42
Franz Hladnik.
Ljubljanfkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vfim domorodzam prav drago.
To darilo je obrastvo nafhiga flaviga rojaka gofpoda F. Hladnika, vredno isflusheniga z. k. vddija latinfkih fhol, ki ga je vmetna gofpa Amalija shlahtnaHermanstalova tako vshivo srifala, de ga bo vfak snanez na perve ozhi fposnal. In tako imamo podobo inosha, od kteriga je teshko rasfoditi, zhe ga bolj ljubimo ali bolj zhaitimo. §he zhes dolgo dolgo let bo vefeli Krajnez vfakimu perpovedval, kteri bo museum obifkal, rekozh: To le je nafh gofpod Hladnik! —
Kakor nam je is pravih uft snano, fo HI a d n i k o-vi prijatli in snanzi dolgo zhafa nagovarjali ga, preden jim je dovoljil, obrasovati fe; sakaj njemu, kte-rimu je bil zeli saklad selifh odgernjen, je bila od njega dni le vijoliza nar bolj ljubesniva zvetliza; smiraj fe je namrezh s veliko rasfodnoftjo vedel, in floviti ga ni mikalo nikdar.
Ravno sato nam tudi ni mogozhe, tukaj nafhim bravzam od njega kaj doverfheniga v roke podati, ampak le pofamefne pergodke povedati, ktere bo gotovo vfaki rad bral, pofebno pa tudi sato, kijih je prav veliko nafhih bravzov tudi HI a d ni kov i h uzhenzov bilo.
Rojen v Idriji 29. §ufhza 1773, je bogoflovje v Ljubljani konzhal, in v letu 1796 sa mafhnika pofveztiovan bil. Od leta 1796— 1814 je bil uzhe-nik nemfhkih, latinfkih pa tud iilosoffkih fhol v Ljubljani; per vfih teh flushbah fe je prav vmetno ob-nafhal. Želih 26 let je bil vddija latinfkih fhol. Velikih uzhenofti fi je v mnogih ukih nabral in sadobil, zhefar je le en glaf tiftih, ki fo bili njegovi tovar-fhi in pogoftama krog njega. Med vlimi uzhenoft-mi mu je pa vender seliiharftvo (botanika) bilo lju-boflovje; nar bolj ga je obrajtal in zhiflal, h kte-rimu fe je od leta 1800 is žele mozhi obernil in s pofebnim vefeljem podal. Obhodil jih je vezhidel vfe kraje, grizhe, hribe in doline, in prav veliko ii je persadeval posnati jih selifha, ki na Krajn-fkim raftejo. Po velikim persadevanju fe mu ni farno namerilo, mnoshizo selifh snajditi, od ktefrih ni bilo pred njim snano nikomur, de per naf raftejo; ampak je tudi druge rasodel, ki jih ni pred njim nih-zhe posnal.
Po njegovi fkerbi in persadevanju fe je seli-fharfki vert perzhel, v kteriga je vezhidel viihple-menov selifh safadil, ki na Krajnfkim klijejo, ako ravno takrat zeli plofkomer verta ni vezh meril ko 1352 D feshnov. *3 Hladnik je bil od leta 1810 — 1834 nar fkerbneji varh tega verta, ki she dolgo zhafa tudi v ptujih deshelah flovi, in gotovo saflushi de bi ga njegov naflednik gofp. z. k. uzhenih Ur. H i a t z o v f k i in z. k. botanif hki vertnar gofp. A. Flajf hman tudi sa naprej s tako ljubes-nijo ofkerbovala, kakor do sdaj.
V temu vertu je Hladnik veliko let is gole ljubesni do uzhenofti bres viiga plazhila selifhar-ftvo uzhil, in veliko uzhenzov svuril, kteri f lovijo
*) Zeli plofkomer botanifhki«;a verta je potem, ko mu je lanjfko leto z. k. kmetijfka drushba verli delesh od 662 D feshnov rasproftiti ga odftopila , fadaj 1 oral in 414 D feshnov velik. Od 1824. do lanjfkiga leta je meril pa le 1352 Q feshnov , ne pa, kakor je gofp. H. Frajer v nekimu ptujim zhafopifu pifal le nekih 60 ? feshnov. —Ref prav slo fmo fe savseli, ki fmo to smoto v zhafopifu »Flora oder Regensburger botanische Zeitung«, leta 1829, v pervimu sve^ku na 11. ftrani brali. Kaj fo fl nek le ptujzi mifliti mogli, ki fo brali, de Ljubljanzhani kofzhik fveta , ki je le okoli 60 Q feshnov velik, »botanifhki vert« imenujejo! Zhe je ta raslaga pa morebiti le po»refhik pri natifu , bi ga bil imel gofp. Frajer, pred ko je bilo mogozhe, popraviti, zhefar pa neverno, de bi bil floril.
ne farno v domazhiji, temuzh tudi v ptujih deshelah. Vifoko zhaften je bil od nar imenitnifhfh botanikar-jev v domazhi in ptuji desheli, s kterimi je vfe-f kosi pifmene opravke in rasumne pogovore imel, in kteri fo ga takovzhafti imeli, de fo po njegovimu imenu nekaj selifh kerftili. Blagodaril jih je she od njega dni tudi nafh rajnki prefvitli ZefarFRANZ I. take umne in pridne moshe po fvojim saflushenju, ravno tako je tudi nafhimu Hladniku poflavenja namenil, in mu je v letu 1818 veliko sla t o fve-tinjo sadovoljnofti podaril.
^zhafama fo pa jele njegove ozhi jako pefhati in popufhati ga, tako, de je mogel v letu 1834 var-ltvo selifharfkiga verta, in v letu 1836 pavodftvo latinfkih fhol popuftiti. Ako fo ga ravno she pred vezh letmi ozhi popuftile, prenafha netoshljiv to boshjo nakldmbo kakor pravi kriftjan in mosh po boshji volji. Ne gre mu fhe sdaj od ljuboflovja in uzhe-noiti lozhiti fe, ampak to, kar fam ftoriti ne more, tega mu p tuje sdrave ozhi nameftijo.
V letu 1836 je Hladnik z. k. Ljubljanfkimu bukvifhu 149 knigodelov v 306 sveskih in v 339 fofhitkih daroval. Te bukve fo vezhidel selifharfkiga namena in obfeshka. V ravno tiftim letu je podaril tudi krajnfkimu museumu fvojo vefolno bero pofufhenih selifh, in v letu 1839 pa zhes nje fpifani imenoflov, v kterimu fo imena selifh popi-fane, in kraji kjer na Krajnfkim raftejo, imenovani. Pa le fhkoda, de ni ta imenoflov natifnjen na fvetlo prifhel, gotovo mariikdo bi fi ga v fvojim bukvifhu imeti sheljil.
Ohrani nam pa Bog fhe dolgo zhafa mosha vedno sdraviga, de ga bodo njegovi rojaki med fabo fhe dol^o flavili in zhaftili!                   Dr. Bleiweif.
43