudi mnogi Ljubljančani so se je udeležili. Proslave so trajale 3 dni v zelo širokem razponu, celo z gosti iz sosednjih držav. Anton Tomšič, je bil prvi slovenski poklicni novinar, ki je pokopan v Mariboru. Drugi brat Franc Tomšič se je rodil leta 1848 v Dednem Dolu. Študiral je v Ljubljani realko, v Gradcu gradbeno tehniko, inženir je postal v Pragi. Samostojno je zgradil več železniških prog - v Hercegovini, na Tirolskem, v Galiciji itd. Služboval je na Češkem, tam je vodil skoraj polovico tedanjih lokalnih prog. Čehi so ga imenovali celo za gradbenega svetnika svoje deželne vlade. Zavzemal se je za češko - slovensko vzajemnost. V Pragi je leta 1901 ustanovil Podporno društvo za slovenske visokošolce, pre- vajal je tudi češko leposlovje v slovenščino. Na Češkem je imel družino, poročil je neko grofico. Umrl je leta 1908 v Pragi. Ta kratek zapis o dveh slavnih bratih naj bo vzpodbuda tudi drugim zapisovalcem v naši občini, da bi iz svojih krajev poročali o znamenitih prednikih. Zelo prav pride tako pisanje današnjim študentom raznih študijskih smeri - olajša jim brskanje po arhivih in knjižnicah, študentje navadno tudi niso tako premožni, da bi si kupovali leksikone. Navsezadnje pa tudi v leksikonih marsikaj manjka, npr. bratov Tomšičev v Leksikonu Cankarjeve založbe iz leta 1973 ni! Mihaela Zaje NAMIŠLJENI BOLNIK V STIČNI Zima nas je že krepko potisnila za zapećke, ko je v kulturnem društvu Stična našla plodna tla dobro pretehtana odločitev, da bo za pustno soboto premierna predstava Molierove komedije Namišljeni bolnik v režiji prof. Mihaela Glavana. Ponovno se je zbrala gledališka skupina, ki se je z leti prekalila in uspešno izvaja tudi težje naloge. Ničkoliko večerov so se igralci pomenkovali z režiserjem in sledili njegovim napotkom. Cilj vsega tega pa je bil, zadovoljiti še tako zahtevnega gledalca v največji možni meri. Stvar je dozorevala, krajani pa smo nestrpno čakali dne, ko bomo dali smehu prosto pot. Na pustno soboto smo polni pričakovanj pohiteli v dvorano. Že v avli smo bili prijetno presenečeni, saj smo na televizorju spremljali komedijo, ki so jo posneli na kaseto večer pred premiero. Tudi skrbno izdelan pano s fotografijami posameznih prizorov je prepričal obiskovalce o izredni domiselnosti in delovnosti gledališke skupine. Za začetek nam je zapel že dolgo let priznani moški pevski zbor Stična in ustvaril v dvorani prijetno vzdušje. Nato se je zastor dvignil in ponudil razkošno sceno. Na odru zagledamo priletnega Argana, ki gaje odlično zaigral Dušan Kamnikar. Njegov položaj je komičen in hkrati tragičen. Prepričan je, da je resnično bolan, zato se smili samemu sebi. Družbo mu dela zvesta, a nagajiva in preračunljiva služabnica Toaneta, ki jo je prepričljivo predstavila Marta Okorn. Ker dobro ve, koliko je ura, spregleda tudi Arganovo drugo ženo Belino. Darja Omahen jo uprizori kot strogo žensko, ki svojemu možu hlini navidezno ljubezen. Vso skrb pa posveča le dobri gmotni osnovi za dni, ko bo mož že v grobu. Pokliče tudi notarja (Roman Miklavčič), ki pozorno posluša njene želje. Stvar se zaplete, ko hoče Argan poročiti svojo hčer z zdravnikom. Angelika (Mihaela Marinčič) je nežna in ubogljiva deklica. Ljubi prav tako nežnega mladeniča (Jernej Skubic), ki ji v vsem ustreza, zato razgovor z zdravnikom in njegovim sinom ne obrodi sadu. Tone Zaletelj in Jože Perkovič sta prevzela njuni vlogi. Sta gostobesedna, čeprav ne povesta kaj bistvenega. Med seboj se dopolnjujeta in ustvarjata nadvse komično situacijo. Argan nato temeljito potipa svojo drugo hčer Luizono. Jana Zupančič jo prikaže kot zvito deklico, ki je naklonjena svoji sestri. Prestraši očeta, zato le-ta popusti. In tu je še resni Arganov brat (Lojze Kastelic), ki je moder mož. S služkinjo izpeljeta Arganovo namišljeno smrt in razjasnita situacijo do srečnega konca. S tem pa vsekakor nista zadovoljna Arganov zdravnik (Milan Lampret) in apotekar (Jože Kastelic). Ker sta ob dober zaslužek, reagirata užaljeno in arogantno. In če je konec srečen, je prostor tudi za pesem. Solist Miloš Genorio je ob spremljavi mag. Mihelačeve veličastno zapel... Krajani se zahvaljujemo vsem, ki ste poskrbeli za to predstavo. Za razkošno sceno čestitamo B. Erjavcu. Posebno priznanje velja odlični kostu-mografinji J. Ribarič in frizerki J. Kamnikar. Zahvala šepetalkama Nuši Drole in Mojci Rus, ki sta neumorno bedeli nad tekstom. Posebno nalogo je opravil tudi inspicient Jože. Tudi brez tehničnih sodelavcev ne bi šlo. Tu so Marinka, Janez, Ivo, Dejan, Roman ....Hvala vsem, ki ste pomagali na poti k popolnosti. Nekdo izmed vas je postavil na oder čudovit šopek. Še bi lahko naštevali. Polna dvorana je priznanje! Je izziv za naslednjo predstavitev že na dlani? Gospod režiser, vabim vas k razmišljanju! Za uspešno predstavo je nastopajočim čestital ivanški župan in jih vzpodbujal k nadaljnjemu delu. L. C. KRIŽEV POT CERKVE SV. JOŽEFA IZ IVANČNE GORICE NA RAZGLEDNICAH O umetniškem Križevem potu v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici smo že pisali. Njegova postavitev je bila za Ivančno Gorico prava kulturna pridobitev, avtor, akademski slikar Tomaž Perko pa je tako s svojim slikarskim delom postal večni navdihovalec raznolikih čustev, ki se v obiskovalcih zbujajo ob ogledovanju. Vendar ljubiteljem lepega sedaj ta Križev pot ni treba nositi domov le v svojih srcih, odnesejo ga lahko tudi drugače - na razglednicah. Tisk je založila župnija, fotografije so delo Studia Markelj. Ob pregledovanju štirinajstih razglednic lahko sedaj uživamo tudi doma, lahko jih podarimo komu, ki ne more priti v cerkev, so pa tudi primerne za razna voščila ali zgolj za pošiljanje pozdravov iz Ivančne Gorice. Ksenija Medved Kulturno društvo Stična se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki ste omogočili izvedbo komedije s finančne plati. Pomagali so nam: Samostan Stična, Avto - tako Marjan Okoren, Sit-hic d.o.o., Frizerski salon Jelka Kamnikar, Štik -Marica Kovačič, Frizerski salon Nina Legan, Sir - pak Podržaj, Market Marinka - Marinka Maver, Pekarna Grosuplje, Livarstvo Marjan Kastelic, Radio Zeleni val, Izletniški turizem Franc Okoren, Kmečki turizem Janez Vrhovec, Prevozništvo Branko Maleševič, Tevira Janežič, Avto prodaja Janez Rogelj, Foto Markelj, Prevozništvo Silvo Oven, Armeks armature, Farma Stična. KULTURNI KOLEDAR APRIL 1996 11. april ob 17. uri - avla OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični: I. Medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. 13. april ob 20. uri - Družbeni center Krka: premierna predstava KD Krka: Tolmun in kamen. 17. april - Kulturni dom Trebnje: Področna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. 18. april ob 13. uri - druga medobčinska revija otroških gledaliških in lutkovnih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. 26. april - Kulturni dom Trebnje: Področna revija odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. 27. april - Kulturni dom Senovo: Področno srečanje folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja. T.L. ZUPANOVA MICKA V ŠENTVIDU Letos smo združili moči igralci in folklorna skupina pri komediji Županova Micka A.T. Linharta. Delali smo dobra dva meseca, večkrat na teden in v pozne nočne ure. To smo si letos lahko privoščili, ker imamo centralno ogrevanje. Na vaje smo hodili redno. Bilo je le nekaj opravičenih izostankov zaradi šolskih obveznosti ali bolezni. Premiero smo imeli 16. marca. Pred nabito polno dvorano je nagajivo spogledljiva Micka (Nataša Dežman) zanesljivo obvladala oder in delala sive lase očetu županu (Janez Kastelic), ki je prekaljen igralec z izredno razumlj'vim govorom in nepogrešljiv član skupine. Igor Kastelic (Anže) zanesljivo stopa po očetovih stopinjah. Bogata gospa Šternfeldovka (Nada Stepic) je spretno preigravala s čustvi (ljubezen, užaljenost in maščevanje), žlahtna gospoda Monkof (Viktor Grden) in Tulpenheim (Franjo Čuček) sta s svojo gosposko fineso in verodostojnostjo pravi kreaturi. Občinstvo pa je najbolj navdušil Glažek (Ivan Gregom), zapiti jecljajoči pisar. Nataša Čuček, Jana Stepic, Vlasta Kovačič, Irena Zadel, Tomaž Štajner, Pri mož Čuček in Gregor Hribar so s petjem ter igranjem na oprekelj in flavto prijetno poživili predstavo. Nastopili so v šentviški narodni noši. Nuša Čuček in Angelca Hribar sta poskrbeli, da so bili vsi rekviziti pripravljeni. Pri sceni nam je pomagal Miran Strmole. Po premieri in ponovitvi v Šentvidu smo gostovali v Šmartnem pri Litiji in Veliki Loki. povsod smo imeli izjemen obisk. V Šentvidu bomo igro ponovili v Kulturnem tednu, jeseni pa bomo nadaljevali z gostovanji. Vse ljubitelje gledališča pa vabim v soboto, 20. aprila, v Kulturni dom v Šentvid, kjer bo gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo Trije obrtniki v spalnici. Marjana Hočevar Foto: Mateja Medved Micka: "Bi bilo škoda, ko bi tak zal gospod kamen ratal". Vaje v slogu z improvizacijami v Cankarjev dom Gledališka skupina Srednje šole Josipa Jurčiča popestrila puste, zimske dni Gledališka skupina Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice je v Stični 15. 3. 1996 prikazala Vaje v slogu z improvizacijami. Predstava je bila prijetna osvežitev v teh pustih dneh, ponujala je mnogo smeha in sprostitve, vzradostila nas je glasba in pogled na domiselno sceno. Iskrene čestitke dijakom in mentorici Vesni Celarc. Držali bomo pesti, da se v Cankarjevem domu najbolje obnesete! Lojzka Cilenšek P.S.: Medtem so mladi gledališčniki že nastopili v Cankarjevem domu na prireditvi Podobe trenutkov in poželi bogat aplavz ter pritegnili medijsko pozornost. Še enkrat čestitamo! RAZSTAVA LUTK DARJE ZOREČ V MATIČNI KNJIŽNICI GROSUPLJE Mesec april na mladinskem oddelku v znamenju mavrice Na mladinskem oddelku Matične knjižnice Grosuplje so v marcu potekale dejavnosti na temo pomladi in mamic, ki jih imamo radi. Dejavnosti so torej popestrile marčevska praznovanja in seveda željo otrok po lepem - pravljičnem in poučnem, ki se skriva v knjigah. Na materinski dan pa so sem prišle še lutke vseh vrst. Darja Zoreč iz Vrtca Kekec je namreč v knjižnici postavila razstavo lutk, ki jih jc sama izdelala. Razstavo si lahko ogledate do 30.4.1996. Videli boste dlančnc, prstne, mimične, senčne, ročne lutke in lutke na palici. Vse to Darja izdeluje že več kot deset let. Sicer pa - nc pozabite, da je mesec april na mladinskem oddelku v znamenju mavrice: urici za najmlajše pa še vedno prvi in tretji četrtek ob 18. uri. Osnovnošolce pa obveščamo, da lahko letošnje pole mednarodnega knjižnega kviza že dobijo v matični knjižnici. Letošnja tema so otrokove pravice oz. revščina v vseh oblikah. Nosi pa naslov Otroci za boljši svet. Vabljeni! Ksenija Medved STRAN Foto delavnica Mateja Medved STISKI MALČKI MAMICAM Manjši, večji in že kar veliki otroci so ob materinskem dnevu, 25. marca, spet dobili priložnost, da svojim mamicam in tudi drugim pokažejo, česa vse so se naučili v vrtcu, šoli in na gimnaziji. Ta dan so se vsi s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami zbrali ob šestih zvečer v stiski dvorani. Vznemirjeno so pričakovali svoj nastop, da bi tudi s tem pokazali mamicam, kako jih imajo radi. Najmlajše je vzgojiteljica Marica naučila zidati hiško in prati perilo, malo starejši iz vrtca so pod Martinim vodstvom zaplesali ples murnov in zapeli pesmico o mlinčku. Prvošolci so recitirali pesmico, ki so seje naučili z učiteljico Anico, drugošolce je njihova Marta naučila pesmico, ki so je spremljali sami na male instrumente, najstarejši s hiše na hribčku, tretješolci, pa so se z učiteljico Ivo naučili pesem o mamicah. Vsi pa so po svojem nastopu voščili mamicam -vsaka skupina s prisrčno voščilnico in presenečenjem, drobnim darilcem, ki so ga izdelali v vrtcu in šoli, in cvetlico. Čisto na koncu sta gimnazijki Tina in Tanja recitirali pesmi Od lepe Vide in Balado o otroku. Posebno pozornost in navdušenje pa sta zbudila skupina flavtistk in Klemen s svojo harmoniko. Klemen je igral kot pravi harmonikar in vsi z veseljem pričakujemo njegov naslednji nastop, pri učenju pa mu želimo veliko uspehov. Vse nastope pa je prijazno povezovala petošolka Maja. Prireditev ob materinskem dnevu je bila takšna, kot mora biti - svečana, topla, navdušujoča, takšna, kot ji gledalci radi prisluhnemo in jo radi pogledamo. Ob odhodu iz dvorane smo pomislili, da bodo otroci s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami ob letu spet pripravili takšno prireditev. O tem, da prireditev bo, pa ne dvomimo - za vse v zvezi z organizacijo je poskrbela Marta Okom in prav gotovo bo tako tudi prihodnje leto. V. Celarc MOJA POTEPANJA PO ODRIH Marjano Hočevar, dolgoletno kulturno ustvarjalko, smo poprosili, da nam ob svoji dvajseti režiji celovečernih iger strne nekaj doživetij, misli... o svojem potepanju po odrih... "Pak kaj se že v teh letih ni prevrnilo!" pravi župan Jaka v Linhartovi Županovi Micki. O tem razmišljam, ko se oziram nazaj v leto 1979. S kakšnim veseljem sem igrala Marijo v Večnih loviščih! To je bila druga sezona ponovno oživljene gledališke skupine v prenovljenem Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Vodil, režiral in opravljal vsa pomembna in potrebna dela je prof. Mihael Glavan. Je pa tako naneslo, da se je tistega leta prof. Glavan preselil v Stično in predal "krmilo" meni. Priznam, bilo me je strah. Le kako bo šlo? Le kako bo šlo? Nekaj znanja sem dobila na seminarju, veliko pasem se morala sama izobraževati. Ko je zagledala luč sveta komedija Kadar se ženski jezik ne suče, smo bili z igralci presrečni, da nam je uspelo. Imeli smo enajst gostovanj. In tako se je začelo! Radovednost je bila vse večja, želja po samoizkazo-vanju pa tudi. Obiskovala sem poletne seminarje za režijo in zimsko šolo igre in režije v Ljubljani. Tu smo delali z znanimi slovenskimi igralci, režiserji in gledališkimi teoretiki. Pridobljeno znanje sem s pridom uporabljala na domačem odru v Ivančni Gorici, kjer smo imeli eno premiero v sezoni. Leta 1983 so me povabili režirat v Štore pri Celju, vzporedno sem delala predstavo tudi doma. Kasneje so me povabili še v Slovenj Gradec in Vojnik. S predstavo Za rešetkami smo Ivančani uspešno nastopili tudi v okrogli dvorani Cankarjevega doma (na njihovo povabilo po ogledu predstave v Ivančni Gorici). To pa je bila tudi moja zadnja režija v Ivančni Gorici. Zakaj? To vedo tisti, ki so mi pomagali, in oni, ki so mi nagajali. Očitno je zmagalo prepričanje, da v Ivančni Gorici ne potrebujemo takšne kulture. No, dobili smo dolenjski "ponteroso". Drugače pa so mislili zagnanci v Škocjanu pri Turjaku. V gasilskem domu, kjer sta oder in dvorana s sedeži tako velika, kot je sam oder v Ivančni Gorici, je nastalo kar nekaj predstav. Ni jih motilo, da je strop na odru nizek, da ni primerne razsvetljave, da kurijo na drva, ki jih pripeljejo od doma ipd. Zelo si želijo igrati in uspešno nastopajo. Lepo je delati tam, kjer je volja in podpora. Zato mi ni bilo težko delati vzporedno tri predstave v teh krajih: Škocjan, Šentvid pri Stični in Šmartno pri Litiji. Vaje smo imeli dvakrat tedensko na vsakem odru. Prost sem imela le en večer v tednu. Naslednjo sezono se je zgodba ponovila, le da sem gostovala v Šmartnem, Šentvidu in Šentjurju pri Grosupljem. Pri predstavi si sama zamislim tudi sceno in kostume. Le pri prvih dveh predstavah v Ivančni Gorici mi je pomagal slikar Zoran Hočevar in v Škocjanu dr. France Cegnar. Zrežirala sem tudi zaključni nastop nižje baletne šole v Ljubljani z igralko Natašo Ralijan, pripravila nekaj recitalov, zabavnih večerov ipd. Vendar nisem bila le režiserka, temveč tudi mentorica. Delala sem tudi v upravnem odboru KUD Ivančna Gorica kot tajnica in nato kot članica. Bila sem članica predsedstva ZKO Grosuplje, ki mi je omogočil izobraževanje in me podpiral pri delu. Bila sem tudi članica sveta Mestnega gledališča ljubljanskega. Aktivno sem delovala pri ZKO Ljubljana mesto in bila dva mandata delegatka pri Kulturni skupnosti ljubljanskih občin. Vse to sem počela ljubiteljsko ob svoji redni zaposlitvi in izdatni pomoči in razumevanju soproga in sinov. Za svoje delo sem leta 1993 prejela Jurčičevo priznanje. To je vzpodbuda za nadaljevanje in velika obveza. Letošnja premiera v Šentvidu -Linhartova Županova Micka - je četrta igra z gledališko skupino Vidovo in moja dvajseta režija celovečernih iger. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali! Marjana Hočevar Poznavanje kamninske zgradbe domačega okolja nedvomno spada k splošni izobrazbi in kulturi človeka. Zato dajemo na osnovni šoli Stična nekaj poudarka tudi tej panogi naravoslovja. V okviru teh prizadevanj se je skupina najbolj zavzetih mladih geologov sredi letošnjega marca udeležila razstave in sejma kamnin in mineralov v Škofji Loki na Gorenjskem. Leopold Sever NAŠI VELIKONOČNI OBIČAJI V mesecu maju bo Matična knjižnica Grosuplje zaprta, zaradi vnosa knjižnega gradiva v sistem COBISS. Knjige bodo izposojali ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. MATERINSKI DAN NA KRKI V soboto, 23.3.1996, smo na Krki praznovali. Kulturno društvo je s svojimi prizadevnimi člani pripravilo zelo prijetno proslavo, na kateri so sodelovali šolarji ter dramska in folklorna skupina s svojimi točkami. Prireditev je bila res dobro organizirana, svoje pa je dodalo še dejstvo, da so se obiskovalci v Družbenem domu (dvorana je bila polna) lahko greli ob novo urejeni centralni kurjavi, za kar gre vsa zahvala delavnim članom KS Krka. Po prireditvi pa so presenetili še krški gasilci, ki so obiskovalce in nastopajoče postregli s pijačo in jedačo, tako da se je prireditev zavlekla dolgo v noč. KS Krka Aleluja, aleluja! Gospod je vstal iz groba! Hvalite in častite ga! Aleluja! Tako pride velika noč in se utrga iz visokih cerkvenih lin pesem velikonočnih zvonov... Mladost, življenje, pomlad, pesem božje narave - to velika noč! Klic po obnovljenem, po lepem, toplem, vse obsegajočem in k sreči in popolnosti hrepenečem - pesem velikonočnih zvonov! Velikonočni prazniki sc pravzaprav začno že s cvetno nedeljo. Tedaj neso otroci v cerkev "butare", zelenja z okraski, jabolki in pomarančami. Od "butar", ki jih prinesejo otroci iz cerkve od blagoslova, se dobro spravi in zlasti ceni kot pripomoček zoper hudo uro oljka in šibje, ki je iz njega sestavljena "butara", sadje pospravijo otroci, zelenje pa se da živini med krmo. Za odrasle nastopi svetost velikonočnih praznikov z velikim četrtkom, ko zavežejo po cerkvah zvonove.Delo na polju se ustavi in vse hiti domov. Zvonovi se spet odvežejo šele na veliko soboto. Velika noč je tu, praznik se je začel! V času, ko so vsi zvonovi zavezani, opravljajo njih posel - raglje. To je spet prilika za otroke! Na Gorenjskem, zlasti v Kranju in okolici, je bila včasih navada, ki se je deloma še ohranila, da otroci ob popoldanskih velikonočnih molitvah "Boga straše". Medtem ko duhovniki v cerkvi opravljajo velikonočne obrede, se zbirajo otroci za cerkvijo. S seboj prineso celo zbirko starih zabojev, tolkačev, škafov, starih sodov, kladivov itd. Ko duhovniki odmolijo in zapuste cerkev, se oglasi za cerkvijo zbrani otroški "orkester" ter prične neusmiljeno razbijati po svojih "godalih". DEDEK VOZI PREPOČASI Ondan je malo rosilo in enega od naših dedkov je takoj zaskrbelo, kaj bo z vnukinjo, ko bo šla iz šole. Prižgal je svojo "makino" in se hitro odpeljal pred šolski center. Njegova ljubljenka se je kmalu prizibala po poti mimo parkirišča in dedek jo je takoj povabil v vozilo. Toda frklja se je obrnila na peti, zavihala nos in zaščebetala: "Grem rajši peš, ti voziš prepočasi, ne prenašam tvojega cin-canja," in je odšla proti domu. Dedek je še malo posedel v avtomobilu, nato pa skomignil z rameni in zabrundal: "Le kam se tako mudi današnji mladini." Potem se je odpeljal. Ko sem gledal za njim, se mi je zdelo, da bo vendarle prej doma kot vnukinja. Leopold Sever Obenem ko se zavežejo zvonovi, se v cerkvah ugasne tudi večna luč. V soboto zjutraj pred mašo se večna luč zopet prižge. Ogenj je treba izkresati. Prav ta ogenj se potem raznaša kot blagoslov od hiše do hiše. V teh dneh, zlasti na veliki petek, romajo verniki k božjemu grobu. V cerkvi je položen Bog, Odrešenik sveta - k Njemu se zatekajo množice. Molijo ob Njem in poljubljajo Njegove svete rane... Na veliko soboto se izvrši tudi blagoslov velikonočnih jedil. Ob tej priliki dekleta rade tekmujejo, katera bo nesla lepši in večji "žegen". Pravijo tudi, da se bo tista, ki prva prinese "žegen" iz cerkve, tudi prva poročila tisto leto in prva oplela proso. Zaradi tega se dekleta zelo trudijo, katera bo prva in prej stopila iz cerkve z blagoslovom. "Žegen" se načne v nedeljo zjutraj. Najprej pridejo na mizo repni olupki -brez teh na kmetih sploh ni "žegna". V "žegen" spada poleg olupkov še gnjat, klobase, hren, potica ter piruhi. V novejšem času so se pridružile tudi pomaranče. Vsa ta blagoslovljena jedila se razdele med člane družine tako, da dobi vsak primeren del. Nato pa se začne pred cerkvijo neizogibno sekanje piruhov in pomaranč. Včasih so priostreni krajcarji kaj dobro služili v ta namen. Omeniti je še velikonočno procesijo. Ta spada med najsvečanejši in najveličastnejši čin cerkvenih obre- dov. To dejstvo pa včasih vaških fantov ni motilo, da se ne bi dostikrat prav zaradi te procesije stepli. Nošenje bandera je bila namreč častna zadeva, in če je bila fara večja, so se fantje različnih vasi pogosto prepirali, katera vas ga bo nesla. Celo v cerkvi sami je že prišlo do odkritega boja, ko ni marala odnehati nobena skupina. Ko obneme zvonovi, zavlada vsepovsod prečuden mir, tišina, skrivnost. V vsem, kar se dogaja v tistih dneh, je neka čudna plahost, da trepeče srce v veliki skrivnosti: Bog je umrl! In spet: Kristus je vstal! Narodna poezija ima vprav v velikonočni dobi najlepše udejstvo-vanje. Šege in navade čedalje bolj tonejo v pozabo, vendar božji duh, ki oživlja praznike, ostaja in živi... Iz ilustrirane priloge SLOVENCA, marec 1929 8 STRAN SPOLITIZIRAN ZADRUŽNI DOM "Ali ni to tragedija? Koliko časa še?" se je končala zaključna misel gospe Vidmarjeve glede zadružnega doma v Ambrusu v zadnji številki Klasja. Tudi jaz se sprašujem, ali je res mogoče, da zaradi lastnih interesov in egoizma propade dogovor, ki bi bil lahko obema stranema v korist in zgled, kako se lahko rešujejo sporne zadeve. Vsi zadružni domovi pri nas so po zakonu o zadrugah iz leta 1992 prišli v last kmetijskih zadrug in prav tako je z domom v Ambrusu. Krajevna skupnost pa je kot pravna oseba v letu 1995 vložila prav za ta dom tudi dena-cionalizacijski zahtevek. Tu bi se lahko zgodba končala, saj, kot vemo, je v Sloveniji še na stotine raznovrstnih nerešenih primerov denacionalizacije. Ker se tudi upravni odbor Kmetijske zadruge Stična zaveda, da so ti postopki dolgotrajni, je pooblastil predsednika in direktorja še za nadaljnje razgovore s predstavniki Ambrusa, da bi hitrejše raševali ta problem ter predvsem v prid stavbe in delovanja kulturnega društva na tem področju. Tako je prišlo do sklica sestanka v Ambrusu dne 29.2.1996, ki so se ga udeležili tudi občinski tajnik Vinko Blatnik, predstavnik zadruge Cveto Zupančič in Milena Vrhovec, predsednik KS Jože Perko, občinska svetnika iz Ambrusa Francka Vidmar in Anton Vidmar ter predsednica kulturnega društva Martina Hrovat, ki je tudi pisala zapisnik. Menim, da je šel pogovor v pravo smer in bili smo si enotni, da si zadevo ogledamo na kraju samem. Dosegli smo načelni dogovor za stoletni najem brez najemnine za dvorano, sanitarije ter dve večji sobi za delo krajevne skupnosti. Predstavniki zadruge smo dejansko odstopili pol zadružnega doma, ob tem pa zahtevali umik denacionalizacijskega zahtevka. V dogovoru so še ostale podrobnosti ter vse rešitve, ki so sprejemljive za obe strani. Ta dogovor smo podpisali vsi prisotni razen g. Blatnika, ki je zaradi drugih obveznosti že prej odšel iz Ambrusa. Kako se je zadeva odvijala naprej, g. Vidmarjeva in g. Vidmar vesta, saj sta med prvimi zavrgla ta sporazum. Dolžnost vseh, ki smo podpisali ta dogovor, je bila, da ga spoštujemo in da vsak v svojem okolju skuša ljudem pojasniti, da je to ta hip najboljša rešitev. Upoštevanje tega dogovora bi pomenilo takojšnje urejanje tega doma, da se dvorano uredi za delo kulturnega društva že letos. Moram omeniti, da ravno na račun kulture v Ambrusu posamezniki najbolj napihujejo zadevo. Je pa ravno obratno. Prav predsednica Kulturnega društva je bila najbolj prizadeta, koje propadel dogovor. Če bi bilo več takih, kot je gospa Martina, bi bilo že bistveno več narejenega in manj vroče krvi. Kot sem že omenil, to ni prvi in ne zadnji primer denacionalizacije pri nas. Če se niste sposobni pogovarjati in se nekaj dogovoriti, potem je bolje, da se ne dogovarjamo in naj sodišče določi, kaj je prav. Kot vemo, pa bo to trajalo še dolgo časa. In na čigavo škodo? Na škodo kulture, kraja in krajanov. Sprašujem se, ali se bo kdo čutil odgovornega, kajti prav lahko se zgodi, da bo kultura v Ambrusu zaspala, preden se bodo prebudili tisti, ki danes zavračajo dosežene dogovore z zadrugo. Ali ni to tragedija? Koliko časa še? Predsednik Kmetijske zadruge Stična Cveto Zupančič ODGOVOR IN POJASNILO LD IVANCNA GORICA NA OBJAVLJENI ČLANEK V zvezi z objavo članka v Klasju št. 11. januarja 1996, z naslovom Lovci na divjad ali... in člankov, ki so bili objavljeni v drugih občilih (Dolenjski list. Novice, Radio Zeleni val) smo dolžni pojasniti nekatere tendenciozne, lažne in žaljive izjave, ki so bile izrečene in objavljene v zvezi z dogodkom na Malem Hudem 24.1.1996. Na območju občine Grosuplje velja še vedno komtumac, s katerim se prepoveduje gibanje brez nadzora psom in mačkam v času, ko velja Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list RS št. 7, 5.3.1981) in Pravilnika (Uradni list št. 39/88). Po določilih 7. člena citirane odredbe je na neposredno ogroženem območju takoj treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarska higienska služba so pristojni in dolžni pokončati: - neregistrirane in necepljene pse, - pse brez znamkic, - pse, ki niso privezani ali zunaj bivačišča niso na vrvici in z nagobčnikom in - mačke, ki niso zaprte. Lastnikom navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali. Lovska družina je po pogodbi s katero je dobila v upravljanje lovišče, dolžna skrbeti za varstvo in gojitev divjadi ter izvajati ukrepe za preprečevanje škode na divjadi, ki je po Ustavi državna last. Pri svojem delovanju smo dolžni spoštovati določila, ki jih predpisuje Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (UL RS št. 25/76). Po omenjenem zakonu sme lovski čuvaj, član lovske organizacije oz. strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče, pokončati psa, ki se giblje brez nadzora v lovišču in je oddaljen več kakor 200 metrov od hiš ali več kakor 50 metrov od gospodarja. Ne glede na prejšnji odstavek pa je dovoljeno pokončati psa ali mačko, če neposredno preganjata oz. uničujeta divjad v lovišču. Stalež divjadi na območju LD Ivančna Gorica se kljub zmanjšanemu odstrelu v preteklih letih zmanjšuje, eden od vzrokov pa je tudi pokončevanje divjadi, ki jo povzročajo potepuški psi in mačke. Kljub opozorilom vsem lastnikom psov na območju LD Ivančna Gorica, o veljavnosti kortumaca smo bili lovci in občani priče trem primerom , koso potepuški psi oz. psi brez nadzorstva pokončali srnjad. Ponovno apeliramo na občane, da smo vsi dolžni spoštovati zakone, odredbe in določila in se zavedati dolžnosti, ki iz njih izhajajo, da v bodoče ne bi prihajalo do podobnih primerov in medsebojnega obtoževanja, zavajanja javnosti in slabih odnosov med občani in lovci. LOVSKA DRUŽINA IVANČNA GORICA Pokončana srna, 18.1.1996, delo potepuških psov. OBVESTILO Javna razgrnitev osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za romska naselja v Občini Ivančna Gorica bo potekala od 9. aprila 1996 do 9. maja 1996 v prostorih Županstva Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8 ter na sedežu krajevnih skupnosti Zagradec in Ambrus. Javna razprava bo organizirana v prostorih kulturnega doma v Zagradcu v torek 7. maja 1996 ob 18.00 uri. Slika s slovesne podelitve priznanj na medobčinskem prvenstvu v odbojki za starejše deklice, ki je bilo v Šentvidu pri Stični. Na desni strani slike so odbo-jkarice Šentvida, ki so bile druge. Šahisti Š.K. Višnja Gora -Stična aktivni Trenutno pri nas poteka klubsko prvenstvo in po nepopolnem 3. kolu je vrstni red lakšen : 1.-3. Boris Koemur, Milan Perovšek in Sašo Pirnat po 3 točke s treh tekem 4. Milan Kek 3 točke^ štirih tekem 5. D. Lesjak 2,5 točke s treh tekem 6. Sever 2 točki s štirih tekem 7. Marjeta Marolt 1,5 točke s treh tekem Na prvenstvu nastopa 14 članov ( med njimi 4 dekleta ) od 23 vpisanih. Na tem turnirju se lahko osvoji 3. in 2. šahovska kategorija in rating točke za pravi šah ( nad dve uri ). Nastopajo trije prvokategorniki in dva drugokatc-gornika ter dve dekleti z drugo moško šahovsko kategorijo. V pospešenem šahu pa je vrstni red takšen : 1. Sašo Pirnat 1962 točk 2. Janez Dremelj 1955 3. Milan Perovšek 1893 4. Damjan Lesjak 1799 5. Petra Gale 1755 (to pomeni, da je 6. v Sloveniji, v kategoriji do 16 let) 6. Marjeta Marolt 1629 7. K. Samarčič 1600 itd. Janez. Dremelj Po moči oz. rating točkah pa je klubski vrstni red za pravi šah takole : 1. Janez Dremelj 2. Sašo Pirnat 3. Boris Koemur 4. Milan Perovšek 5. Marjeta Marolt 6. Damjan Lesjak 1982 točk 1950 1912 1871 1613 1611 itd. STISKI UČENCI PONOVNO ODLIČNI V ROKOMETU Starejši učenci OŠ Stična, ki so pred kratkim postali medobčinski prvaki v rokometu, so tekmovali na področnem prvenstvu v Ribnici, kjer so med šestimi ekipami dosegli odlično drugo mesto, ki jih vodi naprej v četrtfinale državnega prvenstva za osnovnošolce, ki bo 4. aprila v Ajdovščini. Želimo jim veliko uspeha! Marjan Potokar in Simon Bregar UGOVOR NA ČLANEK V PREJŠNJI ŠTEVILKI KLASJA, Z NASLOVOM PES, MOJ PR1JATEU, KI GA JE NAPISAL G. BRANKO ZUPAN. Moj ugovor bi imel lahko naslov Zelena bratovščina, a naj temu ne bo tako. Ne morem mimo dejstva, da vam napišem nekaj v odgovor. Ko človek bere vaš članek, mu vsekakor pride na um, da ste član zelene bratovščine. Pripominjam, da o lovcih nimam slabega mnenja, a vaš članek je vsekakor enostranski. Res vse lepo in prav, kar zadeva vzgojo psov in njihovo gibanj e. O nagobčnikih pa tole: Po vašem pisanju šc ni bilo primera, da bi bil pes z nagobčnikom pokončan. Ker sem bil priča dogodku dne 24.1.1996, za katerega pa veste tudi vi, ko sta mi lovca z razdalje dvajsetih metrov pokončala psa, mislim, da mojima psičkama ne bi pomagal nagobčnik. Lovca sta morala kar nekajkrat ustreliti, da sta ju pokončala, in mislim, da čc nista imela dobrega pogleda, tudi nagobčnika ne bi videla. V vašem zadnjem odstavku tudi razločno piše, da lovci vzorno skrbijo za svoje pse. Oprostite mi, a mislim, da sem tudi vas obvestil o tem, kako se pes lovca v naši vasi podi naokoli (obstaja zapisnik veterinarskega zavoda). Pa lep pozdrav! Ivan Motnikar Pojasnilo in opravičilo uredništva Radi bi se opravičili gospodu Zupanu, ker nam jo je v njegovem prispevku prav nemarno zagodel tiskarski škrat. Požrl je besedico ne, in to prav v stavku, kjer je napisal, da lovci ne skrbijo dovolj za svoje pse. Z gospodom Motnikarjem sva skupaj ugotovila, da je v Zupanovem rokopisu napisano, da vsi lovci ne skrbijo dobro za svoje pse. Še enkrat se za napako opravičujemo. Andrej Agnič Stiske srednješolke gredo na finalni državni turnir v odbojki V četrtek, 14.3. 1996, je bilo na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici izredno živahno. Odvijal se je državni polfinale - zahod v odbojki za dijakinje. Na polfinalnem turnirju so tekmovali: - zmagovalka Gorenjske - Gimnazija Jesenice - zmagovalka Goriške - Srednja ekonomska in in trgovska šola Nova Gorica - zmagovalka Obale - Gimnazija Koper - zmagovalka Dolenjske - Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica - zmagovalka in drugouvrščena z območja Ljubljana mesto, Kamnik in Domžale : - Gimnazija Poljane in - Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana Po pozdravnem govoru ravnateljice Milene Vrenčur in slovesni otvoritvi, ki sta ji med drugim prisostvovala tudi predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Janez Peterlin in župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, se je začelo zares. Žreb je razdelil ekipe v dve skupini: 1. skupina : Gimnazija Koper, Gimnazija Poljane - Ljubljana in S.Š. Josipa Jurčiča - Ivančna Gorica. 2. skupina : Gimnazija Jesenice, S.Š. za gostinstvo in turizem Ljubljana in Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica S.Š. Josipa Jurčiča S.Š. Josipa Jurčiča Gimnazija Poljane Rezultati L skupine : Gimnazija Koper : Gimnazija Poljane : Gimnazija Koper : Vrstni red 1. skupine : L Gimnazija Koper 2. S.Š. Josipa Jurčiča 3. Gimnazija Poljane Rezultati 2. skupine : Gimnazija Jesenice : SŠGT Ljubljana : Gimnazija Jesenice : Vrstni red 2. skupine : 1. SETŠ Nova Gorica 2. Gimnazija Jesenice 3. SŠGT Ljubljana Tekma za 5. mesto : Gimnazija Poljane Tekma za 3. mesto : S.Š Josipa Jurčiča I.G. Tekma za 1. mesto : Gimnazija Koper : 2 : 0 1 : 2 2 : 0 SETŠ Nova Gorica SETŠ Nova Gorica SŠGT Ljubljana SŠGT Ljubljana Gimnazija Jesenice SETŠ Nova Gorica 2 : 1 2 : 1 0 : 2 Končni vrstni red polfinalnega državnega turnirja - Zahod za dijakinje : l.SETŠ Nova Gorica 2. Gimnazija Koper 3. S.Š. Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 4. Gimnazija Jesenice 5. Gimnazija Poljane iz Ljubljane 6. Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana Tri prvouvrščene ekipe so dobile pokale in pravico nastopa na finalnem državnem turnirju srednjih šol v odbojki za dijakinje, ki bo v petek 5. 4. 1996, v telovadnici srednje šole Ivančna Gorica. Vse tekme so bile izredno zanimive, borbene, domače igralke, ki so dosegle izreden uspeh, pa se zahvaljujejo gledalcem za moralno podporo in pomoč pri osvojitvi 3. mesta Marina Strnad UTRINKI S TEKEM Tekme so bile zelo» zanimive. Publika se je razživela predvsem takrat, ko je naša ekipa za las premagala ekipo gimnazije Poljane. Vse tekme so bile prepletene s tekmovalnim duhom in borbenostjo, kar je vplivalo na dobre in zanimive tekme. Resnejših poškodb ni bilo, razen tekmovalke iz ekipe Jesenic, ki si je poškodovala gleženj. Poleg tega se je zgodila tudi manjša poškodba tekmovalki iz Nove Gorice. Pa si poglejmo komentar slednje: Že prej sem imela probleme s prstom. Pri vsaki tekmi mi je skočil iz sklepa. Danes pa sem dobila žogo vanj in poškodba je bila resna. Ne vem, ali bom dobila mavec ali povoj. Upam, da ne bo večjih problemov s tem. FbtotMarkelj Šentvidčani uspeli V Grosupljem so v začetku marca igrali mlajši fantje na medobčinskem prvenstvu v odbojki. Tudi tuje zmagala ekipa iz naše občine, ekipa Šentvida pri Stični. Tako nadaljujejo tradicijo dobrih iger in rezultatov svojih predhodnikov, ki so začeli intenzivneje vaditi odbojko s prihodom učitelja Vinka Praha. Ta uspeh naj bo razlog za še boljše in intenzivnejše delo. REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA MLAJŠE DEČKE ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Stična - Grosuplje I 1:2 (-7, 9, 10) Šentvid - Grosuplje II 2:0 (2, 9) Grosuplje II - Stična 2: 0 (14, 3) Šentvid - Grosuplje I 2:0 (14,8) Stična - Šentvid 0:2 (2,7) Grosuplje II - Višnja Gora2 : 0 (0, 8) Grosuplje I - Šmarje-Sap 0:2 (8, 4) Višnja Gora - Šmarje-Sap 0:2 (4, 1) Stična - Šmarje-Sap 2 : 1 (-14, 8, 2) Šentvid - Višnja Gora 2:0 (2, 0) Šmarje-Sap - Grosuplje II 0 : 2 (14, 6) Višnja Gora - Stična 0:2 (9, 6) Grosuplje I - Grosuplje 110 : 2 (7,7) Šmarje-Sap - Šentvid 0:2 (9, 6) Višnja Gora - Grosuplje 10:2 (14, 8) KONČNA LESTVICA 1. OŠ FERDO VESEL ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE (Adamičeva) 3. OŠ LOUIS ADAMIČ - PODRUŽNICA ŠMARJE-SAP 4. OŠ STIČNA 5. OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE (Tovarniška) 6. OŠ STIČNA- PODRUŽNICA VIŠNJA GORA Odbojkarji zmagovite ekipe Šentvid pri Stični Simon Bregar Prvi favoriti upravičili svojo vlogo Konec februarja je v šolskem centru v Ivančni Gorici potekalo medobčinsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke ( 7. in 8. razred ). Prve tri ekipe so bile zelo močne, saj fantje iz teh ekip trenirajo v klubih. Pa vendar je tudi med temi tremi ekipa Osnovne šole Stična vidno odstopala. REZULTATI MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA STAREJŠE DEČKE ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Grosuplje - Dobrepolje 8 7 Višnja Gora - Stična 6 16 Šentvid - Grosuplje 4 19 Dobrepolje - Višnja Gora 14 : 7 Stična - Šentvid 26 : 3 Višnja Gora - Šentvid 8 6 Stična - Grosuplje 14- 9 Šentvid - Dobrepolje 5 25 Grosuplje - Višnja Gora 14 7 Dobrepolje - Stična 11 19 KONČNA LESTVICA l.OŠ STIČNA 2. OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE 3. OŠ DOBREPOLJE 4. OŠ STIČNA -PODRUŽNICA VIŠNJA GORA 5. OŠ FERDO VESEL ŠENTVID PRI STIČNI Urednik Predstavljamo vam športna društva : Balinarsko društvo Šentvid pri Stični Balinarsko društvo ( v nadaljevanju B.D.) Šentvid pri Stični je 1. 1981 ustanovilo nekaj balinarskih zanesenjakov, ki so hoteli balinanje postaviti na nove sodobne temelje. Iz preteklosti je znano, da so na območju naše občine balinali na Krki, v Ivančni Gorici in v Šentvidu. Balinanje je bilo takrat predvsem gostilniški šport. Posamezne gostilne so imele posebne prostore na prostem, kjer so balinali po nekoliko drugačnih pravilih kot sedaj ( krogle so bile npr. lesene, igrišča nekoliko manjša itd. ). Vendar se je balinanje počasi otresalo svojega gostilniškega predznaka in postajalo resen tekmovalni šport. V naši občini so bili ravno v Šentvidu prvi, ki so začeli balinati po mednarodnih tehničnih pravilih, kijih je postavila mednarodna balinarska zveza. Prvi predsednik društva, ki se je tedaj imenovalo TVD Partizan -sekcija za balinanje, je bil Anton Kovačič, blagajnik pa Janez Sadar. Že takrat (I. 1981 ) so šentviški balinarji razširili že obstoječe balinišče pri Kava baru ( v centru Šentvida ) in ga uredili po mednarodnih tehničnih pravilih. Še istega leta so se z zanesenjaki iz drugih delov nekdanje občine Grosuplje ( najvidnejši so bili Anton Švarc iz Ivančne Gorice ter Jože Smolej in Štefan Plankar iz Grosupljega) dogovorili o ustanovitivi občinske balinarske lige. Tedanje vodstvo TKS je to podprlo in liga je stekla. Kot zanimivost povejmo, da so se že v tej premierni ligi v sezoni 1981/82 Šentvidčani odlično odrezali. Nastopali so z dvema ekipama : ekipa Šentvid - Krajevna skupnost je bila prva, ekipa Šentvid - Tabor pa četrta. Vzporedno z ligo pa so se začeli vrstiti tudi turnirji po različnih krajih v naši bivši občini. Najpomembnejši turnir od vseh je bil in je še vedno Turnir za pokal Tabora pevskih zborov, ki je vsako leto v času, ko poteka Tabor. Tega tradicionalnega turnirja so se vedno udeleževale tudi zelo znane slovenske ekipe in tako je še danes. Balinanje se je v Šentvidu razvijalo naprej in počasi kakovostno preseglo okvir občine. Tako so 1. 1986 začeli tekmovati v 3. ljubljanski območni ligi ( za ponazoritev : trenutno obstajajo naslednje lige, v katerih lahko igrajo klubi z našega območja : 3., 2. in 1. ljubljanska območna liga, nato 3., 2. in 1. slovenska liga in nato še slovenska super liga. Ob tem naj povem, da smo Slovenci v sami svetovni balinarski "špici" kar zadeva tekmovakne uspehe.) V sezoni 1992/93 so se naši balinarji uspeli uvrstiti v višjo 2.1jubljan-sko območno ligo. Igranje v tej ligi pa zahteva pokrito balinišče. Šentvidčani so na srečo že prej mislili na to in se lotili problema. Ker lastnik zemljišča ( Tabor Grosuplje ), na katerem stoji prvotno balinišče, ni ustregel želji članov B.D. Šentvid, da bi balinišče pokrili, je nastale težave pomagal razrešiti obrtnik in lastnik gostilne ob šentviški železniški postaji, g. Emil Čop. Ponudil jim je prostor ob svojem bifeju, kjer je že bilo balinišče. Leta 1990 so člani B.D. Šentvid obstoječe balinišče razširili in ga pokrili. Napravili so res veliko delo, še posebej pa sta izstopala g. Anton Kaste lic in g. Anton Kovačič, zahvala pa gre tudi ostalim članom, tedanji TKS in seveda g. Čopu. Trenutno je B.D. Šentvid v rahli tekmovalni krizi, saj je nekaj dobrih igralcev prestopilo v druge klube, ki igrajo v višjih ligah, tako da letos sodelujejo z dvema ekipama le v medobčinski rekreativni ligi. Ob tem je treba povedati, da je lani, ko je medobčinska liga doživela krstno izvedbo, ekipa B.D. Šentvid -Gradnja osvojila 1. mesto, ekipa B.D. Šentvid - Klanček pa se je uvrstila v sredino lestvice. Vmes so odigrali tudi prvenstvo posameznikov in dvojic, ki je bilo na Cikavi pri Šmarju Sap. Tudi tu so bili Šentvidčani zelo uspešni, saj je dvojica Franc Krištof - Miha Gaberšek osvojila 1. mesto, posamezno pa je bil Tomaž Tomažič tretji. Ob tej priložnosti B.D. Šentvid vabi v svoje vrste vse, ki se želijo ukvarjati s tem zanimivim športom ( z njim pridobivamo predvsem gibalno natančnost, koncentracijo, pa tudi potrpežljivost in vzdržljivost, saj lahko tekme trajajo precej dolgo ), še posebno pa mlade. Vse. ki vas ta šport zanima, se lahko javite na balinišču pri železniški postaji oz. v bifeju Čop, kjer dobite vse informacije. Simon Bregar in Janez Sadar KNJIŽNICA^ '5 10 STRAN KAJ ZVEZDE KAŽEJO ŽUPANU Doslej še nismo vedeli, da se naš župan zelo zanima za astrologijo in verjame vanjo. Izdal se je šele na sejmu Alpe-Adria. Kar od fanta, ki je delal reklamo za Astro tednik, je hotel izvedeti, ali bodo ivanški svetniki sprejeli proračun občine in ali bo v naslednjem kolu namiznega tenisa zmagal ali ne. A.A. Že v eni prejšnjih številk smo nekaj pisali o parkiranih avtomobilih pred trgovinami. Le za nekaj dni je zaleglo. No ja, saj čez noč se miselnost oziroma navada , da parkiraš svoj avto pred vrati službe, ne bo spremenila. Čeprav bi bilo lepo in prav, da bi parkirna mesta pustili za obiskovalce. To naj bi veljalo še posebej za trgovine, pa tudi za županstvo. Dejstvo pa je tudi, da v Ivančni Gorici manjka parkirnih prostorov. Oni dan smo parkiranih avtomobilov našteli kar trikrat več, kot pa je parkirnih mest. A.A. SMRTONOSNI LET Na steklu šolskega okna je v presledku dveh sekund močno počilo, kot bi prileteli dve krogli iz puške, in nekaj sivega je padlo na tla. Skočil sem pod okno in presenečen opazil dve ptici, ki sta negibno obležali na tleh. Povsem očitno je bilo, da se je tu pred nekaj trenutki končala življenjska drama - boj za življenje in smrt -boj, v katerem sta našla smrt napadeni in napadalec. Roparski skobec, pravijo mu tudi ptičji kragulje, si je za žrtev izbral za polovico manjšo zrnojedo ptico brinovko. Napadena ptica si je v smrtnem strahu izbrala beg proti šolskemu oknu, nevedoč, da je odprtina zastrta z debelim steklom. Sledila sta huda udarca in obe ptici sta z zlomljenima vratovoma negibno obležali na tleh in tako hkrati končali svojo življenjsko pot. Leopold Sever S INOLE p.o. Ivančna Gorica, Stantetova ul. 9 Podjetje z dolgoletno tradicijo izdelave kvalitetnega stavbenega pohištva, opremljeno s sodobnim zapiralnim okovjem, termoizolacijskim steklom in tesnili. Iz našega proizvodnega programa nudimo: • OKNA s polkni ali roleto, različnih oblik in dimenzij • BALKONSKA VRATA IN PANORAMSKE STENE • VHODNA IN GARAŽNA VRATA •NOTRANJA VRATA • IZDELKE PO NAROČILU, SVETOVANJE, INŽENIRING, DOSTAVO, MONTAŽO, SERVIS... Informacije in prodaja: tel. (061) 777-147,777-148,778-060 fax (061) 777-066 SPOROČITE NAM VAŠE ŽELJE IN ZAHTEVE. MI JIH BOMO IZPOLNILI. NAŠI IZDELKI SO VISOKOKVALITETNI IN KONKURENČNI ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše mame in babice JOŽEFE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob njeni zadnji uri. Predvsem se zahvaljujemo našim najbližjim sosedom, dr. Davorinu Kastelicu, gospodu župniku Jožetu Kastelicu iz Ivančne Gorice, pevcem in pogrebnikom ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebej pa se zahvaljujemo še gospe Grobovškovi za vso pomoč in skrb, ki nam jo je v teh težkih dnevih nudila. Vsi njeni otroci z družinami ZAHVALA ob slovesu od moža, očeta, deda in pradeda MIHAELA KAMNIKARJA Vir št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, čebelarjem in upokojencem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in sveč, darovali v dober namen in se ga spomnili v molitvi. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem na koru, stiškemu kvartetu, moškemu pevskemu zboru Stična, ženskemu pevskemu zboru Stična, hvala za zaigrano Tišino. Hvala govornikoma g. Milanu Vrhovcu in g. Tonetu Zaletelju za lepe poslovilne besede, hvala gasilcem, hvala vsem, ki ste nam v teh težkih tednih očetovega trpljenja stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Žena Francka, otroci z družinami in drugo sorodstvo POMLAD Vsa bolestna in potrta se poslavlja zima, nje obleka je razdrta in več bele barve nima. Glej, od tebe se poslavljam, drugo leto pridi spet! Zdaj pomlad nas že pozdravlja čebela že nabira med. S cvetjem trata jc posuta, Skrjanček v logu žvrgoli, glej, življenje se raduje, v mladih srcih up budi! Mihael Kamnikar S ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Dr. Andreja Hribar Hostnik zobozdravnica Hribska pot 12 (za gostilno Mak) 1290 Grosuplje V. ORDINACIJSKI ČAS: - kadarkoli po dogovoru: mobitel: 0609 637-290 telefon doma 773-287 telefon ordinacija 763-347 osebno zagotovo dosegljiva v ordinaciji: OD PONEDELJKA DO ČETRTKA: V PETEK od 16.00 do 18.00 ure od 9.00 do 11.00 ure Jr V MODNO ttfTIUSTVO JANIZVINI Stična 127, trgovina SIT - HIC Izredna ponudba pletenin v mesecu aprilu. Puloverji že za 1.500,00 SIT Bunde cenejše za 40% Sezonske pletenine cenejše za 20% Želimo vam dobro počutje v naših pleteninah. "N_f r1 2fi V06Z0 V0£?0 Reševanje občinskih težav na izviren način Idejo patentiral: LEOPOLD SEVER EKOLOGIJA I. Iz državnega inštituta za odkrivanje in mašitev ozonskih lukenj je prišla alarmantna vest, da nad naselji Ivančna Gorica, Stična, Višnja Gora, Šentvid, Krka in Lučarjev Kal zija ozonska luknja. Nad centralnim delom Suhe Krajine pa je stanje menda nekoliko boljše. Združenje onesnaževalcev okolja iz naše občine je v bojazni, da bodo spet po krivem obdolženi, takoj najelo ekipo nepristranskih strokovnjakov za ozonske odprtine. Ti so pojav nadrobno raziskali in prišli do presenetljivega zaključka: ozonska luknja je nedvomno posledica spremenjenih prehranjevalnih navad občanov. Ti zadnja leta uživajo več stročnic, ki v zaključni fazi prebave dajejo veliko plinastih produktov. Sproščene plinaste substance počasi prodirajo v stratosfero in tam nevarno načenjajo ozonski plašč nad nami. V občinskem štabu za elementarne nesreče so nemudoma reagirali in sprejeli več ukrepov. Najvažnejši je odlok o obveznem jedilniku, ki bo stopil v veljavo takoj po objavi v občinskem vestniku. Jedilnik je sestavljen tako, da bo občutno zmanjšal škodljivo emisijo v ozračju. V primeru utemeljenega suma kršitve tega odloka bo posebna ekipa po domovih skrivoma montirala prisluškovalne naprave. O razpletu bomo še poročali. MALI OGLASI Kupim: manjšo vseljivo kmečko hišico ali bivalni vikend z malo zemlje. Grosuplje - Ivančna Gorica. Tel. 1683-418 Invalid, star 68 let, z avtom in hišo, išče gospodinjo brez obveznosti, z vozniškim izpitom za celodnevno oskrbo na domu. Plačilo po dogovoru. Po smrti dedovanje! Tel.: 777-826 Nudim žganje glinenih izdelkov in keramike. Cena za ldm3 je 45 SIT. Tel.: 777-585 POLICIJSKA KRONIKA S Naši onesnaževalci okolja si sedaj lahko oddahnejo - pravi in najnevarnejši onesnaževalec narave je končno razkrinkan. NOVO V IVANČNI GORICI RTV servis avdio-video POPRAVILA IN SERVISIRANJE TV, radio, avtoradio, video-rekorder, satelitski sprejemniki, montaža anten, magnetofoni, diktafoni, telefoni vseh vrst, montaža anten JANEZ SKUBIC IVANČNA GORICA PotvBoršt25 Telefon: 061/777-930 NOVO V IVANČNI GORICI > r ISCEMO INŠPEKTORJA V naši občini se lahko pohvalimo tudi z novo, avantgardno smerjo likovne umetnosti. Skupina mladih, menda jih je 12 in se imenujejo marsovci, zna iz starih avtomobilov narediti umetnine neprecenljive vrednosti. Značilno zanje je, da ustvarjajo le ponoči. Najbrž je v temi navdih najmočnejši ali pa so pri svojem delu takrat najbolj nemoteni. Znano je, da je za ustvarjalni umetniški navdih potrebna neovirana koncentracija. Novo umetniško smer sta že podprli in priznali prosveta in vojska. Ministrstvo za šolstvo jim je odstopilo prostor pri ivanški šoli, Ministrstvo za obrambo pa je skupini umetnikov poslalo svojega predstavnika za vodjo. Upamo le lahko, da jih vnema ne bo prehitro minila in da bo okrog ivanškc šole kmalu zrasla umetniška galerija v čast in ponos ivanške občine. A.A. Več informativnih dni Več občanov nas je opozorilo, prepričali pa smo se tudi sami, da okolica ivanškega šolskega centra še zdaleč ni taka, da bi vzgojno vplivala na številne učence in dijake, vsaj kar zadeva vzgojo o onesnaževanju okolja. Da pa vse skupaj le ni tako hudo, so povedali dijaki, ki morajo očistiti okolico šole pred vsakim informativnim dnevom. Ta pa so žal le nekajkrat na leto. Kar se Janezek nauči, to Janez zna, pravijo. Posledice pomankanja tovrstne vzgoje, pred vsem doma, pa tudi v šoli so vidne po vsej občini. A.A. Pomlad je že nastopila! Začela so se dela na njivah, travnikih in v gozdovih. Z naravo pa je povezana tudi varnost občanov in njihovega premoženja. Pri delu v gozdovih bodite previdni, kajti zemlja je razmočena in hitro lahko pride do nesreče. Svetujemo, da pri delu uporabljate zaščitna sredstva. Nevarnost v tem času preži na cestah. Lepše vreme je na ceste privabilo kolesarje in motoriste, pa tudi traktorjev je več kot pozimi. Tu velja opozorilo staršem, da pregledajo opremo vozil svojih otrok in da otroke, ki še niso opravili kolesarskega izpita, brez nadzorstva njih ali drugih oseb ne spustijo na cesto. Opozorilo velja tudi traktoristom, da očistijo kolesa vozil, ko prihajajo na cesto s travnikov, njiv ali gozdov, kajti ob dežju naredi blato ceste bolj spolzke in je večja nevarnost nesreč. V tem času pa je treba omeniti tudi nevarnost pred požari. Spomladansko čiščenje vrtov, travnikov in gozdov, ki je povezano s kurjenjem v naravi, sicer koristnim delom, se lahko spremeni v nesrečo velikih razsežnosti. Zato ni odveč opozorilo, da se kurjenja ne lotite ob vetrovnih dneh. V času od 1. februarja do 25. marca 1996 so policisti v občini Ivančna Gorica obravnavali 14 kaznivih dejanj, 19 prometnih nesreč in 14 kršitev javnega reda in miru. 10.02.96 Na magistralni cesti M/1 pri naselju Dob se je zgodila huda prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja, v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili hudo telesno poškodovani. To je bila letos že druga nesreča s smrtnim izidom na delu ceste od Višnje Gore do Biča, zato velja opozorilo, da vozite previd- 10.02.96 Občanka z Vrhnike si je prislužila kazensko ovadbo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer tatvine in goljufije. Protipravno si je namreč prilastila tujo plačilno kartico. Z njo je istega dne v Diskont Marketu v Šentvidu pri Stični nakupila živila in druge proizvode za približno 11.000 SIT. 21.02.96 Občan iz Ivančne Gorice se ne more sprijazniti z dejstvom, da je po razvezi zakonske zveze izgubil stanovanjsko pravico v delu stanovanjske hiše. Navedenega dne je nasilno vstopil v stanovanjske prostore bivše žene, vendar pa jih je zapustil pred prihodom policistov. Zoper osumljenega so vložili kazensko ovadbo. 04.03.96 Neznani storilec je vlomil v manjšo vikend hišico pri naselju Sela pri Višnji Gori. Pri tem je s krampom uničil trojna vrata. Iz hiše je odnesel tehnične predmete.Ugotovili so tudi, da je nekdo istočasno vlomil v vikend hišice na območju Temenice in Litije, od koder pa je zmikavt odnesel žlahtno dolenjsko kapljico. 08.03.96 Potniki zadnjega vlaka za Ljubljano so imeli tega večera veliko srečo, da na progi med naseljema Višnja Gora in Grosuplje ni prišlo do čelnega trčenja s tovorno lokomotivo. Nesrečo je preprečil strojevodja potniškega vlaka, ki je pri izvozu z železniške postaje Višnja Gora opazil, da mu po istem tiru naproti prihaja vlak. Sumi se, da so odpravnik vlakov, kretnik, strojevodja in njegov pomočnik iz malomarnosti kršili svoje dolžnosti ter s tem povzročili nevarnost za življenje ljudi in za premoženje velike vrednosti, zaradi česar so bili ovadeni državnemu tožilstvu. 11.03.96 Neznani storilec je vlomil v vikend v Dečji vasi pri Zagradcu. Iz hišice je odnesel nekaj tehničnih predmetov. Storilcu je policija na sledi. 15.03.96 Občan iz Tržiča je pri dveh občanih na območju Ivančne Gorice predstavil delovanje električne blazine za zdravljenje obolelih na hrbtenici. Sklenili so pogodbe o nakupu na obroke. Pri plačilu zadnjega obroka je prodajalec blazino izročil kupcu. Čez mesec dni si je prodajalec z lažnim izgovorom blazino pri enem od kupcev sposodil za nekja ur, vendar je do danes ni vrnil. Tudi on si je prislužil kazensko ovadbo zaradi suma goljufije. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE PREVENTIVNA AKTIVNOST POLICIJE NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI V LETU 1996 Preventivna aktivnost policije bo potekala vse leto. Izražala se bo v akcijskem delu, ki bo usmerjeno v določene strukture udeležencev. Cilj akcij je, da ljudem, poleg tega, da jih kaznujemo, poskušamo povedati, kaj pomeni kršitev, ki so jo storili, za varno udeležbo v prometu njih samih in drugih udeležencev v prometu. Tako je končana akcija STOPIMO IZ TEME v kateri so policisti PP Grosuplje izdali 469 zloženk in 103 kresničke. V času akcije beležimo na območju občine Grosuplje eno prometno nesrečo z udeležbo otroka, ki je bil lahko telesno poškodovan. Proti koncu teče akcija NATAKAR! TAKSI PROSIM. Rezultati dela bodo obljavljeni po končani akciji. Od 15. aprila do 10. maja bo v teku akcija KOLESARJI (VARNOSTI PAS). Skupni cilj vseh akcij pa je zmanjšanje števila prometnih reč in posledic le-teh. REPORTAŽA PODLISTEK ALPE ADRIA PO ALPE ADRII Občina Ivančna Gorica je na sejmu uspešno in odmevno predstavila svoje kulturne in turistične znamenitosti. Na letošnji sejem Alpe Adria - turizem, šport, umetnost - se je občina Ivančna Gorica odpravila z jasnim ciljem - da bi dostojno predstavila naravne lepote, bogastvo kulturne dediščine in žive ustvarjalnosti ter možnosti za najlepše izlete po deželi Desetega brata, vodne športe, obiske turističnih kmetij... Razstavni prostor v sila obiskani hali B je bil zlasti po Lovrovi zaslugi prijazno urejen in obiskovalcev je bilo pri nas iz dneva v dan več. Pridno so posegali po prospektih, poizvedovali, delili pohvale in zlasti turistične agencije so z nami navezovale stike. Pohvale slovenskih ministrov so nam še posebej laskale. Nadvse pestri so bili popoldnevi, saj smo vsak dan pripravili predstavitev v živo. Tako se je prvi dan promovirala občina Ivančna Gorica kot celota in župan, navdušen nad svojimi pridnimi občani, je temperamentno predstavil vse lepo in dobro nove občine. Predstavitev so popestrili fantje moškega pevskega zbora Ambrus, Stiski kvartet in folklorna skupina Vidovo iz Šentvida. Da radi dobro jemo, a tudi druge tako postrežemo, je obiskovalcem povedal dr. Boris Kuhar, ko je predstavil dolenjsko kuhinjo, dobrote, ki so jih pripravile žene iz Društva podeželskih žena občine Ivančna Gorica in pestro ponudbo Gostilne Krjavelj iz Ivančne Gorice. V času pokušine teh dobrot je bil prostor popolnoma natrpan. Torej prepričljiva ponudba. V naslednjih dneh so se predstavili posamezni kraji in kot prvi- Ivančna Gorica in Stična; imenitna je bila promocija veličastnega samostana in Slovenskega verskega muzeja v njem, Sitik d.o.o. in mag. Kukman so navduševali obiskovalce s svojo ponudbo in nasveti. Vedrine je na razstavišče prinesel Pihalni orkester iz Stične, vse pa so dodobra začinile "Rajhove gospodinje" in nadvse okusne mesnine mojstra Mavra iz Stične. Njegov izdelek - salama velikanka - je še ves teden vznemirjal obiskovalce. Sledil je dan Muljave in Višnje Gore. Kdo bo bolje predstavil svoj kraj, sta se trudila Janja in Uroš, njemu so pomagale še muljavske predice. Zvezde popoldneva pa so bili naši najmlajši - otroški pevski zborček iz Vrtca Marjetica. Gospe Jožica in Majda sta nam odstopili tudi del lastnoročno izdelanih glasbil v vrtcu za popestritev našega razstavnega prostora in nemalokdo si je zaželel izvabiti zvoke iz imenitnih inštrumentov. In pobrskati po Višnjanskem Duhanu, Jurčičevi poti, Klasju in Višnjanu. Pravo presenečenje so pripravili ti Višnjanje. Kakšne kuharske mojstre vzgajajo v kuharski šoli! Tako lepo pecivo, da si ga nismo upali poskusiti! Prava tekma med gospodinjami se je razvila v četrtek. Že navsezgodaj zjutraj je v Ljubljano prispela pošiljka čudovotega peciva iz Ambrusa in do poldneva smo imeli že dobrot iz Zagradca in Krke, da je zmanjkovalo prostora. A ne mislite, da je kaj ostalo! In program - kvantiteta in kvaliteta. Peli so fantje iz Ambrusa in Lovski pevski zbor, plesala folklorna skupina s Krke, a največ navdušenja so poželi mladi glasbeniki iz Krke in Les. Še naslednje dni so nas spraševali po rosno mladi citrarki in malem harmonikarju. Gostince - Pri Nacetu, Rebolj, pa kmečki turizem Magovac in Podržaj, Pekarno Mišmaš in druge si bodo obiskovalci tudi dobro zapomnili. Gospod Likovnik, predsednik Turistične zveze Ivančna Gorica in Turističnega društva Krka si je od vsega dobrega ali hudega moral v petek privoščiti malo počitka. Voljo in ideje so do petka nabirali Šentvidci. Res, daje tehnika ponaga-jala, a Jože Kastelic, predsednik Turističnega društva Šentvid, je preglasil vse in usmeril pozornost obisko- valcev na skrbno pripravljeno predstavitev, ki so jo pripravili pevke in pevci iz Šentvida ter mlajša folklorna skupina. Planinci in likovniki so postavili takšen pano, da se je prav vsakdo ustavil ob njem. Mojstrovina, ni kaj! Širokogrudno so delili glavno besedo to popoldne. Odlično pecivo šentviških pevk, bogati narezki, slastna dolenjska kapljica. Za živo sobotno dogajanje so poskrbeli slovenski zabavni ansambli; na našem prostoru pa so se spet zbrale marljive gospodinje: Marica s kmetije Erjavec iz Gorenje vasi, kjer sušijo najboljše sadje, še ena Mari s kmetije Janežič s Poljan nad Stično z odlično medico in medom, Tončka Erjavec iz Nove vasi nad Višnjo Goro pa je spet zastopala Društvo podeželskih žena, ki ga nadvse uspešno vodi Irma Lekan. K šarmu našega razstavnega prostora so pripomogli tudi čudoviti cvetlični aranžmaji Cvet marketa iz Šentpavla. Spet smo dokazali, da smo Dolenjci gostoljubni, pridni, prijazni in veseli ljudje. Tudi zato se bodo ljudje k nam še vračali in prihajali novi. Naj nas ne uspava uspešna promocija, izdana turistična karta, komplet prospektov Po deželi Desetega brata, na sezono se pripravimo dobro, najbolje, da bomo s ponosom ponavljali Martinkovo misel: Jaz sem tam doma, kjer so dobri ljudje... T. L. BAKRENA DOBA Ta doba je od vseh časovnih etap najmanj znana pri nas in na tujem. Na našem območju se je začela pred približno pet tisoč leti in ni trajala posebno dolgo, ker so ljudje kmalu spoznali, da je baker premehak za pripravo večine uporabnih izdelkov. Sčasoma se je njegova uporaba zožila le na izdelovanje okraskov in kuharskih kotlov. Baker namreč zelo dobro prevaja toploto. Praljudje so že v kameni dobi pri iskanju primernih materialov naleteli na čisti - samorodni - baker in ga uporabili, vendar so bili to le osamljeni primeri. Prava bakrena doba seje pričela šele tedaj, ko so se ljudje naučili pridobivati baker iz rude. Prednamci z našega ozemlja samorodnega bakra zagotovo niso našli, izkoriščali pa so manjša rudišča na našem severnem obrobju, na takoimenovanem litijskem rudonos-nem območju. Poleg bakrove so bile tam še svinčeva, cinkova, srebrova in živosrebrova ruda. Nekaj bakra in bakrenih izdelkov pa je k nam prišlo tudi po trgovskih poteh, predvsem iz Sredozemlja. Baker, pridobljen iz zasavskih rudišč, zaradi tedanje primitivne tehnologije zagotovo ni bil čist, temveč pomešan z drugimi kovinami, predvsem s cinkom. Taki zlitini danes pravimo medenina, zaradi medeno-rumene barve. Drugod po Evropi so bakru načrtno primešali kositer in dobili zelo uporabna zlitino-bron. Tako je bakrena doba po dobrih tisoč letih trajanja skoraj neopazno prešla v bronasto dobo. Na ozemlju naše občine in v širši okolici ni niti najmanjših nahajališč kositra, zato so morali davni prednamci to strateško kovino za "drag denar" uvažati od drugod. Najbrž je to poglavitni vzrok za sorazmerno skromen poselitveni in gospodarski razcvet naših predelov v tistih časih. Nam najbližja bakren-odobna najdišča so iz okolice Škofljice, Iga in Pijave Gorice, torej z obrobja Ljubljanskega barja. Pri nas so tedaj živeli ljudje, ki so bili v mnogočem podobni barjanskim mostiščarjem, le da so se naši bakren-odobci bolj držali kopnega. Namesto kolišč so si utrjena večdružinska bivališča zgradili nad pečinami reke Krke, v notranjosti pa na primernih gričih. Iz enega takih selišč se je pozneje razvilo znamenito virsko "mesto" v bronasti in železni dobi. Dandanašnji se čisti baker na veliko uporablja v elektrotehniki in za posode, predvsem za kotle. Bakrena doba torej še vedno traja, pa naj si "lapravi" zgodovinarji od jeze populijo še tiste lase, ki so jim ostali od zadnjič, ko so v Klasju prebrali, da tudi kamena doba še ni povsem končana. Pa naj dokažejo, da ni res. Vas Bakre blizu Ambrusa ima zanimivo ime, vendar ni zanesljivih dokazov, da so tam v davnini kopali bakrovo rudo, ni pa to povsem izključeno.