Poštnino platano v gotovini Posamezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDJI Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja rsak petek ŠTEVILKA 43 V LJUBLJANI, 7. DECEMBRA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: T vi • l Iv ji lezka bi »docnost Začeti moramo s smotrnim delom najprej pri sebi in sicer temeljito! Napredek našega naroda v Jugoslaviji je gotovo ogromen. Čeprav nismo dosegli vsega, smo vendar dosegli mnogo, zlasti na gospodarskem in kulturnem polju. Naš jezik je prišel do ugleda in spoštovanja, najvišje službe so odprte slovenskim sinovom. Tudi zunanje lice naše zemlje se je izpremenilo na boljše. Mesta so se modernizirala,•prometne zveze se zboljšujejo. Stanovanjska mizerija je skoro odpravljena, kajti i na deželi i v strnjenih naseljih se je v letih svobode gradilo mnogo in higijenično. Kljub razvoju industrije se naravna lepota naše domovine ni zmanjšala. Krasota naših planin, mičnost naših dolin, ljubeznivost dolenjskega gričevja, žarkost Slovenskih goric in resnost pohorskih gozdov so nedotaknjene: V njih črpamo vedno znova ljubezen do naše zemlje in ljudstva, ki raste iz nje. In vendar nam je kljub jubileju ravno v tem letu težko pri srcu. Nikdar nismo imeli v dvajsetih letih samostojne države takega občutka tesnosti. Naenkrat smo začutili, kako ozke so slovenske meje. Karavanke in julijske alpe, ločene po ozki dolini, so že mejniki napram mogočnim sosedom. Za Pohorjem leži ogromna tuja država. Dalekosežni topovi modernega topništva bi v primeru vojne vihre obvladali malone vso Slovenijo takoj prvi dan izza meja ven. Uklenjeni smo med dva naroda, katerih eden šteje 50, drugi pa nad 70 milijonov ljudi in ki sta v zadnjih letih s sistematskim delom in smotrno vzgojo ustvarila dve najmočnejši armadi sveta. Demokratične države so pred njima na umiku in računati m o-ramo, da bodo za dogleden čas ostale v defenzivi. To dejstvo nam narekuje prilagodenje na novo stanje, zlasti še, ker je tudi naše gospodarstvo vsajc dan bolj povezano z gospodarstvom Italije in Nemčije. Priznati moramo, da ne na našo škodo. Ob pametnih trgovinskih pogodbah bomo svoje surovine in zemeljske pridelke lahko dobro in po najkrajši poti zamenjavali za izdelke njihove industrije. Italija in Nemčija sta že danes naša najboljša konzumenta. Dogodki tega leta, politični in ekonomski razvoj v Evropi nam kažejo, da nam zagotavlja prijateljsko razmerje z njima verjetno mirno'politično in gospodarsko življenje brez večjih zapleti ja jev. Morda nam bo tako tudi lažje doseči vsaj nekaj pravic našim narodnim manjšinam? Rekli smo: Mirno življenje brez večjih zapleti ja jev. To bomo imeli le, če bomo sami jaki in močni. Ugled in spoštovanje uživa samo tisti narod, ki je složen in močan, ki je borben in pogumen. Lev in tiger moreta skleniti prijateljstvo samo z leopardom, nikdar pa ne z ovco. Ali imamo t o za d e v n e lastnosti? Zelo dvomimo, ko nam je baš sedanja volilna doba jasen dokaz, v kako žalostnih razmerah živimo. Vse je razpršeno, vse je razbito, vse je samo divja borba za oblast, a ne borba za jasne politične, gospodarske ali socijalne programe. U» -v- -T A-JU- V ■ - "V- '* CMM Tako se seveda ne grade močne države. Zanašati se pa samo na pomoč drugih, je napačna pot. Če je odrekla demokracija, se moremo danes še manj zanašati na slovansko vzajemnost. Letošnji dogodki so nas poučili, da je slovanska vzajemnost prazna nada, dokler se miselnost slovanskih narodov ne i z-premeni iz dna duše. In tu moramo začeti predvsem z delom pri sebi. Dr- M. Korun t Predvolilne misli Razlogi, ki so merodajni za abstinenco naprednih volilcev dne 77. decembra 1938 Kakor je objavljeno že na drugem mestu, je skupina slovenskih radikalov, zbranih okrog «Slovenske besede*, sklenila, da se volitev 11. decembra t. 1. ne udeleži. Ta svoj sklep je tudi utemeljila in svojo utemeljitev objavila. Toda izven te skupine nastopajo tudi drugi krogi slovenskih naprednih volilcev za abstinenco, ki navajajo sledeče razloge: ««V boju si stojita nasproti — v glavnem — dve listi, dr. Sto^-jadinovičeva in dr. Mačkova, kajti tretja, Ljotičeva, resno ne pride v poštev.}. «G. dr. Maček gre v volilni boj s svojim hrvaškim programom. Njegovi listi se je priključila srbijanska združena opozi- cija, ki je sklenila ž njim sporazum od 8. oktobra 1937 o potih za novo notranje-politično ureditev naše države.» «Poleg tega je vzel g. dr. Maček na svojo listo tudi druge politične skupine, predvsem soci-jaliste, ki so sicer pozdravili sporazum od 8. oktobra 1937 kot nov korak k rešitvi našega notranjega političnega problema, toda se mu niso priključili, — in del JNS, ki je sporazum od 8. oktobra 1937 iz načelnih razlogov odklonila.« « Volilni blok g. dr. Mačka torej notranje-politično ne predstavlja enote, ki bi garantirala, da se bo sporazum od 8. oktobra 1957 mogel izvesti, tem manj, ker niso sporazuinaške stranke od 8. oktobra 1937 nakazale nikakih novih potov za rešitev našega notranje-politiene-ga pt-oblema, čeprav je razvoj naravnost terjal evolucijsko izgradnjo sporazuma.'!' (Tudi mi smo na tem mestu že več tednov pred volitvami kritično motrili vprašanje sporazuma.) «V zunanji politiki sta zastopala g. dr. Maček in združena srbijanska opozicija zunanjepolitično orientacijo, ki bi bila, kakor so pokazali dogodki v zvezi s Češkoslovaško, interese naše države naslonila na črnite-Ije, ki so odrekli pri Češkoslovaški.» /laka razraotfivanja vzbujajo pri omenjenih krogih pomisleke, da-li naj se odda glas za listo dr. Mačka. Ti pomisleki so pri tistih slovenskih naprednih vo-lilcih, — posebno Sokolih —, ki so za narodno in državno edin-stvo, naravnost odločilni, da ne morejo glasovati za listo g. dr. Mačka, ki edinstvo odklanja.* «Kaj drugega. — tako razlagajo —, preostaja torej slovenskemu naprednemu volilcu, kakor, tla se volitev ne udeleži! Kajti spričo domače politike v Sloveniji, ki smo jo zadnja tri leta doživljali, se ne morejo odločiti za to, da glasujejo za katero drugo kandidatno listo.> « Volilni zakon je nedemokratičen in po svojem sistemu onemogoča volilcu, da bi dal glas stranki ali kandidatu, ki jima zaupa, kajti istočasno glasuje za stranko ali kandidata, ki sta na isti listi, toda ne uživata volil če vega zaupanja.» Taki razlogi so bili pri mnogih strankah tudi pri zadnjih volitvah leta 1935. merodajni, da se volitev niso udeležili. Zavestna abstinenca od volitev je prav tako političen akt, kakor glasovanje samo! Računi volilnega zakona Nekaj potrebnih pojasnil k sedanje-mu kompliciranemu volilnemu zakonu Opažamo, da široki sloji volilcev, celo kandidati sami, ne poznajo volilnega zakona, čigar računi v resnici niso ravno enostavni. Zato mislimo, da bodo’ naši či-tatelji zadovoljni, če jim damo nekaj pojasnil. Za volitve se postavijo kandidatne liste za vso državo. Na vsaki listi mora biti poleg nosilca liste toliko kandidatov, kolikor se voli poslancev. Vseh poslancev (brez nosilcev list) je 368, in sicer predpisuje zakon, koliko jih voli vsaka banovina, ki so razdeljene na volilna okrožja. Beograd z Zemunom in Pančevom voli pet poslancev, naša banovina pa ima dve volilni okrožji, in sicer št. 1 (mariborsko) in št. 2 (ljubljansko); prvo voli 15, drugo pa 14 poslancev. V glavnem velja načelo, da voli in dobi vsak srez (okraj) po enega poslanca, Vendar imajo nekatera mesta in srezi po dva poslanca. V ljubljanskem volilnem okrožju so srezi: črnomeljski, kamniški, kočevski, kranjski, krški, litijski, logaški, ljubljanski (okolica dva poslanca), novomeški, radovljiški, škofjeloški in mesto Ljubljana (dva poslanca). Za posamezne sreze sme biti na državnih kandidatnih listah po več kandidatov. Glasovi, oddani za take vzporedne (paralelne) kandidature, se seštevajo in gredo vsi V korist dotične državne kandidatne liste. Če odpade v srezu, kjer obstoji taka vzporedna kandidatura, kak mandat odnosni listi, je izvoljen tisti izmed vzporednih kandidatov, ki je dobil največ glasov med drugimi vzporednimi kandidati iste liste v dotičnem srezu. Po izvršenih volitvah se seštejejo glasovi, oddani za vsako državno kandidatno listo v vsej državi. Liste, ki niso dobile vsaj 50.000 glasov, ne pride fo v poštev, dočim so nosilci kandidatnih list, ki so dobile vsai 50.000 glasov, izvoljeni. Tista državna kandidatna lista, ki je dobila največ glasov, dobi poleg izvoljenega nosilca liste še tri petine vseh mandatov v državi, in sicer je za posamezna volilna okrožja to število tri petine v zakonu odrejeno. V dravski banovini odpade na v državi najmočnejšo listo v mariborskem okrožju devet mandatov, v ljubljanskem osem mandatov. Za Beograd, Zemun in Pančevo odpadejo na večinsko listo trije mandati. Od vseh poslanskih mest v df-žavi 368+3 (če so vsi trije nosilci izvoljeni), torej od skupno 371 poslancev, dobi potemtakem večinska lista najmanj 222 poslancev. Kako se dodelijo mandati večinske liste, kdo z večinske liste je izvoljen? V tem oziru je merodajen izid po volilnih okrožjih, in sicer velja načelo: Od večinskih list so izvoljeni za poslance najprej kandidati v tistih srezih, kjer je večinska lista dobila absolutno (nadpolovično večino) vseh oddanih glasov. Če ni zadosti takih srezov, so izvoljeni kandidati v tistih srezih, kjer so kandidati dobili najvišje število glasov, kar bo navadno pomenilo, da so izvoljeni kandidati onih velikih srezov, ki imajo mnogo glasovalcev, seveda, če so se ti glasovalci tudi v velikem številu izrekli za kandidate večinske liste. Kako pa je z drugimi 149 mandati? Od teh odpadeta dva na nosilca dveh državnih list, ki sta do- bili manj glasov, kakor najmočnejša lista. Ostalih 147 mandatov se zopet razdeli po volilnih okrožjih. Za dravsko banovino pride v poštev za to v mariborskem okrožju šest in v ljubljanskem tudi šest mandatov. V tem pogledu velja načelo: Kandidati z večinske liste pridejo pri razdelitvi teh mandatov zopet v poštev, če je večinska lista dobila v dotičnem volilnem okrožju absolutno večino. Če ni dobila absolutne večine, pridejo v poštev samo kandidati z ostalih dveh državnih list. Če bi se torej zgodilo, da ne bi dobila večinska lista v nobenem okrožju absolutne večine, bi bilo izvoljenih 147 kandidatov z obeh teh list in bi bilo torej razmerje med večinsko in ostalima listama v vsej državi, vključno nosilce list, naslednje: 222 : 149. Toda ni verjetno, da bi se pri kakih volitvah kaj takega zgodilo. Zato že moramo razpravljati o tem, kako se razdele preostali mandati v posameznih volilnih okrožjih. Torej, če je v kakem volilnem okrožju dobila najmočnejša državna kandidatna lista absolutno večino, se ostali mandati razdelijo tako, da dobi ta lista najprej še toliko od preostalih mandatov, v kolikor srezih — ki še niso dobili mandata iz naslova večinske liste — je dobila absolutno večino. Če takih srezov ni ali pa, če so se na prednji način zasedli, se ostanek mandatov razdeli med vse tri kandidate po proporcu, za kar sledi vzgled spodaj. Iz navedenega je razvidno, da so volilni računi zelo komplicirani in — v marsikaterem pogledu — negotovi. Tudi niso lahko razumljivi. Zato jih bomo predočili na dveh vzgledih in jih komentirali. Izhajamo iz predpostavke treh državnih list, ki so dobile vsaka več, kakor 50.000 glasov, ki pridejo torej v poštev pri razdelitvi mandatov. Prva lista A je dobila največ glasov, ostali manj, četudi obe skupaj več, kot lista A. Prva lista dobi torej v naprej 222 mandatov: koliko dobita ostali dve listi, pokaže šele komplicirani račun za vsako volilno okrožje posebej. Tega računa na tem mestu ne moremo napraviti, ker bi obsesral celo brošuro. Pogleimo pa, kako bi tak račun izpledal za kako volilno okrožje, ki ima vsega skupaj 14 poslancev! Srez in fctovHo mandatov 1. 2. 3 4. 5. Srez, klifi. rol draj " poslancau. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Oddani glasovi 2750 4500 1800 2600 4600 11500 2950 2850 4250 4300 3650 3200 2100 Skupaj 51050 D o b i 1 e so: Lista A Lista B Lista C 1200+) 1300 250 3000*) 500 1000 1100*) 450 250 1400 *) 700 500 3600 *) 500 500 5150 * *) 2500 3850 1450+) 1000 500 950+) 1400 500 2200*) 550 1500 2 50*) 450 1500 1550 1600 +) 500 Vzporedne kand datnre: 1450 250 a 749; b) 751 +) 1300*) 300 500 26700 12500 12.<50 Srez 6. in 7. volita dva poslanca. (Samo naj nihče ne misli, da so gornje številke preroške za n. pr. ljubljansko okrožje, kar se vidi ne le iz številk glasovalcev, temveč zlasti tudi iz tega, ker ima ljubljansko volilno okrožje dva paru mandatov dvojčkov [mesto Ljubljana in ljubljanska okolica), naš vzgled pa samo en par). Večinska lista A dobi po gornjem izidu: Najprej 8 mandatov, in to najprej v okrajih, kjer je dobila absolutno večino. Takih okrajev je sedem (2., 3., 4., 5., 10., 11. in 14., zaznamovani so z *). Ker še ni popolnjenih 8 mandatov, dobi osmegu še v okraju, ki je ostal brez poslanca in ki ima največ za listo A oddanih glasov. To je srez 6./7., ki voli dva poslanca. Zakon pa pravi, da delita man-data-dvojčka vedno isto usodo. Torej pripadeta iz tega razloga ne samo osmi, temveč tudi deveti mandat listi A, s čimer sta izvoljena kandidata 6. in 7. (**). Ker je dobila lista A v tem okrožju nadpolovično večino oddanih glasov (26700 od 51050). se udeleži tudi razdelitve ostalih še nerazdeljenih petih mandatov. Ce bi bila dobila ta lista še v kakem srezu absolutno večino, bi ji pripadel mandat še v tem srezu, ker pa takega sreza ni več, pride za vseh 5 mandatov razdelitev po proporcu. Ta se izvrši tako, da se števila za posamezne liste v tem okrožju oddanih glasov dele najprej z 1, potem z 2, če treba še s 3 itd., nakar se vzame pet (ker je razdeliti pet mandatov) največjih tako dobljenih rezultatov in kolikor je le-teh v posameznih listah, toliko mandatov odpade na dotično listo. To-rej: lista A lista B lista C deljeno z 1: 26700 12500 12850 deljeno z 2: deljeno s 3: deljeno s 4: Pet 13350 6250 4166 3125 6425 4283 3212 8900 6675 najvišjih količnikov je podčrtanih in pripadejo torej od ostalih 5 mandatov listi A še 3 mandati, listi B in listi C pa po eden. Kateri so ti mandati? Zakon pravi, da se dodelijo mandati v tistih srezih, ki so ostali doslej brez mandatov, kjer pa je do-tična lista dobila največ glasov. Najvišje število glasov je v srezu 12. na listi B, torej dobi ta mandat lista B, potem pride srez 13., v katerem sta dobila vzporedna kandidata skupaj 1500 glasov. Ta lista dobi torej mandat v tem srezu, odpade pa na kandidata, ki ima od obeh več glasov, torej kandidat b). Ostale 3 mandate dobi lista A v srezih, ki z mandati še niso zasedeni, to so srezi 1., 8. in 9. Tako razdeljeni mandati so zaznamovani s +). Vsak srez ima sedaj svojega poslanca. — Zanimivo je primerjati številke! Izvoljen je bil torej kandidat liste C, srez 13., b), ki je dobil samo 751 glasov, dočim kandidati, ki so dobili veliko več glasov, na pr. kandidata sreza 6-/7. na listi C, ki sta dobila 3850 glasov, nista bila izvoljena. Končno poglejmo še en račun za volilno okrožje, kjer je večinska lista ostala v manjšini. (Taka okrožja so bila pri volitvah leta 1935. 11. pr. v savski banovini.) Volilno okrožje ima, recimo, skupaj 8 mandatov; tri petine, ki jih dobi večinska lista, znašajo 5. na manjšinski listi odpadejo torej 3. Na večinsko listo odpade 5 mandatov, torej so izvoljeni kandidati te liste,ki so dobili največ glasov, pri čemur je izvoljen kandidat v 8. srezu, ki je kot vzporedni kandidat dobil največ glasov (70). Izvoljeni so označeni z *). Ostale tri mandate dobita manjšinski listi; pri tej razdelitvi lista C ne pride v poštev. Dobi jih torej lista B, in sicer mandate v srezih 1., 2. in 3.. ki so zaznamovani s +). Srez: Glasovi: Lista A: B: C: 1. 3300 100 2000 +) 1200 2. 4210 110 3000+) 1100 3. 5120 120 4000+) 1000 4. 6030 130*) 5000 900 5. 6940 140 *) 6000 800 6. 7850 150 *) 7000 700 7. 8760 160 *) 8000 600 8. 9670 a) 70*) b) 50 c) 50 9000 500 vzporedne kandidature Skupaj 51880 Izvoljen je torej kandidat z večinske liste, ki je dobil 70 glasov, dočim kandidat z liste B v tem srezu z 9000 glasovi ni izvoljen! Izvoljeni pa so s te liste trije kandidati, ki so dobili manj glasov, kakor kandidati te liste v ostalih srezih. 1080 44000 6800 Taki so računi volilnega zakona! Za kandidate prava pravcata loterija! Kajti mnogo je poklicanih. malo bo izbranih in ne ve se, kje! Z mnogo glasovi lahko propadeš, s par desetinami utegneš postati narodni zastopnik! J* L* Z* s V primeru voine nove Ne zakrivajmo »1 oči pred ■tvarnlmi dejstvi, da ne bomo nekoč razočarani Vojne se ne dobivajo več z bajoneti. Za vsak opravljeni kilometer svoje poti porabi moderna vojska ogromne množine vsakovrstne opreme in vojnega ter pogonskega materijala. Z vsakim strelom se zmanjšujejo rezerve v državnih arzenalih. Niti eno letalo ne more vzleteti, če ni predpisno preskrbljeno z nenadomestljivim bencinom in oljem; celokupno prebivalstvo z vso vojsko vred mora imeti zagotovljeno zadostno prehrano. Zato se mora sposobnost vsakega naroda za vojno presojati zgolj po teh kriterijih. In če presojamo razne narode s teh vidikov, moramo priznati, da ima Anglija v tem pogledu v Evropi naravnost dominanten položaj. To dejstvo sicer ne izhaja iz govorov članov angleške vlade, niti bi se dalo razbrati iz pisanja angleškega tiska. Nasprotno, prav o priliki zadnje krize, je bil angleški dnevni tisk prepoln poročil o «resnih napakah* in je pripisoval vso zaslugo za ohranitev imperija zgolj dejstvu, da civiliziran narod pač bolj ljubi maslo, kakor pa topove. Angleška vlada se zdaj noč in dan trudi, da bi očitane ji napake čim hitreje in temeljiteje popravila. Toda, dočim se tisk bavi s temi cbajkamb o cnepripravljenostiv Anglije, je na mestu, da se spomnimo na staro angleško navado lastnega podcenjevanja in da ne izpustimo izpred oči realne in prave moči te velesile, kakor tudi ne latentnih rezerv njenih prekomorskih dominijonov. Ustavimo se najprej pri zlatu, tej eminentni potrebi za vodenje vsake vojne: 56% celokupne svetovne zlate proizvodnje izvira iz angleškega cesarstva, od tega 34% samo iz južne Afrike. Ka- nada razpolaga s 87%. vse svetovne proizvodnje niklja; 49 odstotkov kositra in cinka ter 58%. celokupne proizvodnje kavčuka prihaja iz angleških dežel. Svinca in bakra ji tudi ne primanjkuje, saj razpolaga z nad 30%. svetovne proizvodnje teh, za vojne potrebe tako važnih surovin. Če ima torej vseh teh zakladov v zadostni meri, se ji ni treba nikakor bati za svojo varnost in prestiž. V angleških rudnikih se izkoplje 70% vsega azbesta na svetu, dočim se ogromna produkcija vseh vrst življenjskih potrebščin v prekomorskih dominijonih ne da niti približno izračunati. V moderni vojni igrajo važno vlogo v vojnem gospodarstvu tudi tkanine in je Velika Britanija tudi v tem pogledu v kar se le da dobrem položaju, kajti vedeti moramo, da prihaja 45% svetovne proizvodnje volne in 24% vsega bombaža na svetu iz dežel angleškega cesarstva. Ta seznam pa seveda še nikakor ni popoln; za vodenje moderne vojne je potrebno še marsikaj drugega. Angleška proizvodnja zemeljskih olj na pr. ni ravno znatna, od celokupne svetovne proizvodnje železne rude pa odpade le 12 odstotkov na angleške kraje. Če se upošteva pomen teh surovin v moderni vojni, se šele lahko pravilno in v zadostni meri razume velikanska važnost, ki jo polaga Velika Britanija na svojo mornarico. Svoboden in siguren dostop k virom vseh naštetih surovin v času vojne je važnejši od vseh političnih vplivov in zavezništev. Dokler ima dovolj zlata, s katerim bo plačevala surovine in pa dovolj modernih ladij, s kateri- mi jih bo prevažala po vsestransko zavarovanih morskih poteh, tako dolgo je Anglija res v zavidanja vrednem položaju. Nihče, kdor pozna angleški značaj, ne verjame, da bi mogli napadi iz zraka, pa naj bi bili še tako silni, omajati narodno voljo in obrambno odločnost angleškega cesarstva; dokler pa se to ne zgodi, ima Anglija občutek sigurnosti in smatra Ocean, ki pljuska svoje valove ob njene obale, za izvrstno varstvo. Med vsemi evropskimi velikimi državami je Velika Britanija edina, ki si lahko zagotovi vse svoje potrebe, ki pa lahko obenem iste onemogoči vsem svojim nasprotnikom. To je prav tako res danes, kakor je bilo res v časih, ko se je še borila za svobodo proti Ludoviku XIV., proti Napoleonu Velikemu in proti cesarju Viljemu. Star pregovor pravi, da Anglija izgublja vse bitke, razen zadnje. Razlago tega reka najdemo v skoro neomejenih zakladih cesarstva in v složnosti vseh angleških podanikov iz vseh njenih dežel že v miru, še bolj pa v vojni, kadarkoli pride do nje. Zaradi telga je treba vse kritike, ki so zlasti v zadnjem času precej pogoste na račun Velike Britanije, vzeti z veliko rezervo in se je vedno treba zavedati tega, kar pomenijo ogromni gospodarski viri angleškega cesarstva. Če bomo imeli to pred očmi, bomo tudi pravilno razumeli vzroke vedno pogostejših in dolgotrajnejših obiskov raznih evropskih državnikov in monarhov v angleški prestolnici ... Domači pomenki Osebni interesi Gospodje iz JNŠ zelo radi govore o «osebnih interesih«, katere podtikajo našim prijateljem. Prosimo, naj to opuste, iker je to kočljiva tema. Kdor ne kandidira, temu se osebnih interesov pač ne more podtikati! Kako se rešuje kriza ? Francoski minister Reynaud je začel reševati 'gospodarsko in finančno krizo, V katero je zašla država, s tem, ‘da je začel odpuščati že zaposlene delavce. .... . . V IjUfc r.iABritei •*.. S.y V"** Bacili Gcibbels, nemški minister propagande, je 20. novembra t. 1. izjavil: «žide smo izključili iz javnega nemškega življenja, ker so druge rase. Marksiste smo izključili, ker je njihova prestolnica v Moskvi, katoličane pa, ker imajo prestolnico v Rimu. Izključili smo tudi Iramasone, ker so internacijonalci. Tako smo iz naroda odstranili vse bacile okuženja,» Ne grize V Rimu se kolportira sledeča domislica: Ako britanskega leva vščipnete v rep, odpre sicer silni gobec, a zobje so mu umetni. Stališče Anglije napram Balkanu v gospodarskem pogledu Velika debata, ki se je vršila novembra meseca v angleškem parlamentu radi angleške zunanje politike, je v marsičem razjasnila položaj. Tako je vodja opozicije major Atlee opozarjal, da, bo imel monakovski sporazum nerodne posledice za Anglijo tudi v gospodarskem pogledu, ker bodo balkanske države popolnoma izročene Nemčiji, ki si jih bo gospodarsko podvrgla. Na te očitke je min. predsednik Chamberlain odgovoril: aNemčiji gre po njenem geografskem položaju dominanten položaj v srednji in južnovzhodni Ev. ropi. Zdaj ga je dobila. Kolikor imajo balkanske države poljedel ski značaj, je njihova trgovina z Nemčijo naravna posledica. M i nimamo nobene želje, odvračati Nemčijo od teh zemelj, niti je nočemo gospodarsko blokirati, -i- — Ne smemo dovoliti, da nastane med nami in Nemčijo vojno stanje. Konkurenca je potrebna, če se bo gospodarski položaj balkanskih držav popravil vsled trgovine z Nemčijo, smo lahko prepričani, da bomo tudi Angleži ohranili svoj del trgovine pri njih. Po mojem mišlje nju je na svetu dovolj prostora i za Nemce i za nas.» — Te besede so jasne: Chamberlain smatra, da spada Balkan v interesno sfero Nemčije. On daje Nemčiji možnost izživljanja v Evropi proti temu, da ne nastopa proti angleškemu imperiju. Češki „Narodni Listy“ pišejo o volitvi novega predsednika: «Naši sosedje (Nemčija) žele videti na predsedniškem mestu češkoslovaške moža, ki bo znal voditi. Minister Ribbentrop nam je rekel odkrito: «če se bo dala Češkoslovaška voditi popolnoma v smislu novih dejstev ter bo popolnoma preorijentirala svojo politiko nasproti Nemčiji, je mogoče po-mirjenje Nemčije s češkoslovaško.* Ta beseda zahteva od' nas jasen odgovor. Mi ga bomo dali v pozitivnem smislu.» Je šla meglica z jezera . . . Starim Ljubljančanom je gotovo še v dobrem spominu duhteči volilni golaž z vrčkom piva iz starih zlatih časov in veselih dni, ki bili so, a zdaj več jih ni. Takrat so razni kandidati kaj uspešno nastopali s silno originalnimi obljubami, skoro da tako širokopoteznimi, s kakršnimi nas gotovi gospodje skušajo pitati tudi danes. Znan je bil duhoviti Kunčičev patent za izkoriščanje in odpravljanje slovite ljubljanske megle. Kakor se govori med bogaboječimi ljubljanskimi vo-lilci, pa sedaj nasprotno šele delajo razni gospodje, ki se čutijo poklicane za «!irerje» in podobne novoveške junake, tudi v sedanjih volilnih dneh kaj hudo — meglo, celo živopisno in pestrobarvno. Kako se pa Ljubljančani resničnq navdušujejo za razne megle in meglice, bomo videli 11. oziroma 12. decembra, če ne bo seveda zopet preveč hude megle — z Barja ... Zunanja politika V kratkih tednih, odkar ni izhajala naša ^Slovenska beseda>, se je do- temelja spremenil ves politični položaj v Evropi. Monakovski sporazum predstavlja oni usodni dogodek, ki je zadal zadnji udarec versaillski tvorlbi, v Evropi pa uvedel nemški mir, ki stoji v senci kljukastega križa. Po dvajsetih letih napetega premirja je^šele v Monakovem bila zaključena svetovna vojna, ki se je končala navzlic porazu na bojišču z nemško zmago. Slabost in neplodovitost velikih zahodnih demokracij sta preprečili izrabo silnih žrtev vojne. Kakor da bi bila prespala zadnji dve desetletji, živi Evropa danes v točno onem stanju nemške hegemonije, v katerem se je nahajala pred svetovno vojno. ‘ se je posrečilo1 Nemčiji zdrobiti Češkoslovaško, ki je predstavljala poslednjo resno oviro na njeni poti proti vzhodu. Odvzela ji je vse kraje, ki gospodarsko kaj pomenijo, a mala in okrnjena Češka brez zavarovanih meja, brez pravega prometnega sistema in z nemogočo zemljepisno lego. živi odslej lahko samo še kot vazal Nemčije in služi kot koridor, . — . .— >.-» ,-*£-v*^*ros p ' * r**'> V ; To ji je tem lažje, ker so zahodne velesile službeno izjavile, da so povsem desinteresi-rane pri dogajanjih v srednji Evropi, kar pomeni, da se ne more zgoditi na tem področju nobena bistvena zunanja ali notranja politična izprememba, če Nemčija k temu ni dala svoje privolitve. Pokazalo se je že to v češkoslovaško-poljsko-madžar-skem sporu, ki je 'bil predložen v razsodišče Nemčiji in kjer so se morale vse stranke, dasi vse tri nezadovoljne z nemško odločitvijo, ukloniti njeni odločitvi. Mogoče tudi ni le slučajna zadeva, da se je v zadnjem času začela pojavljati v Rumuniji teroristično delovanje <Železne garde*, k. - »Bi*'- j ■ Ky J...'r> • "V’ ’• \r 'i « » « Vsi ti dogodki so seveda tudi jasno pokazali, da naša domovina v današnjih razmerah tudi ne more igrati izključno karto zahodnih demokracij, ki je pripeljala bratsko Češkoslovaško v pogubo. Politika je zadeva hladnega računa in tako bo morala hladno računati vsaka jugoslovanska vlada z nemško politično silo, zlasti pa z njeno gospodarsko potenco v srednji Evropi in na Balkanu, saj je več, kakor dobra polovica našega uvoza in izvoza navezana na Nemčijo. Podoba je, da naša zunanja politika vsestransko upošteva ta delikatni položaj in da nam je ravno zaradi tega bilo mogoče, prebroditi največjo mednarodno krizo, ki jo je preživljala Evropa v povojni dobi, brez velikih tresljajev in brez bojazni, da se preko noči znajdemo v nevzdržnem položaju. Seveda kocke še niso padle. Vsak dan se pojavljajo novi zapleti, ki legajo kot težka senca na mirno življenje evropskih narodov. Zahteva Nemčije po kolonijah, kakor tudi zahteve Italije po francoskem Tunisu, Korziki in Nici, kažejo, da bo težko trajno reševati evropski mir za zeleno mizo. Jugoslavija, ki si je utrla pot do samostojnosti v zunanji politiki v času nepopustljive borbe velesil za svetovno gospodstvo, igra lahko pri tem samo vlogo nezainteresiranega opazovalca. -sj- DOMA IN NA TUJEM Navodila našim pristašem za volitve! Od vsega začetka, odkar smo nastopili kot pristaši Združene opozicije, smo se trudili za zbližanje opozicijskih skupin v Sloveniji v trdnem prepričanju, da zamore samo složen nastop vseh naprednih skupin osvoboditi Slovence politike, ki se je izživljala zadnja 3 leta v Sloveniji in katero smo si bili nakopali radi lastne nesloge. Preko napadov in obrekovanj smo šli molče, delujoč vztrajno na uresničenju svojega programa v veri, da bo sila razmer, trpljenje ljudstva in navadna pamet premagala osebna nasprotstva in prevelike politične ambicije. Toda, žal, smo se varali. Politična kratkovidnost ter zaverovanost v lastne osebe je tudi tokrat premagala zdravo mišljenje naroda, ki si je želelo skupnega in enotnega nastopa celokupne opozicije, da bi z elanom ustvarila navdušeno razpoloženje narodnih mas, kojih udarna sila bi bila uperjena le v eno smer, tja, kjer je naš skupni nasprotnik. Namesto tega pa si bodo zopet posamezni kandidati odjedali drug drugemu glasove! Pri takem herostratskem početju ne maramo sodelovati, niti nočemo povečati razpora v naprednih vrstah, ker smo prepričani, da bo tudi po volitvah bolj, kot kdaj prej, potreben složen nastop vseh naprednih in narodnih Slovencev, ko se bo v prihodnjih letih odločalo, če ne o usodi Slovencev sploh, pa vsaj o njihovem položaju v državi sami, o naši duhovni svobodi, o naši politični, gospodarski, socijalni enakopravnosti, o verski strpnosti itd. Od razsodnosti naprednih Slovencev bo odvisna usoda Slovenije. Če bo pa odločala samo politična strast in osebni interesi, bomo izgubljeni. Ker nismo uspeli s predlogom skupnega nastopa na listi, ki bi zajamčila največji uspeh v ^ a-vstttAi smo skleni li s VOLITEV SE NE UDELEŽIMO! Gornje navodilo ne velja, — kot se to razume ob sebi —, za one okraje, v katerih so bili postavljeni naši kandidati, predno je bil sprejet gornji sklep. To so: okraj škofjeloški, v katerem kandidira Karel Dolenc, posestnik, Železniki (nam. Vinko Kuralt, delavec, Žabnica); okraj dolnjelendavski, kandidat LjudevitSeči (nam. Štefan Polanšček, Turnišče); okraj dravograjski, kandidat Franc Bart, krnet, Vič (nam. Ivan Dobovičnik, Dravograd) in okraj šmarski, kandidat Franci. Nejedly, kmet, Prelasko (nam. Branko Priča, Rogaška Slatina). Ne pustite se zavajati! Ne nasedajte lažem! Znana kuhinja laži in obrekovanja že deluje s polno paro. Dolže nas, da pozivamo naše pristaše, naj gredo volit dr. Korošca, pošiljajo anonimna pisma in razširjajo letake z lažno vsebino. Ne verujte ničesar! Za naše prijatelje velja geslo abstinence nepreklicno! Ne verujte nobenim letakom, tudi če bi bili opremljeni s kakimi podpisi! la pričeti skrajno varčevati in je bila primorana z ozirom na to ukiniti kakih 5000 km že obstoječih prog, s čimer je bil dosežen letni prihranek 200 milijonov frankov. Do konca letošnjega leta ibo upokojenih predčasno 23.000 železniških uslužbencev, dočim se bo število pomožnega osebja tudi zmanjšalo za kakih 20 ali 25.000 oseb. Premoženje pokojnega Kema-la Atatiirka znaša po navedbah njegove oporoke milijon funtov šterlingov, kar pomeni v naši veljavi okrog 240 milijonov dinarjev. Dvajsetletnico albanske neodvisnosti so proslavili po vsej Albaniji zelo svečano in je ob tej priložnosti otvoril kralj Zo-gu tudi novo veliko radicJ-od-dajno postajo v Tirani. Nad 5000 rudarjev je pričelo stavkati v največjem srebrnem rudniku sveta v Mehiki. Nov denar za svoje kolonije v Vzhodni Afriki bo izdala itali-ianska vlada. Odnošaji med Nemčijo in Anglijo se naglo poslabšujejo, čeprav nemški tisk glasno povdar-ja, da problem židovskih beguncev in izgnancev ne bi bil smel biti vzrok tako žolčne kampanje angleške javnosti proti Nemčiji. V francoskih gospodarskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da nameravajo Nemci zvezati Donavo s Sredozemskim morjem. Ta nova vodna pot bi bila dolga 550 kilometrov in bi šla od Železnih vrat po Timoku in Vardarju skozi Solun v Egejsko morje. Stroški za ta prekop bi znašali kakih 400 milijonov mark, s tem bi se pa skrajšala vozna pot donavskih parnikov v Sredozemsko morje za 1070 kilometrov oziroma za najmanj 50 ur. Vrnitev svojih zaplenjenih ladij je zahtevala angleška vlada od vlade generala Franca v Španiji. V stanovanju bivšega predsednika prve karpatsko-ukra- Izguba zaupanja v Francijo je najbolj prizadela vse Številne prijatelje Francoske po vsem svetu. Francoska je bila tista država, ki je v zgodovini vedno nastopala za svobodo, za pravico, za demokracijo, za enakopravnost Za te ideale človeštva je žrtvovala potoke krvi, toda na teh žrtvah je bila zgrajena veličina Francije, osnovan njen ugled in njena čast. Do letos ni nikdar zapustila svojih zaveznikov, nikdar se izneverila dani besedi. Kako naj si to razlagamo? Ali je res francoski narod moralno propadel? Odgovor na to je prilično lahak. Letos ni govoril narod, ampak kapital. Kapital se je odločil za Mo-nakovo, ker z vojno ni mogel ničesar pridobiti, marveč le izgubiti. Oboroževanje se nadaljuje tudi brez vojne, čemu bi torej kaj riški rali? Vsled tega se je z napačnimi vestmi uplivalo na javno mnenje, tako v Parizu, kakor v Londonu. Po parkih so kopali rove, po ulicah postavljali topove, kakor bi bil že sovražnik pred durmi. Objavljale so se napačne številke o moči nemških armad. Počasi se odkrivajo kulise izpred letošnjih dogodkov. Spominjamo se, da so londonske «Times» prinesle svoj čas članek, v katerem so predlagale odstop sudetskih Nemcev rajhu dosti prej, kakor je Hitler to zahteval. Sedaj se je izkazalo, da je ta članek napisal lord: Runci-man, oni, ki je bil poslan na Češkoslovaško, da posreduje. Ko ču-jemo to, moramo priznati: Režija je bila dobra, ali ni bila na čast ne Angliji, ne Franciji! Kaj je izgubila ČSR? Skupno je izgubila bratska Češkoslovaška republika ob zadnji razdelitvi njenega državnega ozemlja v tujo korist na šolskem področju 230? šol s 5055 razredi, 6208 učitelji in 166.842 učenci. Od tega odpade na ozemlje, ki so ga zasedli Nemci, 139578 učencev. To število pa lahko reduciramo za približno 18.000 učencev nemške narodnosti, tako da je češkoslovaška žrtvovala evropskemu «mlTU» 120 tisoč čeških otrok. * Za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani se je vršil pred kratkim velik sestanek predstavnikov vseh akademskih organizacij, profesorjev in predstavnikov raznih drugih društev . in ustanov. Znana naša domača tovarna in livarna «Titan» na Perovem pri Kamniku baje namerava, kakor beremo v srbskih in hrvaških gospodarskih listih, prenesti celotni svoj obrat v notranjost države, najverjetneje v okolico Beograda, 'j- » • . Dražba vseh vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na