V Ljubljani, dne 1. maja 1935,
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto. XVII.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40-—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
O nedeljenem uradovanju
Napredovanje iz IV/1 v 1II/2
Načelna odločba
V zagrebškem »Glasniku željezničkih činovnika« je objavil R. Markuš pod tem naslovom članek, ki vsebuje nekatere prav zanimive podatke. Ker je vprašanje enkratnega uradovanja zlasti zdaj na pomlad in pred poletjem še posebe aktualno, objavljamo v izvlečku nekatere člantkarjeve misli. —
Vprašanje delavnega časa je od nekdaj zanimalo vsakogar, ki je bil prisiljen, da živi od svojega dela. Medtem ko se je prej po večini razpravljalo vprašanje, koliko časa (trajaj služba na dan, se zdaj, potem ko je bil dosežen osem- oz. sedemurni delavnik, največ razpravlja vprašanje neprekinjenega uradovanja v enkratni frekvenci oz. prekinjenega dela, to je v dveh ali več frekvencah. Strokovni tisk je ponovno poudarjal razloge, ki govore za enkratno uradovanje, isto vprašanje je pa na isti način obravnaval tudi dnevni tisk, ko se je pri samoupravnih in drugih uradih uvajalo deljeno uradovanje. Po raznih jalovih uspehih so te poskuse opustili — in danes se o tem govori še več.
Iz članka izhaja, da se je to vprašanje pri zagrebški železniški direkciji neštetokrat reševalo na različne načine. Prva odločba glede delavnega časa je bila izdana konec leta 1918., po kateri naj fizični delavci delajo 48 ur na teden, duševni pa 36 ur. Nadure naj se plačujejo 25—50% višje. Za duševne delavce je bilo določeno enkratno uradovanje. Po približno 8 letih se je uvedlo deljeno uradovanje in sicer 41 ur na teden. To dvakratno uradovanje je trajalo do maja 1932. Med tem časom se je urnik sedemkrat spremenil. Leta 1932. je bilo uvedeno enkratno uradovanje. Leta 1934. se je nekaj časa delalo v enkratni frekvenci, od septembra dalje pa spet dvakrat na dan. — Enako so se menjavale odločbe o ureditvi delavnega časa (seveda tudi pri drugih oblastvih in v drugih re-sortih.
Kakšno važnost polagajo na določevanje uradovanja v uradih, je razvidno iz tega, da je za to potrebna odločba ministrskega sveta. Odločuje £e pa vselej iza vse resorte enako, pri čemer se navajajo kot razlogi »krajevne razmere, priroda posla in v posebnih zakonih določeni predpisi« pa tudi »velika vročina«. Vendar niso bili doslej še nikoli in nikjer podani točni razlogi za spremembe glede uradovanja, niti zakaj se je uvedlo enkratno uradovanje oz. zakaj se je vrnilo k deljenemu.
Vsekakor je nedeljeno, enkratno uradovanje za službo iz raznih razlogov koristnejše. Vsak uslužbenec ob prihodu oz. odhodu izgubi nekaj1 časa. Ob dvakratnem uradovanju je ta izguba dvojna, s čemer se za toliko skrajša delavni čas. Tudi kakovost in količina duševnega dela je pri neprekinjenem uradovanju boljša, ker tak posel zahteva nepretrgano delo, medtem ko prekinitev zahteva vnovično koncentracijo misli itd. Ob enkratni frekvenci morejo vestnejši uslužbenci prostovoljno delati tudi popoldne1, ko jih ne ovirajo stranke in ko zato laže in v miru rešijo zaostanke. Pri enkratnem uradovanju je zlasti pozimi za državo finančni efekt ugodnejši. Če se ne oziramo na izgubljeno delavno silo Pri deljenem uradovanju in na izgubo delavnega časa zaradi vročine, ki v raznih delih države poleti onemogočuje Popoldansko uspešno uradovanje, ni niogoče prezreti velikih izdatkov za kurivo in razsvetljavo. Ti stroški znašajo pozimi velike vsote, ki bi mogle trspešneje kot kakršnikoli drugi razlogi govoriti za primernost in prednost Nedeljenega uiradovamja.
Za uslužbence je enkratno urado-vanje ugodnejše, ker je čas med do-
poldanskim in popoldanskim uradovanjem zanje popolnoma izgubljen. Za tiste, ki stanujejo dlje iz središča mesta, kjer so navadno uradi, je ta izguba še večja, ker nimajo ob takem uradovanju od te opoldanske prekinitve prav nobene koristi ne zase ne za svojo družino. Tudi sicer so ugodnosti, katere nudi enkratno uradovanje, tako osebnega značaja, da jih je težko izčrpno in splošno veljavno našteti. Ob dvakratnem uradovanju na dan se uslužbenci ne morejo zadostno pečati s kulturnimi vprašanji in proučavanjem družabnega in strokovnega življenja, kar so z ozirom na svojo važno socijalno funkcijo vsekakor dolžni, ker pač nimajo časa. Tudi ne smemo pozabiti, da nimajo pri dvakratni frekvenci niti časa dovolj za primerno vzgojo svojih otrok. Spričo teh navedenih slabih strani dvakratnega uradovanja je odveč govoriti o higijenskih potrebah in skrbi za zdravje in telesno vzgojo. Na sport ob taki zaposlitvi skoro ni misliti. K temu pridejo še veliki stroški za tramvaj oz. avtobus pri tistih zelo mnogoštevilnih uslužbencih, ki morajo zaradi stanovanjske draginje stanovati daleč od urada na periferiji. Vse to popolnoma naravno rodi stalno nezadovoljstvo med uslužbenci, kar se izraža tudi v poslovanju. Sicer pa tudi stalno delo pri umetni luči, v vročini, še bolj pa v nezadostno kurjenih prostorih pozimi telesno močno škoduje uslužbencem, da postajajo ‘bolni izostajajo iz službe in predčasno odhajajo v pokoj.
V prilog deljenega uradovanja na>-vajajo okolnost, da je pri takem uradovanju delavni čas za eno oz. pol ure na dan daljši. Tudi navajajo, da se na ta način uslužbencem onemogoči, da bi mimo svojega uradnega posla opravljali še postranske posle v svojem prostem času, tudi je baje dvakratno uradovanje zato ugodnejše, ker so uslužbenci neprestano v uradu in na razpolago ob izrednih prilikah. Glede teh razlogov je treba povedati, da je opravljanje postranskih poslov itak urejeno z uradniškim zakonom, ki predpisuje posebno dovoljenje za to in da je podaljšanje delavnega časa le delno, ker ga gre mnogo v izgubo zaradi dvojnega prihajanja in odhajanja.
Iz navedenega sledi, da je nedeljeno uradovanje tako za službo, kakor zlasti za uslužbence znatno ugodnejše, vendar se zdi, da morajo biti še neki drugi razlogi, da se zmerom iznova uvaja deljeno uradovanje. Bilo bi prav, če bi se ti razlogi javno navedli, da bi se mogla oceniti njihova upravičenost. S pomočjo statistike, praktičnih izkustev, mišljenj službo-dajalcev in zaposlencev bi se moglo točno ugotoviti stanje in določiti dokončna rešitev. Po ti odločbi naj bi se uredilo uradovanje tako, da bi bili zavarovani službeni interesi, hkrati pa da bi bili zadovoljni uslužbenci, kar je za uspešno uradovanje v mnogem važ-neje odi raznih materijalnih ncdosfcai-kov. Tudi bi bilo treba pri tem načelno urediti vprašanje, kako naj se določi delavni čas za osrednje in podrejene urade, pri čemer naj bi se skušalo doseči popolno enakost za vse urade.
Na drugem kraju objavljamo vest, da je Poštna hranilnica za svoje urade že uvedla nedeljeno uradovanje od L maja dalje. Pričakovati bi bilo, da bodo ostala oblastva sledila. Še bolj iskreno bi pa želeli, da se enkratno, nedeljeno uradovanje uvede brez izjeme za vse resorte in za stalno, kakor je to bilo urejeno dolga leta pred vojno, pa tudi že v naši državi. S tem bi se izpolnila vsemu drž. uslužbenstvu stara, splošna želja.
Zaradi nejasnosti zakonskega besedila in neenakosti pri razsojanju zadevnih sporov, je državni svet na svoji splošni seji dne 7. decembra 1934, štev. 33.162/34 izdal glede tolmačenja
2.	in 3. odst. § 49 u. z. načelno odločbo in jo utemeljil tako-le:
»Po 1. odst. § 49 u. z. ne more uradnik napredovati oz. biti imenovan v zvanje z višjo skupino, dokler v prejšnji nižji skupini ni efektivno odslužil in sicer: v IX. in X. po štiri, a v VIII., VIL, VI., V. in IV. skupini druge stopnje po tri efektivna leta. Po tem uradnik do zaključno IV. skupine 2. stopnje ne more napredovati v višjo skupino v istem zvanju, niti biti imenovan v drugo zvanje z višjo skupino, če ni odslužil v prvem odstavku tega paragrafa določeno število službenih let. Odslužiti mora določeno število let, da more napredovati v višjo skupino v istem zvanju ali biti imenovan v višjo skupino drugega zvanjiH'. Zakon torej predpisuje pri izbiranju za višje položaje v interesu službe neko postopnost v napredovanju, da bi na višja zvanja prihajali uradniki ne-le s strokovno usposobljenostjo, temveč tudi z večjim izkustvom v službi. Zakon predpisuje to postopnost tudi zato, da bi se onemogočili pretresljaji v razmerah državnih uslužbencev. V tem smislu je tudj razumeti določbo 2. m. 3. odstavka § 48 istega zakona, ko predpisuje: da mora vsako ministrstvo voditi seznam uslužbencev po činu, določenem po predpisih tega zakona, in da ima vsak uslužbenec pravico pregledati seznam svoje stroke in zahtevati popravilo od pristojnega oblastva, če smatra, da mu čin ni pravilno določen.
To načelo je izvedeno tudi za napredovanje po skupinah, počenši od IV. skupine L stopnje navzgor. To zadosti jasno izhaja iz 2. odst. § 49 u. z., v katerem se glasi: »V zvanja, razporejena po skupinah od vštete IV/1, navzgor, more uradnik bati imenovan, če je v IV/2, skupini prebil 3 efektivna leta... Za nadaljnje napredovanje v istem zvanju je pogoj, da je prebil v vsaki predhodni nižji skupini tega zvanja najmanj štiri efektivna leta ...« To pa je v zvezi s 3. odst. § 49 u. z., ki predpisuje: »Če je kakšno zvanje razporejeno v IV/1, in tudi v skupinah pod to skupino in nad njo, velja za napredovanje po skupinah do vštete IV/2, sikupine določba prvega odstavka, za napredovanje po nadaljnjih skupinah pa odločba drugega odstavka.« V tem 3. odst. § 49, kakor je videti, se ne govori nič o napredovanju v istem zvanju, kakor se to govori v 2. odst. § 49, temveč samo o napredovanju, če je zvanje nad in pod IV/1, skupino, kar pomeni, da tudi za imenovanje po skupinah počenši s IV/1, velja neglede na zvanje poslednji stavek 2. odst. § 49: da se v predhodnji nižji skupini mora prebiti najmanj štiri leta. Sicer bi, če bi se drugače vzelo, to je, da se tudi 3. odst. § 49 nanaša samo na napredovanje v istem zvanju, pomenilo to, da je zakon ponovil isto, kar je izrekel že v zadnjem stavku 2. odst. § 49, kar bi pa bilo odveč. Zato se mora po splošnih pravilih o razlaganju zakonov smatrati, da je zakonodajalec vsako besedo in vsak stavek — a še tem prej celo določbo, kakršna je ta — izrekel z razlogom in utemeljeno, ne pa odveč, tako da se torej ta odločba nanaša na napredovanje v istem zvanju prav tako, kakor na napredovanje na razna zvanja. To tem bolj, ker bi pomenilo, če se no bi tako vzelo, da uradniku nižjega zvanja v IV/2, (svetnik pri ministrstvu IV/2.) ni treba v takem primeru pre-
državnega sveta.
biti štiri leta v IV/L, a da jih mora prebiti uradnik višjega zvanja (višji svetnik v ministrstvu), ki je že v IV. skupini 1. stopnje. Taka izjema od spredaj postavljenega načela postopnosti v napredovanju bi se bila morala v zakonu izrečno poudariti, če bi se bilo to nameravalo.
Tako je treba smatrati tudi še zaradi tega, ker je zakon v 3. odstavku § 49 uporabil besedo: »napredovanje«, kar obsega tako napredovanje po skupinah v istem zvanju kakor tudi imenovanje na drugo zvanje z višjo skupino (§ 48). Da zakon pod to besedo razume oboje, se jasno vidi iz 2. odst. § 33 in 1. odst. § 54 istega zakona, ki določa: da se po sklepu disciplinskega sedišča ustavi napredovanje dotičnemu uslužbencu, oz. da se ob preiskavi zaradi zločinstva ali drugega onečašču-jočega dejanja zaustavi ' »napredovanje« po skupinah. Ker če bi se drugače razumelo, to je, da se nanaša to samo na napredovanja v istem zvanju, a ne tudi na napredovanje, kjer uradnik dobi višjo skupino v drugem zvanju, bi to pomenilo, da v navedenih primerih uradniku ni mogoče napredovanje na istem zvanju, da pa more napredovati, če je imenovan na drugo zvanje. To pa očitno ne more biti volja zakona, ki je nedvomno hotel, da se v navedenih primerih dotičnemu uradniku prepreči napredovanje sploh.
Edina izjema od postavljenega načela o postopnosti pri napredovanjih velja za uradnike, ki so v IV/2, prebili tri leta, in to v toliko, ida morejo biti postavljeni na novo zvanje tudi, če isto ne pričenja s IV/L, temveč s katerokoli višjo pričetno skupino, toda z omejitvijo, da morejo priti samo ■v najniižjo skupino tega zvanja, razen v primeru, kadar imajo v starem zvanju že viš. skupino (2. st. 2. odst. § 49).
To je pa izjema od navedenega splošnega načela in se zaradi tega mora tolmačiti najože, tako da jo je torej uporabljati samo v tem, izrečno z zakonom določenem primeru. Toda tudi tedaj morejo taki uradniki napredovati oz. biti imenovani na novo zvanje z višjo skupino samo če so, kakor že rečeno, prebili tri efektivna leta v IV/2, (razen če niso to zvanja iz 4. in 5. odst. § 49). Tudi v tem primeru izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višjo skupino tega novega zvanja, če prebijejo tri efektivna leta v skupini, seštevši čas, prebit v ti skupini v starem in v novem zvanju (§ 65).
Potemtakem se predpisi 2. odst.
§ 49 nanašajo torej, oziraje se na
3.	odst. § 49 istega zakona, tako na napredovanje po skupinah na istem zvanju, kakor tudi na imenovanje na drugem zvanju. Z drugimi besedlami veljata oba odstavka tega paragrafa neglede na to, da-li se uradnik postavlja na novo zvanje ali napreduje v istem zvanju. Kadar se torej kak uradnik postavlja v zvanju, ki je razporejeno v IV. skupini 1. stopnje in v skupinah pod njo in nad to skupino, ne more dobiti višje skupine tega zvanja, dokler v predhodni skupini ni prebil določeno število službenih let, oz. ne more dobiti III/2. tega zvanja, dokler v IV. skupini 1. stopnje ni prebil štiri efektivna leta.«
Iz navedenih razlogov je torej izdal državni svet dne 7. decembra 1934 v tem predmetu naslednjo načelno
odločbo:
»Uradnik, ki v IV. skupini 1. stopnje ni prebil štiri efektivna leta, ne more z imenovanjem na drugo zvanje dobiti III. skupine 2. stopnje, ako III. skupina 2. stopnje ni najnižja skupina zvanja, na katero se postavlja.«
Državno računovodstvo
(Nadaljevanje.)
Državna pridobitna podjetja in ustanove, ki razpolagajo z obrtno glavnico nabavljajo material (potrošni material) sirovine in poluizdelke iz svoje obrtne glavnice, porabljeni (potrošeni) material pa nadomeste z ustreznimi računi, ki obremenjujejo proračunske partije in pozicije, namenjene za nabavo in uporabo materialnih potrebščin.
Nabavke materiala iz obrtne glavnice se morejo vršiti neodvisno od zadevnih nadomestkov iz proračunskih kreditov, ali stanje materiala na koncu poslovnega leta ne sme prekoračiti skupno vrednost glavnice.
Drž. pridobitna podjetja in ustanove brez obrtne glavnice vrše vse svoje nabave v breme svojih budžetskih kreditov (§ 202.).
Za državna pridobitna podjetja, pri katerih prevladuje splošna korist in za ona, pri katerih prevladujejo individualni interesi, velja še vedno pravilnik za specialna računovodstva in blagajnice, objavljen v Službenih No-vinah z dne 12. I. 1929, štev. 10 oziroma pravilnik o delu sporednih računovodstev in blagajn z dne 31. XII. 1928, ki je objavljen v isti številki Službenih Novin. Določila obeh pravilnikov pa imajo seveda le toliko svojo pravno obveznost, kolikor niso spremenjena z novim Zakonom o drž. računovodstvu iz leta 1934., ki bo stopil v veljavo 1. aprila 1936.
V. Državna imovina.
Državno imovino predstavljajo javna posestva, nepremičnine, premičnine, pravice in terjatve, ki pripadajo državi. Pri ugotavljanju čiste drž. imovine se je torej ozirati tudi na stvarne pravice in obveze, ki obremenjujejo drž. imovino (§ 203).
Državna imovina se deli:
1.	) na javna posestva, ki služijo splošni uporabi,
2.	) imovino državne uprave,
3.	) imovino državnih pridobitnih podjetij in ustanov,
4.	) imovino brez posebne opredelitve,
5.	) imovino drž. fondov in zakladov (§ 204). .
Ministri in bani morejo pravico do upravljanja drž. imovine prenesti na pomožne nakazo valce in upravitelje (§ 205). Stanje in vrednost drž. imovine se mora voditi v račun, knjigah po ‘določilih zak. o drž. računovodstvu in navodilih, ki jih predpisuje finančni minister. Organ računovodstva, ki vodi po prejetih naredbah pristojnega upravitelja rač. knjige o drž. imovini, je odgovorni računodajnik drž. imovine. Uradniki pa, ki jim pristojni upravitelji poverijo upravljanje drž. imovinskih objektov, so odgovorni oskrbniki in kot taki pomožni organi nakazovalca —- upravitelja in računodlajnika (§ 206).
Vrednost javnih posestev, nepremičnin in premičnin,, pridobljenih z nakupom ali režijskim delom, se mora izkazati v rač. knjigah po njihovi nabavni ali pa proizvodni ceni. Podarjena ali obrabljena in zato manj uporabna javna posestva, nepremičnine, ali premičnine je izkazati po njihovi prometni vrednosti na podlagi komisijske ocene. Na isti način je izkazati tudi javna posestva, nepremičnine in premičnine, katerih nabavna ali proizvodna cena je nepoznana. Prenos javnih posestev, nepremičnin ali premičnin v upravo drugega oblastva, podjetja ali ustanove se vrši po vrednosti, po kateri so bile dotlej izkazane (§ 207)
Izdatki za vzdržavanje javnih posestev, nepremičnin (in premičnin se vnašajo v budžet kot materijalni izdatki in ne povečavajo njih vrednosti. Stvarno potrošeni investicijski izdatki še izkazujejo kot prirastek vrednosti drž. imovine (§ 208).
Drž. ustanove in uradi, ki niso pridobitnega značaja ne vrše odpisa glede amortizacije vrednosti svojih premoženjskih objektov, temveč zadolžujejo samo svoje odtujene ali zaradi neupo-rabljivosti uničene premoženjske ob-jčkte. Drž. pridobitna podjetja in ustanove riaznačujejo z letnim odpisom zmanjšano vrednost svojih premoženjskih, objektov (§ 209). (Dalje prih)
Ohiefee kemlčrso čisti, barva, pSisIra In lika tovarna J O S. REICH.
'T	.:X.-kV -k
Naše zadruge v Mariboru
Zadružno življenje drž. uslužbencev je v Mariboru izredno živahno razvito in so zato tudi uspehi naših zadrug naravnost sijajni. Iz naslednjih poročil si je mogoče napraviti točno sliko o velikih ih nadvse razveseljivih rezultatih dveh naših vzornih mariborskih zadrug.
Kreditna zadruga.
Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru izkazuje v letu 1934. krasen napredek, kakor razvidimo iz poroči! na njenem 6. rednem občnem zboru z dne 11. aprila.
Vloge so narastleod Din 660.121.— na Din 1,095.916.—, torej za 66%. Vlagateljev je bilo začetek leta 182, na koncu leta 264, najvišja vloga je znašala Din 132.212.—. Zadruga je vse leto izplačevala vsako vlogo takoj, zato je tudi uživala toliko zaupanja pri vlagateljih. Ponujali so ji vloge do 500 tisoč dinarjev, pa jih upravni odbor ni hotel sprejeti, ker bi tako velike vloge zahtevale preveliko likvidnih sredstev. Tudi vsako zaprošeno posojilo je zadruga dovolila, če je bila dana zadostna garancija.
Ob začetku leta 1934. je bilo 496 članov z 1477 deleži v znesku 162.425 dinarjev, na koncu leta že 820 članov z 2158 deleži v znesku Din 246.760.—. Posojila so znašala 1. I. Din 1,116.752, 31. XII. pa Din 1,582.087.—, posojilojemalcev je bilo 1. jan. 448, 31. dec. 646 in sicer je imelo posojila do 2000 Din 353 zadrugarjev, do 4000 Din 167, do 6000 Din 87 in do 8000 Din 39. Obrest-,na mera za posojila je znašala 6/4 % m y2%0 upravnih stroškov letno, za nevezane vloge pa plačuje zavod 4%-; za vezane 5%. Zvezi nabavlj. zadrug v Beogradu je dolgovala zadruga 31. dec. Din 296.157.—, rezervni fond je znašal Din 48.673.—, fond za dvomljive terjatve Din 21.923.—čisti dobiček za leto 1934. Din 54.900.—. Denarni promet je naraste! na Din 23,475.499. , vsi režijski stroški so znašali 15.000 dinarjev. Da je zadruga ta veliki pTomet zmogla s tako malimi stroški, gre zasluga pred vsem gg. Karničniku in Jur-šiču, ki opravljata vsako dopoldne in popoldne v zadružni pisarni vse posle vestno in točno. Zato je povsem naravno prišel iz vrst zborovalcev samih predlog, naj jima odbor primerno zviša odškodnino.
Sodelovanje kreditne zadruge z nabavljalno je bilo kar najtesnejše. Zlasti se je predsednik dr. Jančič zahvalil predSsedniku nabavljalne zadruge g. Reherju in gospodarju g. Filipiču za njuno pomoč v prvi polovici poslovnega leta, ko je šla kreditni zadrugi trda za gotovino. *— Nadzorni odbor je pregledal mesečno vse račune in vsake tri mesece nenapovedano celotno poslovanje in je našel vse v najlepšem redu. Ker je število članov močno narastlo, je bilo število članov upravnega odbora povišano od 5 na 6. To novo mesto je dobil pri volitvah zastopnik železničarjev, ki jih je v zadrugi ena šestina. Daljšo debato je izzval predlog o uvedbi delegatskega sistema za občni zbor. Dosedanji način glasovanja nudi možnost, da slučajna večina odloča na občnih zborih po mili volji. Z 49 proti 12 glasovom so zborovalci sklenili, naj voli odslej vsakih 20 članov po 1 delegata in le-ti naj glasujejo na zborih. Podroben pravilnik bo predložil upravni odbor na posebnem izrednem občnem zboru.
V upravo so bili izvoljeni gg. dr. Kronvogel, Merčun in Sitar, v nad-zorstvo g. Vrabl. Zadruga ima veliko gotovine, smela pa je doslej dajati posojila le do Din 8000.—. Odslej bo smela dovoljevati kredite do 30.000 dinarjev zlasti na hipoteke na prvem mestu in proti vrnitvi v 30 mesecih. Ker je po dosedanjem pravilniku obvezno število deležev pri večjih kreditih neprimerno visoko, bo moral odslej zadrugar vplačati za vsakih 2000 dinarjev kredita en delež po 100 Din, največ 15 deležev. Glede najvišje vsote vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, so bili navzoči mnenja, naj upravni odbor sam v vsakem konkretnem primeru sklepa, ali sprejme večjo vlogo ali ne.
Pri kreditni in pri nabavljahu zadrugi je opažati vedno večji dotok železniških uslužbencev. Ker imajo leti svoje finančno dobro podprte istovrstne zadruge, slišimo tozadevno pri ostalih drž. uslužbencih najrazličnejše komentarje.
Stanovanjska zadruga.
Zadruga za nabavo stanovanj drž. uslužbencev v Mariboru je imela svoj 7, redni občni zbor dne 30. marca t. 1.
J. Jiggs:
"V	^
Škotski plašč
»Jimmy« je dejala žena, »Nov plašč je nujno potreben ...«
Nisem ji pustil, da bi bila izgovorila. Saj je šele pravkar dobila spomladanski plašč in zdaj naj bi ji menda kupil nov lahek svršnik za bližajoče sč poletje.
7 »Kaj neki misliš«, sem zaklical in po • starem, preizkušenem receptu udaril par krat z nogo ob tla, tako da je Mr. Smhh, ki stanuje pod nami, poslal služkinjo in dal sporočiti, da me bo prijel za odpadli omet stropa in za škodo, ker bo bronasta sve-tiljka zdaj pa zdaj padla s stropa. — Nato sploh nič več do besede nisem prišel. — Tudi to je star preizkušen običaj v mojem zakonu —• in na koncu veletoka besed, ki je privrel ženi iz ušt, sem ji padel okoli vratu, ji poljubljal roke in lica, preplesal z njo vse stanovanje v nekaki mešanici charle-stona in valčka, kar pijan od veselja, pretresen zaradi človekoljubij a, ki ga sicer pri plemenu zakonskih žena pogrešaš, zakaj jaz Jimmy Jiggs, jaz, naj si dam skrojiti nov plašč za svoje potrebe, čisto zase, za moje ramena, za moj hrbet in za mojo lastno osebo.
Dolgo je bilo treba premišljati. Žena jc menila, škotsko blago, svetlorjave barve, rjasto rjave, rjavo križane, to bi bilo moderno, zadnja novost!
Bog sam ve, da nisem imel nič proti temu. Srce mi je bilo glasneje, samo če sem zagledal modne liste, krojaške salone ali lasjtnike brivnic, katere sem zmeraj sumničil, da so prav za prav moške manekenke. Najprej je bilo treba preskrbeti blago, nato pa poiskati krojača. Koga bi le neki povprašal za svet? Kakor zmerom v kočljivih zadevah, mi je prišel na pomoč slučaj. V nekem gledališkem listu sem bral, da je obleko operetnega tenorja Svana \Vj6rnsona izdelala tvrdka Undercoat.
Svannija je oboževala moja prijateljica, o njem je sanjala tašča, zanj se je navduševala moja žena in se ga je bal kot hudega vraga moj tovariš Birten, kjer je oil Svan hišni prijatelj. Tako sem lahko vsem ustregel. Šel sem k Undercoatu. Gospodar me je sprejel s podvojeno prijaznostjo, ko je izvedel, da sem »Jiggs« od lista Sundav-Weekend-Post. Vprašal me je, ali morda
rie pišem tudi modnih ocen in omenil, da meram to na vsak način storiti, če me bo on »oblekel«. Zakaj on je prav tako »pesnik, kot sem jaz, tako da sva tovariša in to nalaga dolžnosti: njemu, da spesni zame nov plašč, meni, da. mu, ga poštno obratno plačam in da s pomočjo časopisja: javno potrdim, da je kakovost dela. in blaga od daleč nad denarno protivrednostjo.
Meni ta primera ni bila čisto jasna, toda vem, da se mora upodabljajoči umetnik, pesnik, poet izživeti. — Pustil sem, da se je Mr. Undercoat izživel. Nič. nisem: dejal, samo vztrajal sem pri škotskem, plašču z rjasto rjavimi križi na svetlo rjavem dnu. Mr. U-pdercoat je najprej zmignil z rameni, nato je zmagoslavno vzkliknil: »Videli boste, kako znam ustvarjati tudi po vašem navdahnjen ju!«
Prav res, to je tudi storil. Na cesti so gledali vsi ljudje za menoj, v steklih izložb sem se ogledoval tv svojem plašču, opazoval sem svojo podobo v oknih nadzemeljske in podzemeljske železnice, avtobusov in tramvajev. Obraz se mi je spremenil: sijal je od sreče, od notranje blaženosti. Tudi postava se mi je nekako spremenila, se je zdelo: videti sem. bil majhen, čokat, v mojem škotskem plašču z globokimi rokavi, podloženimi rameni, s široko štrlečo obliko in sijajnim, z usnjem obrobljenim pasom.
Opozorila Mr. Undercoata m moje žene, naj vendar vselej pazim na ta čudoviti primer plašča, sem se držal z naravnost Krčevito pazljivostjo. Stojalo . za obleko v moji pisarni je potovalo z menoj po hiši in v strojni stavnici uredništva sem nadziral lomljenje s plaščem pod pazduho. In čudno, rjasto rjavi križi na svetlorjave® dnu so ostali zmerom enako živo pisani. Služkinja se mu ni smela niti približati. Sam sem ga snažil, shranjeval in oblačil. Da bi šel v gledališče, se mi je zdelo popolnoma nemogoče. Skušal sem priti s plaščem na moj sedež pri orkestru, toda dali so mi na izbiro, da odložim plašč ali.. . Med nami povedano: prišlo je do velikega poloma in odstranili so me s policijo, ker bi se sicer predstava ne bila mogla vršiti
Med moje posle spadajo seveda tudi interviewi s poslanci. V sleherno sprejemnico sem prikorakal seveda oborožen z mojim plaščem. Ponudbe zavarovalnih agentov, naj dam dragoceno oblačilo zavarovati,
sem odklonil. To lahko storiš s kožuhom, tod^ pravi škotski plašč ostane pač škotski plašč.
Na uredništvo so pričela prihajati pisma. Iz ministrstev so pisali, naj me nikar ne pošiljajo več po informacije. Nihče ni mogel razumeti, zakaj. Samo jaz sem slutil. Kako naj bi-si pač kak minister ali poslanec mogel privoščiti tako moderen škotski plašč? Gola zavist jih je gotovo popadla spričo mojega oblačila. Da, tako polagoma je vse kazalo, da postanem v teKu poletja še krajevna znamenitost. Tovariši podlistkarji so pisali klaftrske opazke o neketii znanem plaščarju, ljudje v javndi prevoznih sredstvih in parkih so me opazovali, kakor da sem medel znanega karikaturista, ki je razen svojega splošno znanega psa Bonzoja ustvaril tudi smešno !’-guro, ki je izhajala vsak teden po enkrat v šaljivih listih, in ki jo je bilo v vseh mogočih položajih videti s plaščem pod ro«o ali pa oblečeno z njim.
Kar naj se le smejo na skrivnem, zabavljajo, se krohotajo, pišejo podlistke in rišejo karikature — obdržal sem plašč, nihče mi ga ni ukradel in tovariši so zasluždi dosti, zelo dosti denarja. In nato še pripovedujejo o nekakšni posurovetosti človeštva, o trdoti srca? Dajte mi, spoštovani bralci, da vam povem nadaljnjo usodo mojega plašča. Če bi mogli videti mojo sliko v tem položaju, ki me je pripravil do tega, da vam to pišem, bi obžalovali mene in moje bele lase.
Dobil sem naročilo, naj grem na razstavo kemične industrije v Brightonu, da napišem daljše poročilo. Od nekdaj sem gojil za kemikalije silno nezanimanje. Zato so menda tudi mislili, da bom vestno tn točno poročal, ker me pač ne moti nikakršno poznavanje predmeta.
Dve uri vožnje z vlakom sta utrudljivi. Še bolj utrudljivi sta za časnikarja, ki se je prejšnjo/fioč udeležil poletnega dobrodelnega plesa pri Mrs. Asquis. Zarana sem se odpeljal. Zaspati se nisem upal, ker sem moral vendar paziti na plašč. Sopotniki, so me brez uspeha skušal zaplesti v pogovor o vlomu v banko, ki se je prejšnjo noč dogodil pri tvrdki Goldsmith Bros. Upiral sem se z vsem naporom! Delal sem se gluhonemega, nakar so ! me merili s čudnimi pogledi. — »Razbojnik je baje še v Londonu«, je začivkala s tenkim glasom postar-
na gospa v sVetlosivem dežnem plašču in me sumljivo premerila. Ali se je pa le meni tako zdelo?
Tedajci me je popadlo nekaj človeškega ...
Mar sem sinoči preveč pil — ali? Po- . stajal sem bled in zmerom bolj bled, iskal sem izhod k tistim vratom z znanim napisom. Med vrati oddelka se je pojavila do brodušna glava nadzornika, ki je s tihim glasom prosil-za liske. — Iskal semrga. Nisem vedel, kam šem ga vtaknil. Ni ga bilo ne v telovniku, ne v suknji, ne v hlačah Morda je v — nič več nisem mogel zdržati, potegnil sem plašč s kljuke. Brez njega vendar ne morem nikamor! In naj ga — kar tu pustim?
Odrinil sem sprevodnika od vrat' m stekel po hodniku.
Tedaj! Zaslišal se je presunljiv krik gospe v svetlosivem dežnem plašču:
»Vlomilec!«
Sprevodnik za menoj, glasno kričaje.
Že sem — hura! — zagledal vrata‘ — kar se ustavi vlak.
Nekdo je pač potegnil zasilno zavoro. Potniki so hiteli iz oddelkov. Hotel sem . odpreti vrata, zgrabilo me je nešteto rok, me držalo in preglednik je ves rdeč prisopihal — ne potihoma, ne, čisto na glas so kričali:
»Listka nima!«
Podivljal sem, • tolkel z nogo ob tla, toda stari preizkušeni recept ni učinkoval. Zahtevali so listek in izkaznico, sicer -7 so mi grozili, me dajo na prihodnji postaji prijeti. Postajalo mi je čedalje slabše, toda tega jaz vendar nisem smel z moji111 škotskim plaščem. — Stoj. saj tu mora biti listek, potni list itd. Omedlel sem.
Koliko časa je trajala omedlevica, n® vem več. Prebudil sem se v brightonski bolnici, tri dni po otvoritvi kemične razstave. Ob moji postelji ni stal zdravny tudi ne nežna bolničarka, temveč poberi > ki je hotel od mene osebne podatke. Vpra^ šal me je po izkazilih. Skoro da nisem ^ nova omedlel. Kakor v prividu so se prikazali dogodki. Dobrodelni ples —- .v0ffl nja po železnici — gospa v sve^cs1irV^,i-dežnem plašču — vlom v banko V'-°au-lec — omedlevica... Kako sem neki ri” bil zavest? Saj res! Moj škotski plasc" .j
V metežu borbe so mi ga bili ukra
Prisoten je bil tudi g. dr. Pečovnik kot zastopnik Zveze nabavi jalnih zadrug drž. uslužbencev. Zadruga šteje še 15 članov. Zadrugarji dolgujejo zadrugi skupno Din 166.697.— (31. XII. 1933 pa Din 181.179.—). Zadruga dolguje Zvezi Din 110.592,— (112.149.—), kreditni zadrugi Din 31.600.— (43.7870.—). Čisti dobiček za poslovno leto 1934. znaša Din 2201.— in se razdeli na razne fonde, ki narastejo s tem na Din 11.370.—. V decembru leta 1933. se je vršila revizija delovanja zadruge. Ker je poročilo došlo šele po enem letu, ga je prečital predsednik šele na letošnjem občnem zboru. Takoj, po prejemu poročila o izvršeni reviziji, sta imela upravni in nadzorni odbor skupno sejo in odgovorila na razne točke
odnosno zavrnila neutemeljene očitke. Za prečitanje na občnem zboru je Zveza poslala poseben izvleček, ki ga je piredsednik prečital in zavrnil vse očitke. Če bi bil revizor točneje pre-čital zapisnike sej in občnih zborov, bi se bil prepričal, da omenjeni nedo-statki ne obstojajo. Pri volitvah so bili izvoljeni zopet prejšnji odborniki. Od predlogov je zanimiv oni g. Žnuderla, naj bi Zveza dosegla, da mora biti vsak član uprave in nadzorstva Nabavljalne zadruge tudi član stavbene zadruge.	jjj.p.
Op!. ur. Izčrpno poročilo o poslovanju in uspehih vzorne naše mariborske Nabavljalne zadruge nam je že obljubljeno in ga objavimo prihodnjič.
Naša Nabavljalna zadruga v Kranju
Konec.
V informacijo in pouk objavimo še naslednje:
Poročilo upravnega odbora.
Z minilim letom 1934. je zaključila naša zadruga 14. leto svojega obstoja in 13. leto svojega poslovanja. Iz majhnih, zelo skromnih početkov se je razvila v močno gospodarsko podjetje. V zadnjih letih napreduje zelo hitro. Število članstva se dviga, promet se stalno veča, njega sredstva se množe od leta do leta. Danes smo v stanu vzdrževati ves obrat z lastnimi sredstvi. Zadruga je tedaj dobro fundirano podjetje. Je naš ponos in naša hrbtenica.
I.	članstvo: Ob pričetku leta je štela zadruga 211 članov z 212 deleži. V teku leta je pristopilo 24 zadrugar-jev, izstopilo pa 13 zadrugarjev. Ob koncu leta je bilo tedaj 222 članov z 223 deleži. Vplačani deleži so znašali Din il.516‘50.
II.	Promet: Čeprav smo zaradi novele k davčnemu zakonu morali opustiti prodajo vina in tako zvanih luksuznih predmetov, se je dvignila množina prodanega, blaga. Tega smo prodali za 1,004.000 Din, kar znaša 3,7% porast napram prejšnjemu letu in to vkljub opustitve prodaje navedenih
predmetov. Na zadrugarja je odpadlo poprečno za 4523 Din prodanega blaga, v letu 1933. pa za 4592 Din. Na novo se je vpeljala prodaja porcelana in steklenih izdelkov. Prodaja manufakture se dobro razvija.
III.	Fondi: Zadrugino premoženje predstavljajo njeni fondi. Ti so znašali na dan 31. XII. 1934. L: rezervni fond Din 136.682'25, fond za članske cilje Din 1216'65, fond za obče cilje 233 Din. Iz fonda za članske cilje se je izplačalo v teku leta 7204 Din na posmrtninaK.
IV.	Čisti dobiček: Čisti dobiček je porastel le malo v primeri z lanskim letom, to pač zaradi opustitve najbolj donosnih predmetov. Po odbitku 4% povračila v znesku 40.043 Din, ki se bo povrnil zadrugarjem v sorazmerju, kakor so kupili blaga v 1. 1934. znaša še vedno lep znesek Din 45.514 91. V smislu pravil se razdeli v rezervni fond Din 27.514'91, v penzijski fond 4000 Din, v fond za obče cilje 2000 Din, v fond za članske cilje 12.000 Din.
Nadzorni odbor je našel vse račune in poslovne knjige v redu in odobril račun bilance in račun izgube in dobička. Zato je predlagal razrešnico upravnemu odboru, kar so zborovalci soglasno sprejeli.
Za večje vozne ugodnosti
Združene organizacije državnih in samoupravnih aktivnih in upokojenih uslužbencev v Ljubljani so nedavno predložile prometnemu mimistru gosp. ing. Dimitriju Vujiču predstavko, katero v naslednjem objavljamo. Glasi se:
»Gospod minister! Z znižanjem potniške tarife nastopa nova doba v naši tairifski politiki, s katero naj bi se š povečano frekvenco vseh potniških vlakov dosegli zadovoljivi finančni uspehi, hkrati pa pritegnilo tisto občinstvo, ki je bilo doslej prisiljeno posluževati se cenejših prevoznih sredstev. Fiskalno stališče je bilo torej podrejeno zdravi komercijalni metodi pridobivanja potnikov za državne prometne ustanove.
Doslej je zlasti železniška uprava stala na stališču fiskalizma in je zaradi tega tudi do skrajnih meja zožila nekdanje ugodnosti državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev, pni tem pa navajala, da bi neomejene ugodnosti teh uslužbencev škodljivo vplivale na frekvenco in dohodke od potniškega prometa. To stališče ni bilo koristno za državne dohodke, ker pri potniških vlakjih bi doseglo znižanja režijskih stroškov, na drugi strani je pa z odvzemom ugodnosti državnim uslužbencem vseh resortov postalo potovanje z železnico aktivnim in upokojenim uslužbencem zaradi njihovega slabega gmotnega stanja tudi na krajše razdalje nemogoče. Železniška uprava je samo zaradi tega načelnega stališča tarifne politike izgubila- precejšen del dohodkov od potniškega prometa in tako s tem ni dosegla v izkoriščanju
železniških ustanov nobenih dejanskih -prihrankov.
Navesti moramo še eno utemeljitev: prometne ustanove so s tem odvzemom ugodnosti izločile neke baje postojeće zlorabe, katere so baje zagrešili državni uslužbenci.
To je paradoks, ker se vsaka zloraba more samo konkretno ugotoviti in kaznovati, nikakor pa se iz tega ne morejo izvajati posledice in ukrepati škodljive sankcije proti vsemu stanu državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev, ker bi to povzročilo dvojno škodo, državi sami — in to v moralnem in v fiskalnem oziru.
Na podlagi navedenega nam je čast zaprositi g. ministra, da izvoli vrniti državnim aktivnim in upokojenim uslužbencem njihove prejšnje ugodnosti, in sicer:
1.	Vsem upokojencem drž. prometnih ustanov in članom njihovih družin namesto dosedanjih 12 režijskih vozovnic na leto — možnost neomejenega števila potovanja po režijski
2.	Članom družin aktivnih usluž-ceni.
bencev ih vsem upokojencem in članom njihovih družin po zakonu o uradnikih ugodnost polovične tarifske voznine za neomejeno število potovanj.
3.	Vsem samoupravnim uslužbencem iste ugodnosti za vožnjo, kakršne uživajo ostali civilni uslužbenci.
V zaupanju, da boste, g. minister, v'celoti ugodili ti naši opravičeni prošnji, Vas prosimo, da izvolite sprejeti tudi ob ti priliki zagotovilo našega odličnega spoštovanja.«
Uradniško pravo v praksi
Znižanje osebne drag. doklade Samcem. V odločbi o znižanju osebne draginjske doklade upokojenih državnih uslužbencev ni nikjer pojasnjeno, kako je postopati, kadar živi upokojenec pri starših - upokojencih v skup-
nem gospodinjstvu. Tudi ni v navedeni odločbi od 11. aprila 1934., št. 14.310/1., nobenega določila o tem, da-li veljajo glede tega kake olajšave vsaj za staro-upokojence, podobno, kakor je to določeno v isti odločbi glede zakoncev,
če je žena staroupokojenka. V nekem konkretnem primeru je na prošnjo nekega drž. upokojenca, ki stanuje pri očetu- staroupokojencu, finančno ministrstvo izreklo, da »v takih primerih ni povoda za znižanje prejemkov, ker v zadevnih predpisih ni predpisano, da se upokojencu, ki s starši - upokojenci živi v skupnem gospodinjstvu, prejemki znižajo.«
Znižanje prejemkov. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo št. 9555/1 od 27. marca 1935., kako je odločiti, kadar vdovci, vdove in ločenci žive v skupnem gospodinjstvu s starši, pa imajo otroke. Pojasnilo se glasi: »V 5. točki navodila finančnega ministrstva št. 50.118/1 od 26. novembra 1934. (Fin. Zbornik od 13. 12. 1934., št. 32 in razpis fin. ministrstva od 6. 12. 1934., št. 51.321/1) je govor o vdovcih, vdovah in pristojno ločenih, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starši, a nimajo otrok, ker so samo taki uslužbenci v istem položaju kot neoženjeni uslužbenci in neomožene uslužbenke, in to tako z ozirom na duh spredaj navedenih odločb ministrskega sveta (namreč od 11. aprila 1934., op. ur.), tako tudi z ozirom na zakon o davku na samce. Ta zakon izenačuje vdovce in pristojno ločene, ki nimajo otrok, s samci, a vdovce in pristojno ločene, ki imajo otroke, pa/izenačuje s poročenimi osebami. Isti kriterij je uporabljati tudi pri izvajanju odločb ministrskega sveta št. 14.311/1, št. 14.312/1 in št. 14.313/1 od 11. aprila 1934. Zato se vdovci, vdove in pristojno ločeni, ki nimajo otrok, pa žive v skupnem gospodinjstvu s stanši, smatrajo za neoženjene oz. neomožene, in se jim bodo prejemki znižali po zadevnih predpisih, medtem ko se vdovcem, vdovam in pristojno ločenim, ki imajo otroke, prejemki ne bodo znižali niti tedaj, če s starši žive v skupnem gospodinjstvu.«
Posmrtna podpora. Po določbi § 95 ur. zakona gre ženi in otrokom umrlega državnega uslužbenca podpora v višini dveh mesečnih prejemkov pokojnika. Po praksi finančnega ministrstva se priznava ta podpora samo tistim preostalim, ki zares »nimajo drugih dohodkov«, kakor to zahteva uradniški zakon. Pri tem se smatra kot »dohodek« kakršenkoli prejemek iz premoženja ali dela preostalih. — V nekem primeru je nedavno prosil za priznanje posmrtne pomoči po svojem umrlem očetu neki
dijak — pravnik, ki je edini preživel očeta. Finančno ministrstvo je njegovo prošnjo zavrnilo z utemeljitvijo, ker je isti polnoleten. Ta podpora se pa daje samo ženi ali otrokom, ki imajo pravico do rodbinske pokojnine. Tega pa v tem primeru ni. — To tolmačenje § 95 u. z. se iz samega besedila zakona ne more izvajati, ker pozna zakon kot edino omejitev samo okolnost, če imajo preostali »druge dohodke«. O tem se pa v navedenem primeru sploh ni razpravljalo in jih prosilec tudi imel mi.
Podporni sklad pomožnega osebja. Finančni minister je izdal pojasnilo na vprašanje, da-li je višino podpore po uredbi o podpornem skladu pomožnega osebja v službi države določiti samo po dobi efektivnega službovanja ali pa po času, kateri je s členom 48 navedene uredbe priznan; za čas vlaganja brez dolžnosti naknadnega vplačila prispevkov. Po tem pojasnilu je cit. člen 48 uredbe kot prehodno določilo tako razumeti, da se priznana doba računa za pridobitev pravice do vseh vrst podpor iz čl. 2 cit. uredbe, ne da bi bilo treba naknadno plačati prispevke. Veličina teh podpor se namreč po zadevnih predpisih uredbe določa po skupnem času vlaganja, kar pa ni samo doba efektivnega službovanja, temveč tudi doba, ki se z uredbo kot taka prizna. To pojas-nik^e tudi glavna kontrola vzela brez pripombe na znanje.
Obdavčenje učiteljskih stanarin. Po pojasnilu finančne direkcije je obdavčevati stanarine, katere prejema učiteljstvo od občin oz. od krajevnih šolskih odborov, če so določeni ti prejemki že v naprej v letnih proračunih teh odborov, po čl. 95 zak. o nepos. davkih kot stalne, redno ponavljajoče se službene prejemke, neglede na to, kako se izplačujejo: mesečno, četrtletno, vsakega pol leta ali pa celo po enkrat na leto. Isto velja za nagrade tajnikov in blagajnikov krajevnih šolskih odborov in za nagrade katehetov.
Gojenci železniške šole in vojaške vaje. Prosvetno ministrstvo je izdalo tolmačenje MS štev. 17.257/34, da slušatelji železniških šol, nimajo pravice do prejemkov, določenih s pravilnikom za državno prometno železniško šolo, kadar služijo na poziv vojaških obla-stev na zakonskih vojaških vajah, ker imajo pri vojakih vso oskrbo.
Vestnik
Uvedba poletnega uradovanja. Poštna hranilnica je uvedla za centralo v Beogradu in vse podružnice poeSnši s 1. majem nedeljene poletne uradne ure. Uradovalo se bo od navedenega dne dalje od V28. do VaŽ. ure. — Državni uslužbenci drugih resortov žele in opravičeno pričakujejo, da se enako uredi tudi za njih. delavni čas vsaj preko poletja (če že ne gre za vse leto. kar bi bilo najpametnejše), da bodo mogli izkoristiti proste popoldneve za sprehode, kopanje in sport, kar je iz zdravstvenih ozirov nujno priporočljivo.
Nov grob. Dne 14. aprila so v Gornjem gradu položili k večnemu počitku višjega sodnega oficijala in vodjo zemljiške knjige, Franca Fluxa. Izredno številna udeležba na njegovi zadnji 'poti je pričala, kako je bil pokojnik pri vsem priljubljen. Rodil se je leta 1877. v Gornjem gradu in je bil v službi že od leta 1906. Kot izredno marljivega in nenavadno ustrežljivega uradnika so ga stranke, predstojniki in tovariši enako cenili in spoštovali. Bil je prebivalstvu, raznim organizacijam in društvom vselej na uslugo, tako da si je pridobil v vseh krogih splošno priljubljenost. Tudi kot občinski svetnik je pokazal svoje nemale zmožnosti. Bil je vnet organizator in član strokovnih društev, zlasti se je pa zavzemal z nenavadnim zanimanjem za naš list in agitiral zanj, odkar izhaja. Zvestemu prijatelju ohranimo časten spomin!
Jubilej zaslužnega javnega delavca. Dne 18. aprila je dopolnil svoje šestdeseto leto g. dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino pri tuk, banski upravi. Jubilant se je rodil v Dragi pri Kočevju kot učiteljev sin. Po dovršenih pravnih študijah je sprva služil kot konceptni uradnik pri Trgovski zbornici, nato je prestopil v finančno službo, dokler ni ob prevratu prevzel svojega sedanjega službenega mesta, katero zavzema še danes. Načelnik g. dr. Marn se je že od mladega živahno literarno udejstvoval. V službi Trgovske zbornice si je pridobil veliko haredno-gospodarsko znanje, katero si je; še poglobil, ko je dolgih 16 let urejeval »Trgovski Vestnik« in »Koledar«, prirejal strokovna predavanja in sodeloval z nasveti in navodili pri raznih narodno-gospodarskih korporacijah in dru-
r «-t ' i'1 *1
štvih. Mnojle teh so ga izvolile za častnega člana, zlasti ljubljanski velesejem, ki ga smatra' za svojega ustanovitelja. Od leta 1905. se že neprestano udejstvuje v Zvezi za tujški promet, kjer je dosegel velike uspehe. Mimo tega sodeluje pri različnih narodnih in stanovskih društvih. Kot načelnik trgovinskega oddelka je pa pokazal nenavadno sposobnost, skrajno objektivnost in vestnost. ■-—• Načelnik g. dr. Marn je od vsega početka kot resničen naš prijatelj vselej in ob vsaki priliki deloval za prospeh našega glasila. Uglednemu jubilantu češtita zato k šestdesetletnici hkrati z vsem drž. uslužbenstvom prav iskreno tudi naš list.
Kandidature učiteljev. Iz »Učiteljskega tovariša« posnemamo naslednjo vest: »Po objavi vloženih kandidatnih list smo zvedeli, da kandidirajo na listi ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča tudi naslednji naši tovariši: v Laškem Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbovljah; v Novem mestu Karel Štrbenk, nastavnik meščanske šole v Novem mestu; v Prevaljah Karel Doberšek, šolski upravitelj v Prevaljah; v Slovenjgradcu Leopold Kopač,. šolski upravitelj v Slovenjgradcu in v Šmarju pri Jelšah Ljudevit Komar, šolski upravitelj v Ponikvi. Pozdraviti moramo to dejstvo, ker smo prepričani, da bomo sedaj vendarle dobili učiteljske zastopnike tudi tamkaj, kjer se odloča o usodi šolstva in učiteljstva.«
Satistika državnih upokojencev v Jugoslaviji. Pod tem naslovom je objavil ljubljanski »Trgovski list« od 11. aprila nekaj statističnih podatkov o višini p..k ;j-ninskih prejemkov drž. upokojencev. Za sklep je dodan stavek: »Skupno veljajo -.i upokojenci Jugoslavijo na leto okoli 1 ra i-jarde dinarjev.« — Poročevalec je pa menda pozabil navesti tudi stati;:;!-- Lr.-mvr.; hipotekarne banke c vplačilih dr«, uri:•.••• benstva v uradniški pokojninski sklad. 1 1-lo bi namreč prav koristno in poučno, čc bi bil dodal še visoke številke o zneskih katere vplačujejo redno vsak mesec vsi državni aktivni nameščenci z upokojenci vred, ki plačujejo v pokojninski sklad tudi še potem, kc so bili že upokojeni. Tudi je treba vedeti, da so ne-le vsi staroupoko-
jenci, kolikor jih je bilo upokojenih do vojne, sami vplačali ustrezne prispevke za pokojnino', in sicer v zlatu. Tudi v bivši Srbiji je drž. uslužbenstvo samo plačevalo za pokojnine, zdaj pa plačujejo vsi drž. nameščenci in upokojenci visoke prspevke za pokojninski sklad, iz katerega se izplačujejo rodbinske pokojnine. Posamezniki bodo vplačevali v ta sklad po 50, 60 in tudi več let, koliko časa bodo pač živeli. S temi visokimi prispevki je pa menda tudi pokrit izdatek za njihove osebne pokojnine. — Iz povedanega je torej razvidno, da drž. uslužbenstvo samo plačuje za svoje pokojnine prav tako prispevke, kakor n. pr. zasebni nameščenci, ki so včlanjeni pri Pokojninskem zavodu.
»Še enkrat vozne ugodnosti banovinskih uslužbencev. Prejeli smo iz krogov banovinskih uslužbencev naslednji dopis, ki ga objavljamo: »Člen 32. zakona o banski upravi določa, da so banovinski uslužbenci izenačeni z državnimi. — Tako stoji na papirju, v praksi je seveda drugače. To izenačenje velja menda le za dajatve t. j. razne odtegljaje v korist državne blagajne ne pa za dajatve v korist banovinskim uslužbencem. O tem se je zdaj pisalo že i cele kolone v raznih časopisih, toda vse zastonj. Medtem ko imajo nameščenci raznih drugih korporacij in ustanov (n. pr. uslužbenci OUZD) pravico do polovične vožnje, dasi niso v sestavu uradniškega zakona, moramo mi plačevati cele vozovnice. Zelo
se moti, kdor misli, da je tako postopanje v korist državne blagajne, kajti ni tajnost, da si večina banovinskih uslužbencev, odkar so bili prevedni iz državne v banovinsko službo, še ni privoščila nobene daljše, še take važne vožnje, ker spričo svojih nizkih prejemkov ne zmorejo cele voznine. To neenakost občutijo zlasti uslužbenci banovinskih uradov izven sedežev banskih uprav, ki morajo še tako važne opravke navadno opustili. — Banovinski uslužbenci.«
Izplačilo pokojnin. Ljubljansko agilno Društvo državnih upokojencev(-enk) je že pred Veliko nočjo s posebnimi brzojavnimi predstavkami prosilo finačnega ministra g. Dr. Stojadinoviča za nujno nakazilo dotacije, potrebne za izplačilo pokojnin za mesec april. Z enako nujno brzojavko se je društvo obrnilo za posredovanje tudi na ministra g. dr. Marušiča.
Kongres pravnikov. Stalni odbor kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije jc sklenil, da še vrši letos kongres v prvi polovici septembra v Beogradu. Določili so se tudi referati, ki se bodo razpravljali na zborovanju. Izmed teh poročil bo zlasti zanimivo prvo, ki ima za predmet vprašanja »O garancijah sodniške nezavisnosti.«
Pošljite naročnino
Lukšiču blizu Splita. Odbor ima tudi potrebna pooblastila za nakup okrevališča v Vrnjački Banji. S 1. aprilom je pričel delovati posmrtno-podporni sklad, o katerem smo tudi že porečali. — Zborovalci so sprejeli predlog glede počitniške kolonije poštni uslužbencev v Kamni gorici pri Darovlji-ci. — Tudi se je razpravljalo, kje naj stoji nameravano okrevališče. Btavljen je bil predlog, da se zgradi na Pohorju.
Upokojenec
Nekaj upokojenške statistike. Po objavljeni uradni statistiki finančnega ministrstva sledi, da se pri vseh izplačilnih blagajnah v državi izplačujejo upokojencem na leto tile zneski: glavna državna blagajna v Beogradu za 7821 upokojencev 176 milijonov Din; finančne direkcije: v Ljubljani za 9467 upokojencev 155 milijonov; v Zagrebu za 14.468 upokojencev 243 milijonov; v Banji Luki za 2234 upokojencev 30 milijonov; v Splitu za 4262 upokojencev 63 milijonov; v Sarajevu za 4791 upokojencev 71 milijonov; v Podgorici za 4793 upokojencev 71 milijonov; v Novem Sadu za 6093 upokojencev 95 milijonov in finančna direkcija v Nišu za 3599 upokojencev 34 milijonov dinarjev. Vsi zneski pokojnin so 'Zaradi preglednosti približno podani. Skupni izdatek za pokojnine v vsi državi znaša okroglo eno milijardo dinarjev.
Nepravilno postopanje. Na nedavnem občnem zboru zagrebške organizacije upokojencev je društveni tajnik poročal med drugim, da je pričela savska finančna direkcija v Zagrebu upokojencem nepravilno odtegovati večje zneske na račun preužitkov in jim za bodoče znižavati rodbinske dra-ginjske doklade. Po tem nepravilnem tolmačenju čl. 20., črke e) uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev od 14. marca 1932., je navedeno oblastvo pričelo osporavati upokojencem pravico do rodbinske doklade za otroka v vseh primerih, kadar je na poedinega člana družine od skupnih pokojninskih prejemkov, razdeljenih med družinske člane, odpadlo več kot 250 Din na mesec. Ta razlaga je seveda očividno napačna. To se vidi zlasti iz primerov, kadar prejema otrok hkrati z materjo rodbinsko pokojnino, ki v premnogih primerih že sama, kolikor jo pripada otroku, znaša več kot 250 Din na mesec. Dogodil se je tudi primer, da je bila neki vdovi iz Zagreba po - ti zmotni razlagi odvzeta rodbinska doklada za 6 otrok v skupnem znesku 840 Din. V celoti je pa bilo prizadetih samo na področju savske finančne direkcije nad 500 vdov. Spomenica zagrebškega upo-kojenškega društva, vložena proti takemu nepravilnemu tolmačenju, je dosegla po-polen uspeh. Finančno ministrstvo je izdalo savski finančni direkciji navodilo, kako ima v bodoče postopati in jo poučilo, da je opisana praksa neutemeljena. Tako so bili nepravilno odtegnjeni, zneski upokojencem vrnjeni, drag. doklade za otroke pa spet predpisane.
Zadružne vesti
Članom ljubljanske stanovanjske zadruge! Poziv na V. redno skupščino Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani, ki se bo vršila v soboto 4. maja 1935. ob 19.45 uri v posebni sobi restavracije »Zvezda« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o IV. redni skupščini I. 1934. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Odobritev letnega računa. 4. Nadoknadne volitve v upravni in nadzorni odbor. 5. Odobritev pogodbe radi posojila. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. — V smislu čl. 12. zadružnih pravil »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj« v Ljubljani se morajo event. samostojni predlogi zadružnikov priobčiti pismeno upravnemu odboru vsaj 8 dni pred sestankom skupščine. — Ako skupščina ob 19.45 uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila isti dan druga skupščina v istem lokalu ob 20. uri, ki bo poslovala neglede na število navzočih zadružnikov (§ 35. zadr. pravil).
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, reg. zadruga z o. z., ima svoj XXXII. redni občni zbor v petek, dne 3. maja 1935. ob 10. uri v Ljubljani. Zborovanje se vrši v zadružnih prostorih, soba št. 16.
Učiteljski zdraviliščni dom v Rogaški Slatini, reg. zadruga z o. z., ima svoj XV. redni občni zbor v nedeljo, dne 12. maja 1935. Zborovanje bo v šolski pisarni mestne deške osnovne šole v Celju, in sicer ob 9. uri.
V zadružništvu je rešitev iz krize. Dne 16. marca je kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič govoril po radiu. Iz tega govora, kjer je v glavnem obravnaval vprašanja svojega resorta, navajamo kratek odstavek, ki se tiče kmetskega zadružništva, veljati pa morejo ta izvajanja prav tako tudi za zadružništvo drž. uslužbencev. Minister Jankovič je govoril: »Med kapitalizmom in komunizmom je zadružništvo v vseh trenjih in izkušnjah, ki jih danes preživlja sodobna družba, pokazalo svojo polno vrednost. Miroljubno, solidarnostno in humanitarno zadružništvo predstavlja krščanski ideal v rešitvi osnovnih družabnih problemov. Ono pomirja tudi najostrejše spore v gospodarskem premetu, pretvarjajoč pridelovalce v porabnike, dolžnike v upnike, najemnike v lastnike in obratno. Zadružništvo je najbolj miroljubna in naj-boljša rešitev gospodarskih in družabnih sporov na svetu. Z zadružništvom mislimo najprej zediniti kmeta, da bomo mogli dokončno zagotoviti tudi obrtništvu, delavstvu in uradništvu obstoj, ker tudi vsi ti trije stanovi lahko najdejo svoje ideale izpolnjene z zadružništvom.«
Nabiranje zdravilnih rastlin. Železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani bo organizirala nabiranje zdravilnih rastlin, ki se rabijo za izdelovanje različnih zdravilnih sredstev. Akcija je namenjena v korist članstvu, ki more od nabiranja zdravilnih rastlin dobiti znatne postranske dohodke. Potrebna navodila je objavilo glasilo navedene zadruge »Zadrugar«.
Iz organizacij
Upokojencem — članom ljubljanske organizacije! Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani nam je sporočilo, da je občni zbor navedenega društva, ki naj bi se bil vršil dne 26. aprila, prelo-ž e n na kasnejši čas. Dan zborovanja bomo seveda pravočasno objarvili.
Zborovanje železničarjev. Redni občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora Združenja jugošlov. narodnih železničarjev in brodarjev bo dne 12. maja v Ljubljani. — Splošni kongres UJNŽB se pa vrši v Osijeku v dneh 5. do 7. julija. Glavni dan zborovanja je 7. julij, prej bodo pa predkon-ference.
Ustanovitev organizacije upokojencev v Dalmaciji. V Splitu so se državni upokojenci iz primorske banovine zbrali dne 27. februarja in ustanovili »Udruženje državnih penzionera primorske banovine«. Na zborovanju je bila sprejeta daljša resolucija, katero bomo prihodnjič objavili v celoti. Društvo je že pričelo poslovati.
Dom učiteljic v Ljubljani. Zadruga »Dom učiteljic« je imela letošnjo zimo sestanek, katerega so se udeležile članice in na novo pristopivše tovarišice. Po predavanju o položaju poklicnih žen se je na zborovanju razpravljal način, kako naj bi se ustvaril realni temelj prepotrebnemu domu. Prav zadnji čas postaja potreba take ustanove zmerom očitnejša, zlasti za učiteljice z dežele, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano in pa za upokojenke. Sprejet je bil predlog, naj se skuša pridobiti čim največ
članic, ki bi se obvezale plačati vsaka po en kamen v znesku po 1000 Din, katerega bi odplačale v mesečnih obrokih po 11 Din. Ta znesek naj bi se vsak mesec odtegnil kar ob izplačilu prejemkov in nakazal zadrugi. Tudi je zadruga postavila več novih poverjenic, ki naj propagirajo ideje in cilje zadruge.
Zborovanje poštarjev. V prvi polovici aprila je imela dravska sekcija Združenja p. t. t. uslužbencev svoj III. redni občni zbor„ ki se je vršil v Ljubljani. Zborovanje je poteklo v pravem tovariškem duhu in v najlepšem redu. Proračun za poslovno leto 1935./36. kaže skupnih dohodkov 50.000 Din, izdatkov pa 28.000 Din. Sekcija prir speva osrednjemu odboru v Beogradu od člana po 1.50 Din na mesec. Dovolilo se je zvišanje prispevka mariborskemu pododboru, ki si namerava ustanoviti pevski zbor. Tudi pododboru v Celju se je dovolilo zvišanje prispevka. Sklenilo se je, da se bo s L julijem t. 1. pričel plačevati poleg članarine še prostovoljni prispevek po 3 Din za člana. Plačevati ga bo moral vsak član., ki ne bo pismeno sporočil, da tega doplačila ne namerava plačevati. — Pri volitvah je bila edina predlagana lista soglasno' sprejeta. O resoluciji, ki je bila sprejeta in ki se izroči osrednjemu odboru v Beogradu, smo že posebej poročali. Zastopnik osrednjega odbora je pročal o težavah, katere je ta odbor moral letos prestati in o storjenih korakih za izboljšanje položaja članstva. Letos se prične zidati okrevališče v Kaštel-
Priporočata se cenj. gostom R E STAV R A C IJ I
HOTELA UNION in HOTELA BELLEVUE
Priznano prvovrstna kuhinja. Izborna vina in pivo Bok in Ležak. V unionski restavraciji vsak dan sveže ribe, ob petkih pa velika izbira morskih in sladkovonih rib. Tudi v unionski kleti gorka jedila. Cene zelo solidne, postrežba točna.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3397
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon št 2628
Račun poštne hranilnice št 10.761
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne 1 Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10 %> popusta.
KLOBU KE
v najnovejših barvah in oblikah, dobre kakovosti ter razne športne Čepice nudi v lepi izbiri Solidna	po nizkih cenah
^	MIRKO BOGATAJ
Sprejemajo se	trgovina klobukov in čepic
popravila.	LJUBLJANA, STARI TRG	ŠT.	14
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-I plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši/
Izdaja za konzorcij .Naš Glas” odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.