POTNIKOVA PESEM. FRAN ŽGuR.
PODDRAGA.
Priroda vsa pomladni vrt,
in zdaj naj tožim sam potrt ?
Sedaj, ko petja čas je, rož,
naprej za cilji stopaj mož !
Kaj vabiš majka hladna smrt —
Življenje boj ! moj duh nestrt
ne išče mirnih si grobov
v areni zmage tu gotov J
Če nizka vrata — skloni vrat,
a če visoka — mož takrat !
Življenje, nu, je šarlatan
a ti za cilji v jasen dan !
Potujem pod večerni čas
ozrem se : zginila je vas ...
Slemen ne vidim belih hiš
na stolpu le žari se križ —
V sice se moje mi žari.. .
kaj g. oza smrti, strah noči ! ,
l88