Žalostno-zanimive razsodbe. (V zadevi meščanske šole v Krškein.) Spisal J. Lapajne. Thue recht und scheue niemand! l^arsikdo utegne raisliti, da je nemška učna uredba meščanske šole v Krškera, ki ima le slovenske učence, dala povod raznira neprilikara in ,,žalostnozaniraivira razsodbam", o katerih hočemo v sledečem govoriti. Ceravno se ne more odobravati dandanes, ko iraamo že srednje šole s slovenskim učnim jezikom, da imajo še ljudske šole, četudi so višje organizovane kakor so meščanske, nemški učni jezik: vendar se je v Krškem poleg lepega šolskega poslopja, v katerera ima tudi ljudska čveterorazredntea svoj servitut brezplačno, nemška šola sprejela kolikor toliko z veseljem, ker je imel blagiustanovitelj Martin Hooevar najboljše intencije, ker bi bil on, ako bi mu bila vlada namignila, tudi za slovensko-nemško učilnico prepustil lepe prostore. Nemški karakter te šole vendar ni skozi 20 let dal povoda, da bi bili konflikti nastali pri raznih šolskih inštancah Neraški značaj šole je varovalo učiteljstvo, saj je bila slovenšcina na nji kot učni predmet uvedena, četudi ne od strani ustanoviteljev, pač pa od strani učiteljstva, kar je ministrstvo rado potrdilo. Nemški učni jezik so olajševali učencem učitelji te šole, ki so bili rodom in po mišljenju Slovenci in v obče tudi dobri pedagogi, ako smem svoje tovariše s svojo malenkostjo vred malo pohvalili. Radi tega so tolmačili, kjerkoli je bila prilika, nemščino s slovenščino, osobito v prvera razredu, kar so molče (ker na glas si niso upali povedati) odobravali tudi c. kr. okrajni in deželni šolski nadzorniki v prejšnjih letih. V zadnjih letih jira je pa bila slovenščina na poti. Poslovni jezik učiteljstva in ravnateljstva je bil prvotno nemški, ko je c. kr. okrajni šolski svet nemško pisal. Pozneje pa se je lotila ta šolska gosposka slovenskega uradovanja; zato je tudi mešcanska šola slovenski uradovala, dokler ni okrajni šolski svet se zopet bolj nemščine poprijel in sicer nasproti meščanski šoli tako energično, da je grozil z disciplinarno kaznijo, ako bi se nemščina od strani ravnateljstva in uciteljstva ne sprejela za službeni jezik. Ko se je slušalo, se je bil vihar polegel. Do hujših konfliktov je pa prišlo, ko se je začelo razpravljati o tem, ali velja učni in šolski red (od 20. vel. srpana 1870) tudi za meščansko šolo. To je bilo sicer rainistrstvo kmalu dognalo (z odloki 1. 1875. in 1. 1879.) in tudi c. kr. okrajni šolski svet v Krškem z odlokom z dne 15. kimavca 1879 štev. 498. S tera bi človek sodil, da je bilo rešeno tudi vprašanje, da je meščanska šola enako splošni ljudski šoli podložna krajnerau Šolskemu svetu in da je vsled tega meščanskošolski ravnatelj pravi ud te korporacije, doeim ima nadučitelj le posvetovalni glas. Tako je tudi razsodil c. kr. okrajni šolski svet v Krškem z dne 8. mal. srpana 1887 št. 604. Tako je ve^ ljalo nekaj let. Ko se je pa leta 1898. konštituiral novi krajni šolski svet, je bil vsled razpisa istega c. kr. okrajnega šolskega sveta pozvan kot pravi ud nadučitelj, dočim je bil ravnatelj čisto prezrt. Vsled pritožbe je bil slednji odlok potrjen in prvotni odlok razveljavljen od c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. sušca 1898 št. 332. Zoper ta odlok je šel rekurz na naučno ministrstvo, ki mu je ugodilo in pripoznalo obema voditeljeraa glas v krajnem šolskem svetu, ravnatelju celi glas, nadr učitelju posvetovalni. Zoper razsodbo ministrstva se je pritožil nadučitelj pri upravnem sodišču, ki je o tem razpravljalo 13. kimavca t. 1. in zavrnilo pritožbo. Poudarjalo je na podlagi zakonov, da sta obe šoli javni Ijudski šoli. Vse javne ljudske šole (razen učiteljišS in c. kr. vadnic) v Avstriji so pa v prvi vrsti podložne krajnemu šolskemu svetu, četudi so v Krškem na podlagi posebnih zakonov temu slednjemu za vzdržavanje meščanske šole ni brigati. Da je pa krška meščanska šola, javna, to je jasno, ker je ne vzdržuje privatnik, marveč okrajni šolski fond, v katerega doprinaša s privolitvijo občin ves šolski okraj. Ali niso to ,,zanimive" razsodbe? Zakaj jih iraenujemo pa ,,žalostno-zanimive" ? Le poslušajt^e! Ker je bila meš.anska šola pred akutno nastalim. konfliktom podložna krajnemu šolskemu svetu, je dobil njen ravnatelj včasih kakšen dopust (do 3 dni) od te korporacije, kakor je bilo to zakonito in ukazano n. pr. z odloki 24. vel. travna št. 809 (deželni šolski svet) in 16. rožnika 1889 št. 642 (okrajni šolski svet). Tega pa c. kr. okrajni šolski svet in c. kr. deželni šolški svet nista vedela ali pa nista vedeti hotela in ker sta raenila, da je raeščanska šola s svojira ravnateljem vred direktno podložna c. kr. okrajnerau šolskemu svetu, je dobil ravnatelj radi pripoznavanja pravic krajnega šolskega sveta disciplinarno kazen, zoper katero se je brezuspešno na ministrs.vo pritožil. — Kmalu potem je pa rainistrstvo reklo: Ravnatelj je ud krajnega šolskega sveta. Ta se je zdaj zanj potegnil in prosil potem c. kr. okrajnega šolskega sveta, da bi mu c. kr. deželni šolski svet kazen izbrisal. C. kr. okrajni šolski svet pa vrne prošnjo kar »brevi raanu", rekoc: To ne sodi v tvoje področje. Krajni šolski svet se pritoži na c. kr. deželni šolski svet, ki je- ravno tako odgovoril. Prvi pa ni rairoval in pritožil se je na ministrstvo, kjer še leži prošnja in rekurs, ki poudarja, da je meščanska šola njemu podložna, da je ravnatelj nedolžen in da on po obstoječih zakonih sme zanj prositi. Kako bode torej zdaj ministrstvo v isti stvari znova sodilo, to smo radovedni. Drugače se sodba menda ne more izreči, kakor jo je izreklo upravno sodišče.