URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 2. FEBRUAR 1979	Št. 3
	VSEBINA:
Občina Izola	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana
— RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana razvoja	v občini	— SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne
Izola v letu 1979	stanovanjske skupnosti občine Sežana

OBČtNA <ZOLA
Na pod!agi 92. č!ena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, družbenega plana razvoja obalnega območja.za obdobje 1976—80 in analize o izvajanju tega plana v letih 1976—78, resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1979 ter 203. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1978 spre jela
RESOLUCIJO
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA V OBČINI IZOLA V LETU 1979
I.	UVOD
Resolucija za leto 1979 izhaja iz skupne politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije, skupnih ciljev in nalog, opredeljenih v družbenem planu razvoja obalnih občin za obdobje 1976—1980 in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1979 ter ugotovitev analize izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Izola v letu 1978.
Z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine Izola, uveljavljamo v skladu z ustavnimi določili načelo kontinuiranega samoupravnega planiranja, ki nam omogoča preverjanje, dopolnjevanje in dograjevanje razvojnih usmeritev družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini.
Usmeritve, nakazane v izhodiščih za neposredne naloge so kratkoročnega značaja in se nanašajo na tiste prioritetne naloge, ki naj bi se realizirale v letu 1979. ob angažiranju vseh dejavnikov oziroma nosilcev družbenoekonomskega razvoja.
Poudariti in angažirati moramo posebej vse sile in dejavnike pri razvoju, zlasti dveh občinskih prioritetnih nalog, in sicer ulov in predelavo rib ter izgradnjo pristanišča za jahte. Uspelo nam je doseči vključitev obeh prioritetnih nalog v srednjeročni načrt Slovenije, kar nas še toliko bolj obvezuje na enotno stališče vseh občinskih nosilcev družbenoekonomskega razvoja.
Pomemben nosilec povojnega družbenoekonomskega razvoja našega mesta, je bila dejavnost ulova in predelave rib, ki je dala strukturi gospodarstva in prebivalstva svojsten pečat. To vlogo prehrambene industrije v našem občinskem kot tudi širšem jugoslovanskem prostoru moramo s hitrejšim in doslednejšim izvajanjem sanacijskega programa tudi zagotoviti. Druga pomembna naloga je izgradnja pristanišča za jahte. To bo nova kvaliteta v strukturi gospodarstva naše občine. Turizem in to obalno-kraške regije in vse Slovenije, bo dobi! novo obliko turistične ponudbe, s čimer bomo sledili razvoju svetovnega nautičnega turizma, ki doživlja vse večji razmah.
II.	GLOBALNA OCENA IZVAJANJA OSNOVNIH CILJEV IN POLITIKE RAZVOJA V LETU 1978
Značilnost gibanj v preteklem letu je predvsem nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in izvajanje tistih
prednostnih nalog, ki zagotavljajo hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine. Tu mislimo predvsem izvajanje sanacijskih programov.
Doseženi so bili pomembni uspehi, tako glede obsega rasti gospodarske dejavnosti, kakor tudi rasti kvalitetnih dejavnikov razvoja.
Družbeni proizvod se je v letu 1978 poveča! za 15,3 %, produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva pa za 13,4%.
Doseženi rezultati v občini Izola v letu 1978, v primerjavi s planom za isto obdobje so v realni vrednosti (stopnje rasti) naslednji:
. Realizacija 1978/77	
— Družbeni proizvod celotnega gospodarstva	115,3
— Zaposlenost	102,5
— Izvoz blaga	120,1
— Investicije v osnovna sredstva gospodarstva	175,6
— Osebni dohodki	134,7
— Akumulacija in skladi	—
;
Delitev oziroma struktura družbenega proizvoda v primerjavi s preteklim letom v družbenem sektorju gospodarstva:
	Realizacija 1977	Ocena 1978
Družbeni proizvod	100,0	100,0
Amortizacija po predpisani	t	'
stopnji	-	7,2	5,7
Prispevki in davki iz dohodka	8,0	7,0
De! dohodka za druge namene	14,1	18,7
Bruto osebni dohodki	53,0	52,2
Akumulacija in skladi Del čistega dohodka za druge	7.0	6.2
namene	10,8	10,3
Izguba	-0,1	-0,1
Osnovne ugotovitve analize izvajanja resolucije za leto 1978 v občini Izola so naslednje:
Rezultati poslovanja gospodarstva v letu 1978 so ugodni, zlasti v tistih organizacijah združenega dela, kjer so bili napori vseh Subjektivnih si! usmerjeni v sanacijo in pospeševanje gospodarske aktivnosti. Realizacija zastavljenega cilja rasti družbenega proizvoda, za katerega je po srednjeročnem programu razvoja predvideno povečanje po poprečni stopnji 10,8,se je gibala:	A
18
'	' URADNE OBJAVE
2. februarja 1979 — St. 3
	Dosežena	Planirana
	stopnja rasti	stopnja rasti
Leto 1976	4.1	10,8
Leto 1977	14.1	10,8
Leto 1978	15,3	10.8
Predvideno v letu 1979	1L7	10.8
SKUPAJ:	45,2	43,2
Poprečno letno	1L3	10,8
Podatek nam kaže, da bo k!jub izpadu v !etu 1976 rast družbenega proizvoda po srednjeročnem pianu dosežena in bo na koncu leta 1979 poprečna stopnja rasti presežena, to pa bo rezultat živahne gospodarske rasti v zadnjih dveh letih.
Dobre uspehe so dosegle tiste TOZD. ki so skrbno pripravile ustrezne sanacijske programe in jih tudi izvajale. Delno so odraz izkoriščanja notranjih rezerv. Pri tem ne moremo prezreti dejstva, da so visoki indeksi rasti tudi posledica nizke gospodarske aktivnosti v začetnem obdobju srednjeročnega plana, dalje konjukture. tako na domačem kot tudi zunanjem tržišču ob udeležbi večje produktivnosti dela in večjega fizičnega obsega industrijske proizvodnje.
Bruto osebni dohodki so rastli počasneje od družbenega proizvoda Število zaposlenih je bilo ekstenzivno glede na resolucijo.
Izvoz je dosegel izpad v primerjavi s planom za cca. 11 %, obenem pa presega lanski izvoz za 20 %. To je posledica nekonkurenčne sposobnosti na tujem tržišču in ugodne konjunkture oziroma prodaje na domačem trgu.
Gibanja izvoza opozarjajo na odstopanja od družbenega plana. Očitno ni dovolj trajnejših in kvalitetnejših osnov za večjo izvozno usmerjenost. Konkurenčnost gospodarstva se ne izboljšuje, kar je posledica različnih ekonomskih pogojev našega gospodarstva v globalni mednarodni delitvi dela.
* V industrijski proizvodnji je produktivnost dela porastla. kar je posledica ugodnejših pogojev gospodarjenja, delno tudi boljše organizacije dela, manj pa rezultat boljše uporabe tehnologije in opremljenosti.
Investicijska dejavnost se je v letu 1978 močno povečala (za 75,6 %), vendar ni dosegla predvidenih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva družbenega sektorja. Izpad je največji v industriji, zaradi pomanjkanja ustreznih investicijskih programov, težav pri hnancira-nju, zaradi nizke akumulativnosti in zaradi tega močne odvisnosti od tujih sredstev.
Po srednjeročnem programu je predvideno, da bi v petih letih bila vsa investicijska vlaganja v izolskem gospodarstvu 737,1 milijona dinarjev. Aritmetično gledano bi bila slika v prvih štirih letih naslednja:
(v ooo din)
	Aritmetična delitev	Dejanska vlaganja	Zaostajanje po programu
1976	147.421	75.890	- 71.531
1977	147.421	92.972	- 54.449
1978	147.421	163.240	+ 15.819
Plan 1979	147.421	382.685	+235.264
Skupaj:	589.684	714.787	+ 125.103
V	letu 1978 so se že pokazali pozitivni rezultati integracijskih procesov, zlasti HP Droga, kar je imelo bistvene ugodnosti, glede delitve dela in programov ter združevanju sredstev v okviru novo nastale delovne organizacije. Reorganizacija bivše *Rude* oziroma TOZD * Obala* kaže dobre poslovne možnosti in lahko v prihodnjem letu pričakujemo še večji in uspešnejši obseg poslovanja.
UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
V	letu 1978 so se samoupravni odnosi nadalje vsebinsko poglabljali, kar je rezultat nenehnih subjektivnih dejavnikov združenega dela.
Delovne organizacije so pristopile k izvajanju zakona o združenem delu. Vendar z doseženim na področju dohodkovnih odnosov ter svobodne menjave dela še ne moremo biti zadovoljni.
Na področju samoupravnega planiranja je zabeležen pozitivni premik, vendar se še ne čuti zadostna odgovornost vseh subjektov planiranja, da bi ta proces pravočasno teke! in vsebinsko zaživel Samoupravne sporazume so sprejele vse delovne organizacije iz gospodarstva, vendar so nekateri pomanjkljivi.
Krajevne skupnosti v Izoli imajo izdelane srednjeročne programe, kateri pa niso v celoti usklajeni z ustreznimi plani in programi samoupravnih interesnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. V teku je akcija za reorganizacijo posameznih krajevnih skupnosti in za prostorsko razmejitev.
Stanovanjska gradnja bo dosegla predvideno dinamiko v letnem planu, saj bo zgrajenih v družbenem sektorju cca. ! (M) stanovanj (60 že zgrajenih), v zasebni individualni gradnji bo zgrajenih med 40 do 50 stanovanj.
Na področju urbanističnega planiranja se je začela akcija za pripravo prostorskega plana obale V teku je priprava urbanističnega načrta za sprejem. V teku so dela 1. faze prenove starega mestnega jedra ter dela pri pripravi urbanističnega reda za podeželje. Za novelacijo zazidalnega načrta ob ulici Oktobrske revolucije so pridobljeni idejni osnutki in je v teku priprava definitivne projektne naloge Izdelan je elaborat za realizacijo stanovanjske izgradnje v Livadah. V pripravi je nekaj normativnih aktov s področja urbanističnega planiranja. Izdelava zazidalnega načrta za Jagodje.
Na izgradnji primarnih komunalnih naprav so bile izvršene naslednje naloge:
—	dokončana zaključna dela v semaforiziranem križišču (ib vhodu v Izolo.
—	v teku so priprave za povečavo centralnega črpališča mestne kanalizacije.
—	priprava in pričetek izgraunje kanalizacije iz nove bolnišnice.
—	priprava programa za plinifikacijo Ltvad.
—	povečava kapacitet polnilnice plina v Izoli in izgradnja požarnega vodovoda.
—	dokončana je montaža ATC za tritisoč priključkov.
—	v pripravi je sprememba idejnega projekta kanalizacije mesta Izola in načrta za ureditev odtočnih razmer za meteorne vode.
—	končana so dela na hudourniku Merer.
—	pričetek gradnje razbremenilnikov mestne kanalizacije.
—	višinski vodovod je realiziran v Maliji in Vinici.
—	zgrajen je kanalizacijski kolektor ob obali in rekonstruiran kolck-tor v Drevoredu 1. maja.
—	nadaljevala so se dela pri gradnji nove bolnice.
MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA \ NOMINALNI IN REALNI VREDNOSTI V DRUŽBENEM IN ZASEBNEM SEKTORJU GOSPODARSTVA
	Realizirano 1977	Ocena 1978	Možnost razvoja 1979	1978	1979
				1977	1978
Celotni prihodek	2,127.513	2.940.220	3.263.730	138 J	111.0
Porabljena sredstva z amortizacijo	1.513.842	2.087.220	2.316.510	137.9	111.0
Dohodek	613.671	853.000	947.220	139.0	111.1
Amortizacija po predpisani stopnji	47.421	51.700	63.140	109.0	126.0
Družbeni proizvod	661.092	904.700	1.012.360	136.9	111.9
Prispevki SIS	46.750	55 600	61.2(H)	118.9	110.1
Davki iz dohodka	6.400	7.740	8.500	120.9	109.8
Del dohodka za druge namene	93.013	169.580	193 130	182.3	113.8
Čisti dohodek	467.508	620.080	684.390	132.6	!!0<4
Osebni dohodki	330.600	472.250	517.700	134.7	109.6
Stanovanjska gradnja in skupna poraba	66.340	86.740	95.400	130.8	110.0
Poslovni sklad	24.250	27.360	32.780	112.8	[W.8
Posojilo federacije in DPS	9.870	11.430	12.650	116.0	no.5
Rezervni sklad	12.430	16.900	18.760	136.0	111.0
Druge namene	4.860	6.460	7.100	132.9	109.9
Izguba	-842	-1.080	—	128 J	—
Skupaj zaposlenih, od tega v:	5.235	5.368	5.502	102.5	102.3
— gospodarstvu	4.556	4.660	4.780	102.3	102.6
— negospodarstvu	67!	708	720	105.5	[01.7
2. februarja 1979 — št. 3
URADNE OBJAVE
19
Namensko DP
na zaposlenega Realni DP	145.104	194.142	211.790	133,8	109,1
na zaposlenega Nominalno ND	145.104	164.527	211.790	133,4	109.1
na zaposlenega Realni ND	134.695	183.047	198.163	135,9	108,3
na zaposlenega Nominalno BOD	134.695	155.124	198.163	115,2	108,3
na zaposlenega Realni BOD	76.953	101.34!	108.305	131,7	106,8
na zaposlenega Skupni DP	76.953	85.882	108.305	111,6	106,8
v nominalni vrednosti — v družbenem sekt.	731.816	995.380	1,111.840	136.0	111.7
gospodarstva — v zasebnem sekt.	661.092	904.700	1,012.360	136.8	111.9
gospodarstva Skupni DP	70.724	90.680	99.480	128.2	109,7
v realni vrednosti — v družbenem sekt.	731.816	843.543	1,111.840	115.3	111,7
gospodarstva — v zasebnem sekt.	661.092	766.695	1,012.360	116,0	111.9
gospodarstva Skupni ND	70.724	76.848	99.480	108,7	109,7
v nominalni vrednosti — v družbenem sekt.	678.505	935.980	1.038.250	138.0	110.9
gospodarstva — v zasebnem sekt.	613.67!	853.000	947.220	139,0	111.1
gospodarstva Skupni ND	64.834	82.980	91.030	128.0	109,7
v realni vrednosti — družbeni sekt.	678.505	793.202	1,038.250	116.9	110,9
gospodarstva — v zasebnem sekt.	613.671	722.880	947.220	117.8	111.1
gospodarstva !nvesticijske naložbe v gospodarstvo	64.834	70.322	91.030	108.5	109.7
družbenega sektorja — gospodarska	92.972	163.240	459.023	175.6	281.2
infrastruktura — dosežene			127.270		
dejavnosti Dosežen izvoz v 000		—	206.680		
amortizacija določena Akumulacija in	12.468	14.977	18.400	120.1	122.3
skladi nominalno Akumulacija in	46.550	55.710	64.190	119.7	115,2
skladi realno	46.550	47.212	64.190	101,4	115,2
DRUŽBEN! OBJEKT!:
—	priprava za izgradnjo novega Zdravstvenega doma,
—	priprava za izgradnjo novega Ku!turnega doma,
—	priprave za dograditev osnovne šole Vojke Šmuc,
—	zgrajen in dokončan dom DPO v krajevni skupnosti Jagodje,
—	priprave za izgradnjo objektov osnovne preskrbe v Jagodju.
C!oba!na ana!iza pretek!ega obdobja nam pokaže, da gospodarstvo dosega uspehe in da je večina ci!jev dosežena. Odstopanja pa ugotavljamo, predvsem na tistih nalogah, katerih realizacija je pogojena z daljšim časovnim obdobjem. To seveda ni osnova samozadovoljstva, temveč le spodbuda, za nadaljnje intenzivno razreševanje družbenoekonomskega po!ožaja v naši občini.
Posebej moramo biti kritični do slabosti negativnih pojavov, ki se pri izvajanju zastavljenih ciljev pojavljajo.
!!!. USMER!TEV RAZVOJA V LETU 1979
Združeno deio, ekonomska politika v okviru občine, republike in federacije ter vse družbenopolitične sile bodo morale reševati predvsem naslednje probleme, ki spremljajo dosedanji razvoj:
— prepočasna preobrazba družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in v vseh fazah družbene reprodukcije ter v tem okviru zlasti še prepočasno uveljavljanje samoupravnega planiranja, ki bi prikazovalo uresničevanje ustavnih in sistemskih rešitev,
—	še vedno ni zaokrožen ekonomski sistem na temelju ustave in zakona o združenem delu; zlasti se čuti pomanjkanje sistemskih rešitev na področju razširjene reprodukcije,
—	občutno zaostajanje pri uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, ne dajejo ustreznega prispevka stabilizaciji tokov družbene reprodukcije, ne uresničujejo se usmeritve glede racionalnejšega in produktivnejšega zaposlovanja,
—	premajhna orientacija na vključevanje v mednarodno menjavo dela — izvoz,
—	neskladnosti v delitvi dohodka, zlasti neustrezni odnosi med povečevanjem dohodka, sredstev za obnovo in razširitev materialne osnove dela ter sredstev za osebno, skupno in splošno porabo,
—	proces razširjene reprodukcije je še vedno v veliki meri odvisen od drugih, zlasti bančnih virov, kar je posledica neustreznih odnosov v delitvi ustvarjenega dohodka, prepočasnega uveljavljanja združevanja sredstev za naložbe in ekspanzivne kreditno monetarne politike.
Vsi ti problemi ob sorazmerno restriktivni politiki cen povzročajo velike pritiske na rast cen in s tem h krepitvi inflacijskih tendenc.
Razvijanje samoupravne organiziranosti in konkretna preobrazba družbenoekonomskih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. SIS in drugih skupnostih, ki se še ustanavljajo, je ena bistvenih nalog v tej fazi uresničevanja družbenega plana, katerih uresničevanje je v veliki meri odvisno tudi od izpolnjevanja materialnih razvojnih ciljev.
Široko zastavljena družbena akcija izdelave razvojno-sanacijskih programov pri glavnih nosilcih gospodarskega razvoja oziroma njihovo uresničevanje, bo ostala glavna prednostna naloga tudi v letu 1979. To je nekajletni proces, ki ga ni mogoče realizirati v kratkem času.
Bistvo razvojno sanacijskih programov je v dvigu produktivnosti dela in zniževanju stroškov proizvodnje po enoti izdelka z uvajanjem nove tehnologije ter drugih pogojev racionalnega proizvodnega proce-* sa. Ta bistvena faza bo dosegla večji obseg v letu 1979.
Na podlagi plana družbenega razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980. kakor tudi republiške resolucije, bo težišče družbenoekonomskega razvoja v občini !zola v letu 1979 usmerjeno na:
a)	nadaljevati z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije, ki sc odraža:
—	s preobrazbo kreditnega in bančnega sistema, zagotoviti hitrejše preraščanje do sedaj prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev.
—	pospešeno oblikovati interne banke in posebne finančne službe kot strokovno delovno podlago internih bank.
—	oblikovati trajno sodelovanje znotraj proizvodnih dejavnosti, ki so medsebojno poslovno, tehnično in dohodkovno povezane ter med proizvodnimi in trgovskimi ter drugimi storitvenimi temeljnimi organizacijami na načelih skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja,
—	pospeševati različne oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja kmetov ter združevanje njihovega dela zemlje, delovnih in drugih sredstev v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo,
—	razviti in krepiti svobodno menjavo dela,
—	izpopolnjevati in uresničevati sistem samoupravnega družbenega planiranja,
—	na vseh ravneh bolj zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, sprejetih v planih, samoupravnih sporazumih in dogovorih,
—	uveljavljanje dogovorjenih načel in smotrov kadrovske politike,
—	odločnejše uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov v skladu z rezultati dela (tekočega in minulega) in preprečevanje teženj po uravnilovki,
—	izpopolnjevati in dograjevati družbeni sistem informiranja,
—	nadalje uveljavljati splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
b)	Pospešeno uresničevati naloge, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana in kjer v dosedanjem izvajanju !e-tega najbolj zaostajamo. To so kvalitetni dejavniki razvoja, vključevanje v mednarodno menjhavo, spreminjanje strukture v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih in doseganje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka. Uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov in izvajanje ekonomske stabilizacije zahteva:
februarja 1979 — §t. 3
20
, f	.	..
—	porast fizičnega obsega proizvodnje, predvsem ob večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ter porasta produktivnosti de!a, ne pa na račun novega zaposlovanja,
—	povečanje izvoza b!aga in storitev,
—	zmanjševanje uvozne odvisnosti z racionalnim nadomeščanjem uvoza surovin reprodukcijskega materiata in opreme,
—	v nadaljnjem izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih z izobraževanjem ob delu in prestrukturiranju delovnih mest,
—	na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, zagotavljanje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in povečati delež sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, osebne dohodke pa bolj vezati na doseženo raven in dinamiko čistega dohodka,
—	povečanje učinkovitosti vlaganj z usklajenim in celovitim odločanjem delavcev v TOZD o vseh investicijah ter postopnim zmanjševanjem odvisnosti od kreditov na podlagi združevanja dela in sredstev,
—	pri odločanju o konkretnih investicijah, bolj upoštevati kriterije, ki zagotavljajo smotrno uporabo prostora ter zavarovanje in urejanje človekovega okolja,
—	zagotoviti, da se bodo cene gibale v okvirih dogovorjene politike.
c)	Prioritetne naloge v letu 1979 iz gospodarstva so naslednje:
Nadaljnja realizacija sanacijsko-razvojnih programov OZD, Meha-notehnika ter HP DROGA — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba, Iplas — TOZD Polimer ter izvedba ukrepov za trajno uspešno gospodarjenje v drugem gospodarstvu občine Izola.
Glede na prednost maritimnih programov v srednjeročnem programu razvoja obalne regije pristopiti k realizaciji združevanja sredstev za izvedbo programa pristanišča za jahte oziroma Marine Izola —
I.	faza pristanišča.
OZD Ladjedelnica *2. OKTOBER« naj se nadalje tehnično opremlja in modernizira, da bo lahko nudila čim bolj kompletne in konkurenčne storitve.
Realizacija prve faze preselitve OZD Opreme v CMI.
TOZD Simonov zaliv naj pripravi projekte dopolnitve svojih kapacitet v okviru in dogovoru z OZD Marina.
Nadalje je težiti k samoupravnemu oblikovanju ter krepiti trgovske dejavnosti v Izoli in usposobitev ustreznega nosilca razvoja na tem področju.
Zagotovitev dokončne lokacije in finančna sredstva za realizacijo preselitve TOZD Argo v CMI.
Podpirati razvojna prizadevanja vseh tistih OZD in TOZD, ki kažejo ustrezno ekonomsko moč in pripravljenost nosilcev nadatjnjega razvoja znotraj teh OZD.
Intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter zmanjševanje debalansa med uvozom in izvozom.
Selitev drugih proizvodnih obrtnih delavnic iz mestnega jedra v CMI.
Zagotoviti kontinuirano gradnjo stanovanj, skladno s planom, pd-trebami in materialnimi možnostmi.
IV.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1979
Glede na uspešna gospodarska gibanja v letu 1978 in ker pričakujemo realizacijo prvih faz razvojno sanacijskih programov OZD Me-hanotehnika, HP Droga — TOZD Delamaris, Argo, Riba, OZD Iplas — TOZD Polier, TOZD »Obala« ter izhajajoč iz ukrepov tekoče ekonomske politike v republiki in federaciji ter sprejetih obvez v srednjeročnem programu občine Izola, so temeljna izhodišča in možni materialni okviri razvoja gospodarstva in družbenega življenja v občini Izola v letu 1979 naslednji: (stopnje rasti razvoja)
Realizirano	Predvideno	SRS
v 1978/77	v 1979/78	1979/78
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva	15.3	11,7	6,4	(5)
Industrijska proizvodnja	_	_	8,5	(6)
Zaposlenost	2,5	2.5	3.0	(3)
Izvoz blaga	20,1	22,3	13,0	(8)
Investicijske naložbe v osnovna sredstva gospodarstva družbenega sektorja Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni proizvodi na zaposlenega
Ker si je občina Izola zadala zahtevno nalogo v srednjeročnem načrtu, in sicer, da bo družbeni proizvod naraščal realno po letni stopnji 10,8 ter zaradi precejšnjega izpada v prvem planskem letu 1976. ko smo dosegli komaj 4,1 %, so bila predvidevanja izpolnitve plana pesimistična, vendar nam stopnje rasti zadnjih dveh let dajejo presežek za 2,0 % oziroma poprečno letno stopnjo rasti v višini 11,33 %, s čimer presegamo srednjeročno poprečno stopnjo rasti za 0,53 %.
Konjunktuma gibanja v letu 1978 so omogočila dosego realne stopnje rasti družbenega proizvoda za 15,3, vendar kljub temu pričakujemo tudi v planskem letu 1979 relativno visoko stopnjo, kar izhaja zlasti iz sanacijskih programov HP DROGE — TOZD Delamaris, Argo in Riba.
Takšno gospodarsko rast moramo zagotoviti z intenzivnejšim uveljavljanjem kakovostnih dejavnikov razvoja, ki bo temeljila zlasti na povečanem izvozu blaga in storitev, na vlaganjih v osnovna sredstva gospodarstva na osnovi dogovorjenih kriterijev, na skladnejših razmerjih v porabi ter na povečanju produktivnosti dela v združenem delu.
Posebno skrb je potrebno posvečati doseganju tekočega dohodka in akumulacije, da se zagotovi hitrejšo rast dohodka na zaposlenega in plačevanje novosprejetih obveznosti. Da bi to dosegli, se bomo usmerjali k nadaljevanju dinamične proizvodnje na kvalitetnejših osnovah, kar pa zahteva:
—	hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam zunanjega in notranjega tržišča in uvajanje novih proizvodov, ki so privlačni tako za tuje kot za domače tržišče ter poslovno bolj organiziran nastop OZD na domačem in zlasti na tujem tržišču,
—	uporabo modernih tehnoloških postopkov, večjo uporabo znanja in hiter prenos raziskovalnih dosežkov v tekočo proizvodnjo,
—	temeljito analizo celovite organizacije dela,
—	spodbujanje in razvijanje novatorstva in iznajditeljstva delavcev, ki se kažejo v zniževanju stroškov, prihranka materiala, skrajšanje potrebnega delovnega časa, boljši organiziranosti proizvodnega procesa ter v preprečevanju škodljivih učinkov na okolje,
—	pospešni razvoj preventivne zdravstvene dejavnosti in medicine dela,
—	varčevanje s surovinami, repromaterialom in energijo tako, da zmanjšamo delež energije na enoto proizvodnje,
—	povečanje proizvodnje, ki racionalno nadomešča uvoz.
Akumulacija oziroma sredstva za razširitev materialne osnove dela
TOZD bodo rastla hitreje od dohodka.
Zaposlenost se bo gibala nekje v mejah republiškega poprečja in se bo predvidoma povečala za 2,5 %, kar je višje od naravnega prirastka prebivalstva, ki je od 1,4 %, do 1,5. Takšna stopnja he pomeni načrtnega zadrževanja zaposlovanja, temveč je posledica večjih vlaganj v moderno tehnologijo, t. j. gospodarstvo teži k temu, da bi postalo kapitalno intenzivno in ne delovno intenzivno, kar je bilo za dosedanji razvoj občine značilno. Ta gibanja obenem pomenijo tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
Nekajletno zaostajanje rasti gospodarstva v primerjavi s sosednjimi občinami in republiko, zahteva intenzivno vlaganje v novo tehnologijo, kar naj omogoči v bodoče skladen razvoj naše občine s sosednjima in razvojem SR Slovenije.
Investicijske naložbe, ki jih gospodarstvo občine Izola načrtuje v višini 459 milijonov dinarjev za leto 1979, so obsežne, vendar ker so to delno prenešene investicije iz leta 1978 in glede na podporo družbe in potrebe po izenačevanju pogojev gospodarjenja, je te naložbe možno realizirati. Omahovanja na področju investicijskih vlaganj bi bila napačna poteza in je treba zastaviti vs sile, da se ta investicijska dejavnost v letu 1979 tudi dejansko realizira.
V letu 1979 moramo pričakovati ugodne rezultate uresničevanja zakona o združenem delu, in sicer urejanja odnosov v združenem delu, predvsem nagrajevanja po uspešnosti dela in izogibajoč se uravnilovki, ki je pri nas preveč prisotna.
48,8	134,4	6,6
14,2	9.6	2,0
1,4	15,2	
13,4	9.1	
(5,5)
(*-2)
2. februarja 1979 — St 3
URADNE OBJAVE
21
pudra j;!. kjer hodu potekala prizadevanja /a realizacijo o-!jcv letnega in srednjeročnega piana hudo predvsem:
veéje uveljavljanje kvalitativnih dejavnjkt)v(produkttvnost dela. izkoriščenost razpoložljivih kapaeitet. zniže\anje stmško\ poslovanja na vseh podme jih gospodarjenja).
-	sniotrno zaposlovanje in ustrezna prerazjioreditev obstoječih kadrov.
-	povečanje izvoza.
-	uvajanje sodobne)še tehnologije in druco
Oh vseh teh prizadevanjih ter ustreznih [Togojih na domačem in svetovnem tržišču, ho mogoče uresničiti zastav)[ene [danske ei) je. Od šjrše družbene skupnosti jiričakujcmo ziasti. oh naši \ta!ni akti\nosti. tudi uresničite\ programa sanaeije morskega rthišt\.) in jiredela\e rib.
V NEPOSREDNE NALOGE ZAGOTOVITVE ZAČR1A NEČiA RAZVOJA !N NJ!HOV! NOSIK 1
Vse obhke porabe morajo tudi v )etu 1979 naraščati pt)časneje kr)t družbeni proizv()d. in sieer:
—	sredstva za osebno jioraho bodo rast)a počasneje od rast) sredstev za OD.
—	skupna poraba ne sme presegati rasti sredstev za OD.
—	sp!ošna poraba bo ras!a največ do rasti dohodka.
Ta teme!jna naloga izhaja iz repuhhške reso!ueije in jo je treba do-s!edno izvajati tudi v občtni !zo)a.
Na področju skupne in splošne porabe moramo težiti k pokrivanju !e-te iz virov naše občinske skupnosti. Težiti moramo k samofinaneira-nju oziroma pokrivanju vseh oh!ik porabe ter osnovnih programov v okviru naše občinske skupnosti. V nasprotnem primeru moramo zagotoviti pokrivanje potreb v sistemu soiidarnosti. ki bo funkcionira! za osnovne programe.
Nosilci na!og: izvršni svet samoupravne interesne skupnosti. TOZD. OZD.
Pri zapos!ovanju. z!asti strokovnega kadra izhajati iz družbenega dogovora o kadrovski pohtiki na oba!i. Ob novih v!aganjih računati tudi z v!aganjem sredstev za pridobivanje ustreznih novih strokovnih kadrov, pri obstoječih pa v prekvahfikacijo in usposabljanje ob delu.
Nosilci nalog: izvršni svet. SiS za zaposlovanje. OZD. TOZD.
Še nadalje posvečati primerno skrb šolanju lastnih kadrov skozi štipendijsko politiko, za tekoče kadrovske potrebe. Skozi usmerjanje študija na deficitarne profile, zmanjšati nesorazmerja pri usposabljanju kadrov na obali in v občini izola.
Nosilci nalog: SiS za zaposlovanje, izvršni svet. OZD. TOZD.
Temeljne organizacije združenega dela in druge delovne organizacije so odgovorne, da bodo bruto osebni dohodki v globah rastli počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma osebni dohodki na zaposlenega počasneje od rasti produktivnosti dela.
Nosilci nalog: TOZD. OZD. izvršni svet.
Uveljavljati sistem stimulativnega materialnega in moralnega priznanja za dosežene uspehe, zlasti kadar gre za kreativno delo in inovacije. ki so širšega pomena za temeljne organizacije združenega dela.
Nosilci nalog: TOZD. OZD.
Modernizacija delovnega procesa se ne sme omejiti zgoij na nabavo novih osnovnih sredstev za delo. temveč mora vključevati nove razvojne zasnove, ki bodo temlejile na dolgoročnejših proizvodnih in razvojnih usmeritvah, predvsem izkoriščenosti teh naprav in obstoječih kadrov ter izboljševanju delovnih pogojev.
Nosilci nalog: OZD. TOZD.
Nadaljevati proces dohodkovnega povezovanja izolskega gospodarstva v ustrezne reprokomplekse. Tisti kompleksi, ki so že ustanovljeni (HP DROGA), pa morajo z rezultati opravičevati prednost tega pove-
zovanja skozi racionalno delitev programov, predvsem pa omogočiti razvoj sleherne TOZD v okviru njenega programa.
Nosilu nalog: OZD. TOZD. Izvršni svet.
Poslovna banka bo svojo ftolitiko usmerjala v skladu s srednjeročnim programom razvoja gospodarstva na osnovah nove organiziranosti.
Pri kreditiranju bodo imele prednosti samoupravno sprejete planirane naložbe, kreditiranje sanaetjskih programov na čvrstih konceptih, vlaganja v proizvodnjo hrane ( ulov in predelava rib) ter razvoj kmetijstva Poslovne banke bodo podpirale nadaljnji razvoj malega gospoda)'t\a. )/\o/ne dcja\nostt. tzgradnjo komunalne mlrastrukturc m stanovanjske gradnie.
Nosilci nalog: Izvršni svet. Splošna banka Koper. OZD
Sproščeni družbeni pogoji glede investiranja kažejo na realno možnost. da se investicije v izolskem gospodarstvu v letu ! 979 bistveno podeča jo m bodo prcd\tdoma znašale cca. 'Ki milijonov dtnarjev, v ka-tenh /a\/emajo skoraj )io!o\ico naložb sanacijski programi TOZD Dclamans. Argo. Ktha m O/D Mehanotehnika. Sredstva nisozago-toGjcna /a \cs in\est tujski program.
Nosilci nalog: OZD. TOZD. izvršni svet. Splošna banka Koper.
Vloga sklada skupnih rezerv občine izola bo usklajena z razširjeno vlogo teh skladov, ki naj bi jo imeli po novih sistemskih predpisih na tem področju. S svojo kreditno politiko bodo predvsem reševati pokrivanje izgub in sanacije, prilagojevali se bodo kreditni politiki poslovnih bank v okvirih, ki jih omogoča obseg kreditnega potenzia. S posredovanjem pri poslovnih bankah bo sklad iskai možnost hitrejše realizacije posameznih programov gospodarstva.
Nosilci nalog: UO sklada, izvršni vset. TOZD, Splošna banka Koper.
Če želimo, da bo izolsko gospodarstvo sledilo težnjam povečevanju obsega in kvalitete izvoza, se mora vključiti v nove sistemske rešitve na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri čemer je ziasti pomembna naslednja naloga:
— za uresničevanje vsebine novega sistema ekonomskih odnosov s tujino bodo TOZD z vidika neposrednega sporazumevanja in povezovanja OZD v okviru vse Jugoslavije na konkretnih projektih in programih združevanja dela in sredstev za skupno ustvarjanje deviznega prihodka, morale s samoupravnimi sporazumi opredeliti udeiežbo vsake TOZD pri ustvarjenem deviznem prihodku ter v tem okviru uveljaviti skupno planiranje, skupni riziko in skupno odgovornost za poslovanje s tujino vseh tistih, ki medsebojno trajno sodelujejo pri proizvodnji blaga in storitev za izvoz ali pri drugih oblikah vključevanja v mednarodno menjavo. Prav tako bodo temeljne in druge OZD na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, združevale ustvarjene devize za uresničevanje skupnih razvojnih programov, za ustvarjanje skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka in za skupno proizvodnjo blaga ter opravljene storitve, s katerimi prispevajo k večjemu deviznemu prilivu.
izvozno usmeritev izolskega gospodarstva je treba gojiti tudi v letu Ì979. Ta se bo povečala za 23,5 %, kar izhaja iz predvidevanj v OZD Mehanotehnika ter HP DROGA -r- TOZD Delamaris, Argo ter večjega vključevanja v izvozno dejavnost OZD Oprema, TOZD Polimer in OZD Ladjedelnica *2. Oktober«. Kljub tem usmeritvam, poleg interesov deviznega plačilnega pomena, morajo OZD in TOZD sproti zasledovati dinarski efekt !e-tega, ter ne izvažati za vsako ceno. kar velja predvsem za izrazito izvozno usmerjeno OZD Mehanotehnika in TOZD Delamaris. Povečanje izvoza bo večje, v kolikor pride do izenačitev pogojev zunanjetrgovinskega poslovanja turizma s pogoji, ki veljajo za blagovni izvoz. Ob klasičnih oblikah izvoza je treba razvijati višje oblike vključevanja izolskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. (Skupna vlaganja, kooperacijski odnosi, mešane družbe ipd.).
Nosilci nalog: OZD, TOZD, Izvršni svet.
Na področju tržišča in cen je potrebno še naprej težiti h krepitvi stabilnosti tržišča in cen tako, da v letu 1979 rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, cen v trgovini na drobno, storitev in cen življenjskih stroškov, morajo biti manjši kot v preteklem letu.
22
URADNE OBJAVE
2 februarja 1979 — $t. 3
*
Potrebno bo bo!j pog!ob!jeno de!o službe za cene ter sanacijskih organov (inšpekcije) na tem področju, ob jasni opredehtvi politike cen v občini.
Skupščina občine !zo!a bo zaradi koordinacije pri poiitiki cen komu-nainih storitev, ki pomembneje vpiivajo na komunaino poiitiko občine, težiia k dosiednemu izvajanju dogovorov o cenah v SR Sioveniji in novega sistemskega zakona o cenah, ki je bi! sprejet v ietu 1978.
Nosiici nalog: Izvršni svetu, občinska skupščina, trgovske OZD oz. TOZD.
Zaradi boljše preskrbe prebivalstva ter celotnega gospodarstva bo treba pospešiti ustanovitev skupnosti za preskrbo obalnega območja. V tej skupnosti uskladiti interese preskrbovalnih trgovskih organizacij in potrošnikov, predvsem v zaščiti slednjega.
Ustanovljeni sveti potrošnikov morajo dejansko zaživeti v smeri izboljšanja preskrbljenosti ter reševanja vseh tistih vprašanj tržišča, ki neposredno zadevajo občana oziroma potrošnika.
Nosilci nalog: HP DROGA, TOZD *Živila«, KS, !S.
Temeljne in organizacije združenega dela morajo dosledno izvrševati in izvajati samoupravno sprejete obveznosti občinskega in regionalnega pomena (financiranje KS, višinskega vodovoda, komunalnih interesnih skupnosti, cestnega gospodarstva in obveznosti, ki izvirajo iz vpisa posojila za ceste, samoprispevka za izobraževanje in kulturo ter splošnega ljudskega odpora).
Nosilci nalog: OZD, TOZD, Samoupravne interesne skupnosti. Izvršni svet.
A)	INDUSTRIJA
1.	HP DROGA — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD RIBA
Temeljne naloge v letu 1979 za vse TOZD bivše OZD Delamaris izhajajo iz sprejetega sanacijskega razvojnega programa. Osnovne naloge iz leta 1978 so skoraj v celoti izvršene. Končali so poslovanje brez izgube, predvsem z internimi ukrepi zmanjševanja stroškov proizvodnje. Izvaja se realizacija sanacijskega programa. Tako je že v obratovanju nova hladilnica, dobavljeni sta dve novi ladji ter najeti dve ladji iz Poljske. Vpeljani bosta dve novi proizvodni liniji za predelavo povrt-nin. Dobavljene bodo še preostale ribiške ladje (4 do 5). Priprave za delno preselitev TOZD Argo v CMI.
Ena od temeljnih nalog bo vsekakor materializacija širše družbene podpore sanacijsko-razvojnemu načrtu Delamarisa.
2.	OZD Mehanotehnika
V	letu 1978 so bili doseženi pozitivni rezultati poslovanja, ki so tudi osnova za realizacijo razvojnega programa. Naloge v preteklem letu niso bile v celoti opravljene, zlasti na področju investicijskih vlaganj, ki so bila realizirana 46% (razen TOZD Tehnične igrače, ki je skoraj 100 % realizira! svoj investicijski program). Večinoma se te investicije prenesejo v leto 1979 in bodo v celoti 62 milijonov dinarjev. Dodatne investicije v višini 14,8 milijona dinarjev je namenjenih za TOZD Plišaste igrače v Materiji.
V	obstoječi tehnologiji pa je težiti k obnavljanju zastarele tehnologije in uvajanju višje stopnje avtomatizacije in razbremenjevanja visokih stroškov za realizacijo predvidenega obsega proizvodnje. To naj tudi onemogoči ekstenzivno zaposlovanje delovne sile.
Še nadalje pospeševati mednarodno menjavo in iskati možnosti višjih oblik mednarodne delitve dela (kooperacija).
Na področju samoupravne organiziranosti naj omenimo združitev TOZD Livarna in TOZD Vijakama v TOZD Proizvodnja kovinskih izdelkov.
Nosilci nalog: OZD, TOZ, Izvršni svet.
3.	OZD Ladjedelnica *2. OKTOBER«
Plan proizvodnje in prodaje v letu 1978 ne bo v celoti realiziran, zaradi nedoseganja planiranega števila zaposlenih, medtem ko bo plan glede na zaposlenega presežen.
V letu 1979 mora OZD ustvariti takšen dohodek, da bo pokrivala nastale obveznosti in udeležbe ter zadovoljila osebne potrebe in izbolj. šala standard zaposlenih.
To bo omogoči! večji fizični obseg proizvodnje, s povečanjem števila zaposlenih in z večjo produktivnostjo dela
Nosilci nalog: OZD Ladjedelnica *2. OKTOBER«. Izvršni svet.
4.	OZD Iplas — TOZD Polimer
V	letu 1978 so bili doseženi ugodni poslovni rezultati.
Realiziran je bil razvojni program, ni pa še dokončana preselitev dejavnosti TOZD Plastovent iz Kopra v Izolo. Ta preselitev bo končana v letu 19798.
Glede na možnosti razvoja kemične industrije na obali je p 'trehno razvijati osnovne in eventualne nove programe v okviru OZD Iplas. Nosilci nalog: TOZD Polimer. Izvršni svet.
5.	SOZD Slovenijales — OZD OPREMA
Nekajletno konstantno solidno poslovanje omogoča investicijske posege v dokončno preselitev starih objektov na novo lokacijo v CM!, kar bo omogočilo tehnološko zaokrožitev celotne proizvodnje na enem mestu. Preselitev ni bila i/\ršena s letu 1978 in bo t/\ršena \ letu !979,za kar je predvidena tnvesouja \ višini miltjonov dinarjev. Mn-trebno je usklajevanje programov znotraj SO/D Slovenijales. Nosilci nalog: OZD Oprema. Izvršni svet.
6.	OZD Union Ljubjlana — PE Vesna
V	letu 1979 bodo izvedene večje investicije po programu prometnih sredstev in skladiščnih prostorov ter razširitev polnilnih kapacitet. Pri izvedbi tega programa je treba uskladiti prostorske možnosti s sosednjimi dejavnostmi.
Nosilci nalog: OZD Union — PE Vesna, Izvršni svet.
B)	KMETIJSTVO
Po reorganizaciji, ki je nastala z združitvijo HP DROGA Portorož, je vsa kmetijska proizvodnja bivše KZ Izola poverjena TOZD Kmetijska proizvodnja v Luciji. Zaradi tega bo potrebno razvoj in kmetijsko proizvodnjo družbenega in zasebnega sektorja usklajevati v sklopu SIS za pospeševanje kmetijstva občin Izola in Piran, TOZD Kmetijska proizvodnja ter Kmetijske zemljiške skupnosti Izola.
Prav tako bo treba nadaljevati delo na kmetijskem prostorskem planu ter na usklajevanju vsestranskih interesov med kmetijstvom in potrebami urbane širitve mesta. Posvetiti bo potrebno skrb za večjo prisotnost kmetijske zmeljiške politike v IS občine Izola.
Nosilci nalog: Kmetijska zemljiška skupnost. Izvršni svet, TOZD Kmetijska proizvodnja, TOZD ^Živila«
C)	GOZDARSTVO
Zaostanek iz preteklosti v razširjanju gozdnih površin bo treba nadoknaditi. Letni plan pogozdovanja 1978. leta, 10 ha, ni dosežen, kar kaže na neustrezno organiziranost in nezadostno prisotnost in angažiranost Zavoda. S pomočjo občinskega odbora zveze sindikatov Slovenije bomo poskušali uresničili postavljeni program pogozdovanja.
Nosilci nalog: Zavod za pogozdovanje Krasa, Izvršni svet. Kmetijska zemljiška skupnost.
D)	PROMET
V	letu 1978 so bila izvedena zaključna dela na semaforiziranem križišču pred vhodom v Izolo.
V	letu 1979 bo dokončno montirana 3000 številčna telefonska centrala, katera bo omogočila široko vključevanje interesentov v telefonsko omrežje in bo tako odpravljena ta pomanjkljivost. Tudi Jagodje, Livade m področje nove bolnišnice bodo priključeni na PTT omrežje
Izvršena bo akcija izgradnje telefonske povezave podeželja na nove ATC (Dvori, Malija, Vinica in Šared) z udeležbo krajanov in s po-
2. februarja 1979 — št. 3
URADNE OBJAVE
23
močjo PTT podjetju Koper, kur ni bito rcatizirano v !etu ) 978 iz objektivnih raztogov ter montirani bodo dve javni govorilnici v mestu.
Na področju eestne probiematike se bo izvaja! sprejeti srednjeročni program razvoja eest v občini !zo!a. Vzdrževanje cestnega omrežja med večjimi nase!ji v !zo!i (Po!je — Livade). Tcktc bodo priprave za izde!avo dokumentacije in zbiranja finančnih sredstev za bodočo oba!no cesto, in se bo sk!adno s pogodbo med RSC in oba!nimi občinami ter srednjeročnim programom razvoja pričeto z gradnjo odseka Ruda—Strunjan.
Nositci na!og: Samoupravna komunatna interesna skupnost. Podjetje za PTT promet Koper. !zvršni svet. Rcpubtiška skupnost za ceste.
E)	GRADBEN!$TVO
SGP STAVBEN!K —TOZD Avtostr()jni park bo nabavi! gradbene mehanizacije v vrednosti !7 mitijonov din.
SGPSTAVBEN!K - TOZD Gradbeni ptdizdctki bo v CM! zgradi! !. fazo obrata proizvodnje betonskih prefabrikatov v vrednosti ! 5 mitijonov din. z !etno kapaciteto !().()()() ton.
SGP STAVBENIK bo pristopi! k izde!avi ustreznih načrtov za pre-schtev TOZD Obrtniški obrati v CM L zaradi konfliktnosti s programom Marine.
Nositci na!og: SGP STAVBEN!K. TODZ Obrtniškt obrati. TOZD Avtostrojni park. TOZD Gradbeni po!izde!ki.
OZD STUD!0 bo pristopi! k okrepitvi svoje organizacije de!a ter konsohduciji in notranji krepitvi kotektiva.
Dokončno bodo pristopiti k reševanju probtemov postovnih pro-storov oziroma pogt)je\ deta.
Pri svoji notranji konsohduciji je potrebno, da se usmerijo tako. da postanejo bodoči nosi!ec občinskega prostorskega in arhitektonskega obhkovanju.
Nosi!ci na!og: OZD STUDtO. izvršni svet.
E) TRGOVINA
Nadatje je težiti k obhkovanju nosilcev razvoja trgovine v občini !zo!a.
HP DROGA. TOZD Živila, bi !ahko s svojimi prizadevanji odlo-či!no vp!iva!a, da se pospeši proces identificiranja nosilca razvoja v trgovini Izo!e.
V teku so priprave za investicijska v!aganja v razširitev trgovskih kapacitet za prodajo pohištva (OZD SOČA) in izgradnja tokata za osnovno preskrbo v Jagodju (OZD NANOS).
Nositci natog: TOZD Živita, OZD Nanos, OZD Soča.
TOZD »OBALA« — Oskrba gospodarstva in prebivatstva vse obatne regije z gradbenim in tehničnim materialom se statno kvantitativno in kvahtitavno izbotjšuje. TOZD »OBALA« predvideva skoraj dvakratno povečanje cetotnega prihodka, čisti dohodek pa bo večji za !24 %. Za takšno povečanje obsega svojih storitev bodo zgraditi novo zaprto in odprto sktadišče in nabaviti avtoprevozno mehanizacijo v skupni vrednosti 9,4 mitijona dinarjev. Nositci natog TOZD »OBALA«.
C) GOSTINSTVO IN TURIZEM
Investicije, ki so bite ptanirane v tetu 1978 niso izvršene in se v cetoti prenesejo v teto 1979. Še nadatje je težiti k botjšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet ter rasti števita nočitev v poda! jšani sezoni ter drugih gostinsko-turističnih ustug.
TOZD Simonov zaiiv bo usklajevat svojo izgradnjo novih kapacitet s programom Marine.
TOZD Belvedere ne predvideva večjih investicij ter se bo opira! na iskanje notranjih rezerv in izboljšanje rezultatov poslovanja v obstoječih kapacitetah.
OZD Pristanišče za jahte Marina bo priče! z reatizacijo prve faze izgradnje pristanišča za jahte, na podtagi samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Marine. Izgradnja Marine je zajeta v načrtu srednjeročnega programa razvoja gospodarstva na stovenski obati od 1976—1980. teta ter ustreza republiškim smernicam o gospodarskem razvoju v nadaljnjem obdobju.
Nositci natog: TOZD Simonov zativ. TOZD Belvedere, OZD Marina. !/\ršni svet. O/D. ki združujejo sredstva.
H)	OBRT
S konkretnimi pospeševatnimi ukrepi bo potrebno omogočiti razvoj malega gospodarstva, predvsem zasebnega deta, kot je dotočeno v srednjeročnem programu razvoja matega gospodarstva, ter družbenega dogovora o {Pospeševanju matega gospodarstva v SR Stoveniji.
S kreditno pohtikoter davčno pohtiko bo treba iskati konkretne poti razvoja, ki reatno obstojajo.
Od ONPZ Gateb pričakujemo, da bo odigrata vtogo koordinatorja ter pospeševatca, predvsem v organiziranosti ter programskem usmerjanju zasebne obrti.
Na podtagi nove zakonodaje bo potrebno ustanoviti združenje obrtnikov kot pospeševatca razvoja matega gospodarstva v občini. V okviru obstoječih možnosti je treba zagotoviti, da se prične realizirati program ONPZ Gateb za gradnjo postovno-proizvodnih prostorov v CMI. ter pričetek adaptacije stare šote v Dvorih v detavnice.
Nositci natog: ONPZ Gateb, Gospodarska zbornica. !zvršni svet.
OZD Konfekcija ENOTNOST
Enotnost bo i* kata ustrezno povezavo ter program^!"' usmeritve, ki bi omogočate rast do optimatne vehkosti ter dopo!mt\e obstoječega programa. V letu 1979 je preučiti možnost izdetave programa za začetek gradnje poslovnih prostorov v CMI.
Nosilci nalog: OZD ENOTNOST. Izvršni svet.
OZD STEKLO Izota
Investicijske naložbe so skoraj v celoti iz\ ršene. ostane le še dopotni-tev opreme pri izdelavi copelit stekla. Glede na vse večje uveljavtjanje tega stekla na našem tržišču je potrebno zastaviti vse sile. da se realizirajo pričakovani rezultati. Druge dejavnosti v okviru OZD Stekto naj nadaljujejo z intezivnim vključevanjem v potrebe ožje in širše regije. Tu je mišljen predvsem TOZD »ZIDAR« pri vzdrževanju stanovanjskih hiš stanovanjskega fonda občine Izola, obenem naj se vključi tudi v program sanacije starega mestnega jedra.	,
Nosilci nalog: OZD STEKLO, Izvršni svet.
POZD »DORO« je v cetoti izvrši! ivnesticijska deta pri presehtvi svoje dejavnosti v CMI. Ostata je še dograditev skladišča in ureditev ogrevanja. Tudi v bodoče je potrebno krepiti to dejavnost z vidika nadaljnjega hitrejšega razvoja zasebnega sektorja malega gospodarstva.
Nosilci nalog: POZD »DORO«, Izvršni svet.
I)	STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
\
V stanovanjskem gospodarstvu na podlagi nove občinske organiziranosti, bo potrebno dostedno uresničevati prednosti stanovanjske usmerjene gradnje.
Na podlagi nove zakonodaje o komunalnem urejanju stavbnih zemljišč, je potrebno izvršiti vse priprave v SIS gospodarskih dejavnosti (voda, elektrika. PTT itd.) za financiranje tistega dela komunatne opreme v USG, ki jih bremeni in kateri ne more bremeniti cene izgradnje stanovanja.
Načrtno bo potrebno večati detež individualnih sredstev za reševanje obstoječega stanovanjskega primanjkljaja. Namenska sredstva, ki se zbirajo za prenovo starega mestnega jedra, bo treba uporabiti po programu ter detno za izdetavo dokumentacije načrta za prenovo starega deta mesta. V tetu 1979 bo predvidoma zgrajenih 80 do 100 stanovanj v družbenem sektorju ter 50 v individualni zasebni gradnji.
Področje gradnje je predvsem v nadaljevanju zazidave ob Kosovi ulici in kompleksa Livade ter v Jagodju in nekaj na podežetju. Z uvedbo ekonomskih stanarin po posebnem programu bo ustvarjena osnova za hitrejše razreševanje stanovanjske problematike. Pospešeno naj se deta na projektu revitalizacije, t. j. sanacije starega deta mestnega jedra.
Nositci natog: Samoupravna stanovanjska skupnost, TOZD »Gradbeništvo«, Izvršni svet.
Na področju komunatnega živtjenja je treba pričakovati rezuttate komunalne samoupravne organiziranosti in sistemsko rešenega Hnan-
24
URADNE OBJAVE
2. februafja 1979 — št. 3
ciranja. Bistveno bo izboljšana komunalna urejenost ob postopni realizaciji programsko usmerjenih vseh komunalnih infrastruktur. Realizirati bo potrebno novi koncept financiranja komunalne infrastrukture na podlagi nove sistemske zakonodaje oziroma podružabljanja na samoupravni osnovi.
Nosilci nalog: Samoupravna komunalna interesna skupnost, Izvršni svet, krajevne skupnosti.
Na področju oskrbe z vodo bomo nadaljevali s solidarnostno akcijo izgradnje višinskega vodovoda po sprejetem programu. V letu 1979 bo zgrajena naslednja etapa vodovoda — rezervoar v Dvorih. Ustrezno bo potrebno reševati problem oskrbe Šareda z vodo ob sočasni izdelavi urbanističnega reda za podeželje. Na področju krajevne skupnosti Jagodje dokončno urediti priključitev potrošnikov vode na Rižanski vodovod. Vzporedni cevovod Valeta—Izola.
Nosilci nalog: Rižanski vodovod, samoupravna interesna skupnost. Izvršni svet.
OZD Splošno komunalno podjetje
Kot podjetje posebnega družbenega pomena je dolžno redno vzdrževati komunalne objekte in naprave skupne uporabe in komunalne usluge individualne uporabe na podlagi sprejetih programov o obsegu in kakovosti le-teh.
Investicijska dejavnost v letu 1979 predvideva:
—	povečanje centralnega črpališča,
—	izgradnjo kanalizacijskega omrežja ob Drevoredu 1. maja do Livad in rekonstrukcijo kanalizacije v Dantejevi ulici.
Nosilci nalog: Samoupravna komunalna interesna skupnost, krajevne skupnosti, Splošno komunalno podjetje.
Gradnjo primarne kanalizacije je treba nadaljevati^ letu 1979, kar ni bilo realizirano v letu 1978, na podlagi izsledkov študije, ki je posebno za sistem odvoda kanalizacijskih odplak pripravljena. Upoštevati programske smeri zazidave (Livade, Jagodje), gradnjo Marine ter kompleks nove bolnišnice. Odprava poplav v mestu z izgradnjo ra-zbremenilnikov mestne kanalizacije ob Kidričevem nabrežju in ob črpališču.
J)	ELEKTRO GOSPODARSTVO
Naloge, ki niso bile izvršene v letu 1978, bodo imele prioritetno nalogo v letošnjem letu, na podlagi sprejetega programa Elektro-Koper, in sicer:
Elektroenergetske naprave (trafo postaja, daljnovod in visokonapetostno omrežje).
Šared II Vinica
Dobrava (Loret)
Nožed
Šalet
940.000.	00 din
880.000.	00 din
600.000.	00 din
550.000.	00 din
700.000.	00 din
Skupaj:
3.120.000,00
Financiranje je zagotovljeno iz lastnih amortizacijskih sredstev.
Z izgradnjo treh manjših trafo postaj v Šaletu (dve obvezno) se bo občutno izboljšala električna napetost tudi v starem delu Jagodja. V samem Jagodju pa se ne bo zgradila nobena trafo postaja.
Nosilci nalog: Elektro-Koper, Samoupravna komunalna interesna skupnost, Izvršni svet, Krajevne skupnosti.
K)	URBANIZEM
V letu 1979 bomo sprejeli urbanistični načrt mesta Izola, urbanistični red podeželja, novelirani zazidalni načrt ulice Oktobrske revolucije, razširitev zazidalnega načrta CMI. Nadaljevalo se bo delo na izdelavi sanacijskega načrta prenove starega mestnega jedra, sodelovanje pri pripravi prostorskega plana obalnega območja ter pri kmetijskem prostorskem načrtu. Sprejeli bomo prometno študijo za mesto Izola in zazidalni načrt Jagodje za individualno gradnjo. Izvršili razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskih dovoljenj (črne gradnje) na podlagi posebnega občinskega odloka.
Nosilci nalog: Izvršni svet, Samoupravna komunalna interesna skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost.
L)	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Programi SIS družbenih dejavnosti za leto 1979 izhajajo iz temeljev planov za obdobje 1979—1980. Pri izvajanju teh programov bodo SIS pri oblikovanju višine nadomesti! za opravljanje storitev, sredstva za osebne dohodke na enoto storitev, usklajevali z gibanjem poprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu občine.
Materialni stroški bodo ob uresničevanju vseh ukrepov za racionalizacijo porastli največ v mejah splošnega gibanja cen. Na podlagi periodičnih obračunov združenega dela. bodo SIS analizirale dotok združenih sredstev ter sproti po potrebi prilagajale prispevne stopnje.
V	letu 1979 bodo SIS družbenih dejavnosti prilagodile svojo samoupravno organiziranost in delovanje načelom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter posebnih zakonih, ki bodo na teh osnovah sprejeti.
Z doslednim izvajanjem trajnih programskih nalog za leto 1979 ter posameznih nerealiziranih nalog iz leta 1978 bodo prizadevanja usmerjena:
1.	Otroško varstvo In osnovno šolstvo
Čeprav so bili na področju otroškega varstva do sedaj doseženi veliki uspehi, še vedno ni možno zagotoviti takega varstva vsem otrokom, zlasti otrokom zaposlenih staršev. Zato bo potrebno razvijati tudi druge oblike vključevanja otrok v organizirano otroško varstvo, čemur bo posvečena posebna skrb v skupnosti socialnega varstva, krajevnih skupnostih in v vzgojnovarstvenem zavodu.
V	osnovnem šolstvu pa bo potrebno še nadalje skrbeti za zagotavljanje pogojev dela in pososabljanje pouka, zlasti v osnovni šoli »Vojke Šmuc« in osnovni šoli »Dante Alighieri«.
S sredstvi samoprispevka za izgradnjo objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva ter presežkov zbranih sredstev v skupnosti otroškega varstva in v izobraževalni skupnosti v letih 1977 in 1978, ki so jih delovni ljudje namensko združili za posodabljanje objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva, bo v letu 1979 dograjena osnovna šola »Vojke Šmuc« Izola, pripravljena bo tehnična dokumentacija in pričetek gradnje otroškega vrtca v soseski »Livade«, pripravljena bo tehnična dokumentacija za gradnjo nove osnovne šole v soseski Livade.
Nosilci nalog: Skupnost otroškega varstva, Izobraževalna skupnost, Osnovna šola »Vojke Šmuc« Izola in WZ Izola.
2.	Usmerjeno Izobraževanje
Na področju usmerjenega izobraževanja bodo v letu 1979 potekala prizadevanja za preobrazbo srednjega šolstva v okviru zakona o usmerjenem izobraževanju. V občini Izola bo dan poudarek pososab-Ijanju programa srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, izdelavi programa razvoja šol za gostinstvo in turizem, natakarje in kuharje, tehnike strežbe in tehnike kuharstva, turistične tehnike itd., izdelava programa izgradnje šole in doma, priprava za srednjeročni razvoj na višji stopnji šole za gostinstvo in turizem, vse v okviru Gostinskega šolskega centra Izola. Pričele pa se bodo tudi priprave na preselitev šole za zdravstvene delavce v Izolo.
Ob usmerjenem izobraževanju bodo potekala intenzivnejša prizadevanja za razvijanje in zagotavljanje materialnih pogojev za družbeno izobraževanje in izobraževanje ob delu. Pri slednjem pa ootlana prednost tistim poklicem, za katere se kaže potreba v združenem delu.
Nosilci nalog: Izobraževalna skupnost, Zdravstvena skupnost, GŠC Izola, DU Kopoer.
3.	Zdravstvo
Delovne organizacije s področja zdravstva bodo začele delovati na novih samoupravnih osnovah v skladu z zakonom o združenem delu in sicer v osnovnem zdravstvu TOZD Zdravstveni dom Izola, v bolnišničnem zdravstvu pa TOZD Kirurgija Izola, ki bodo združene v delovni organizaciji »Združeno zdravstvo južne Primorske«.
2. februarja 1979 — št 3
URADNE OBJAVE
25
V	osnovnem zdravstvenem varstvu bodo v !etu 1979 potekata posebna prizadevanja pri razvijanju preventivnega zdravtjenja in odprav-tjanja tistih pomanjktjivosti, ki povzročajo vctiko odsotnost z deta, zaradi botezni predvsem v proizvodnih detovnih organizacijah na eni strani, na drugi strani pa vetik pritisk pri iskanju zdravstvene pomoči v zdravstvenih organizacijah.
S sredstvi, ki jih bodo detovni tjudje namensko združevati za gradnjo novega zdravstvenega doma v vitim ! % od H OD m presežki zdravstvene skupnosti, zbranih v tetu !978, se bodo v tctu !979 pričete priprave in gradnja zdravstvenega doma v tzoti
Nositci natog: Občinska zdravstvena skupnost in Zdravstveni dom tzota.
V	tetu !979 bo dokončana tudi ! faza nose hotnice v tzoti, nadatje-vate pa se bodo priprave za nadatjevanje izgradnje po tetu !979. \ novo hotnico se bo preseti) Kirurgični oddetek v tzoti.
Nositci natog: Upravni odbor Sktada za gradnjo botnišnice, Sptosna hotnica Koper, Regionatna zdravstvena skupnost Koper.
4.	Socialno varstvo
Na področju sociatnega varstva bodo v tetu !979 potekata prizadevanja za sktaden razvoj in reatizacijo sociatno varstvenih programov in natog, ztasti pri zagotavtjanju sociatno šibkih občanov, ki se bo odražata tudi v stanovanjski potitiki pri dodetjevanju sotidarnostnih stanovanj in subvencioniranju stanarin, programom izgradnje sotidarnostnih stanovanj ter drugih obtik sociatne varnosti na področju otroškega varstva, sociatnega skrbstva, pokojninskega in invatidskega zavarovanja in zapostovanja.
Nositci natog: Samoupravne interesne skupnosti s področja sociatnega varstva.
5.	Kultura
S sredstvi, ki jih detovni tjudje namensko združujejo v občinski, obatni in repubtiški kutturni skupnosti za gradnjo objektov za potrebe kutture, se bodo pričete priprave in pričetek gradnje novega doma kut-ture v Izoti. Sodetovato pa se bo tudi pri reševanju prostorske probte-matike pokrajinskega arhiva Koper. Nositci natog: Občinska in obatna kutturna skupnost.
6.	Telesna kultura
Sredstva, ki se zbirajo za tetesno kutturno dejavnost, omogočajo te financiranje materiatnih izdatkov te dejavnosti. Ker je sredstev za vta-ganje v posodabtjanje in gradnjo športnih objektov izredno mato, se bo v tetu 1979 pristopito k izdetavi takih investicijskih programov, ki bodo ustrezati pogojem za najemanje kreditov pri repubtiški tetesno-kut-turni skupnosti. Za večji razmah športno-tekmovatne in rekreacijske dejavnosti občanov, se bo pristopito k zagotavtjanju tastnih virov zbiranja potrebnih sredstev. V ta namen se izdeta idejni projekt športnorekreacijskega centra.
Nositci natog: Tetesno kutturna skupnost, Zveza tetesnokutturnih organizacij krajevne skupnosti.
7.	Raziskovanje
Pogtavitna prizadevanja v raziskovaini dejavnosti bodo osredotočena na izvedbi raziskovatnih projektov ^komparativne prednosti obate«, ^demografska gibanja na obati* in *kuttura na narodnostno mešanem območju«.
Nositci natog: Raziskovatna skupnost.
Da bi tahko SIS družbenih dejavnosti reatizirate svoje programe, bodo detovni tjudje v tetu 1979 združevati sredstva iz bruto osebnih dhodkov po skupni prispevni stopnji 20,26 %, pri čemer so upoštevani (ocenjeni) presežki iz teta 1978.
Tako bodo skupna združena sredstva v tetu !979 znašata 132.832 tisoč dinarjev (po cenah iz teta t979). po posameznih SIS pa:
Dejavnost	Združena sredstva (v tisočih)	Prispevna stopnja (v odstotkih)
Izobraževanje	30.439	5,27
Otroško varstvo — zveza	12.379	2,20
Otroško varstvo	10.394	1,36
Zdravstvo	57.518	8,00
Sociatno skrbstvo	9.66!	1.39
Kuttura	9.478	L55
Tetesna kuttura	2.963	0,49
Za pokojninsko in invatidsko zavarovanje bodo detovni tjudje združevat) sredstva iz bruto OD po stopnji 10,9%.
Poteg tega bodo za izvedbo programov S!S za zapostovanje, S!S za zdravstveno varstvo in S!S za pokojninsko in invatidsko zavarovanje združevaoa sredstva iz dohodka TOZD na osnovi bruto OD po skupni prispevni stopnji 3,28 %.
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva bodo posebno skrb posvetite tudi programom izgradnje in posodabtjanja objektov v obdobju 1980—1984, ki bodo osnova za pristop k družbeni akciji za podatjšanje samoprispevka za gradnjo teh objektov.
M)	OSTALE DEJAVNOST!
1.	Splošna poraba
V	tetu 1979 bo sptošna poraba naraščata usktajeno z rastjo ostatih obtik porabe in rastjo družbenega proizvoda. Gtede na vpetjane nove vire dohodkov sptošne porabe, se bo občina v tetu 1979 financirata po programu. Dokončno bo treba razčistiti vprašanja prenosa dotočenih obtik porabe, ki ne spadajo v sptošno porabo, temveč v ustrezna interesne skupnosti.
Nositci natog: Izvršni svet.
2.	Ljudska obramba
Na tem področju se bodo v tetu 1979 vsebinsko izvajate natoge iz zakona o tjudski obrambi in družbeni samozaščiti. Nadatjevatose bo po-družabtjanje tjudske obrambe in družbene samozaščite ter ustrezno usposabtjato stehernega občana. Sistem zbiranja sredstev iz združenega deta na podtagi samoupravnih sporazumov in proračunska sredstva, bodo ustrezna materiatna podtaga za reatizacijo programa.
Upravni organi za tjudsko obrambo pri Skupščini obatne skupnosti so v tetu 1978 ukinjeni in pristojnosti prenešene na novo ustanovtjeni oddetek v občini. Ta naj bi zagotovit kvatitetnejše opravtjanje natog na tem področju.
Ustrezno materiatni podtagi bodo razvijane enote teritoriatne obrambe in njihova usposobtjenost, tako tudi civitna zaščita ter uspo-sabtjanje ustreznih enot in štabov.
Nadatjnja krepitev tjudske obrambe nujno zahteva zagotovitev sktadiščnega prostora za potrebe teritoriatne obrambe in civitne zaščite.
Z vsebinskim izvajanjem in uvetjavtjanjem družbene samozaščite se bo krepita pripravtjenost obrambe ustavne ureditve in družbene tastni-ne.
Izvaja! se bo program, ki ga je za izbotjšanje stanja na področju tjudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite, sprejet svet za LO, V in DSZ pri Skupščini občine Izota.
Na podtagi odtoka in programa o obtikovanju posebnih btagovnih rezerv je potrebno pristopiti k reatizaciji tega programa.
Nositci natog. Svet za tjudsko obrambo varnost in družbeno samozaščito, Izvršni svet krajevne skupnosti.
3.	Krajevne skupnosti
V	tetu 1979 se bo nadatjevato z razvijanjem krajevne samouprave. Preko SIS in TOZD bodo uresničevani živtjenjski interesi detovnih tjudi v kraju njihovega bivanja.
26
URADNE OBJAVE
2. februarja 1979 — Št. 3
Zaradi preobsežnosti KS Izota, bo v tekočem !etu izvedena ustrezna reorganizacija, ki bo omogočita bo!j neposredni vp!iv pri odtočanju v S!S in SO !zo!a.
Finančna sreds va za funkcionatne izdatke bo zagotavtja! proračun, za financiranje razvojnih programov pa se zagotavtjajo z medsebojnimi dogovori.
— Zadotžitev izvajanja posameznih na!og je podrobneje obrazto-žena v okviru programov posameznih S!S.
Nositci na!og: Krajevna skupnost, izvršni svet.
4.	Na drugih področjih
Občina Izota se bo zavzemata in aktivno sodetovata tudi na drugih področjih, ki so skupnega pomena na obatnem območju:
—	pospešena bo akcija za ustanovitev S!S za varstvookotja in S!S za varstvo zraka,
—	ustanovtjena bo obatna postovna skupnost za preskrbo,
—	začeta bo akcija za ustanovitev S!S za ceste,
—	prizadevata si bo zagotoviti pogoje za financiranje in nadatjeva-nje izgradnje bolnišnice.
Nositci natog: IS Obatne skupščine, ustrezni iniciativni odbori in Izvršni svet občine Izota.
5.	Obalno k raški medobčinski svet
"Skupne natoge obatno-kraške regije se vktjučujejo v obatno-kra-škem medobčinskem svetu in zajemajo predvsem stedeče natoge:
—	organiziran nastop v prosti carinski coni, kar izhaja iz Osimskih sporazumov,
—	gospodarski nositci morajo usktajevati razvojne programe,
—	reatizacija programa gradenj odcepov avtocest, izbotjšave obstoječih in gradnje novih objektov žetezniškega prometa, zračnega pro meta, obatne ptovbe, PTT in avtomatske obdetave podatkov,
—	pristopiti k reševanju probtema vodooskrbe,
—	zagotovitev energetskih virov,
—	opredetiti in razvijati mrežo srednješotskih centrov, razvijati potrebne obtike višjega in visokega šotstva,
—	reorganizacija ter samoupravna povezanost zdravstvenih detov-nih organizacij,
—	medrepubtiško povezovanje z občinami v hrvaški Istri in Reko, ztasti na področju gospodarskega sodetovanja in združevanja deta in sredstev,
—	povezovanje z zamejstvom,
—	zagotoviti učinkovito in uspešno detovanje in zadovotjevanje potreb očbanov preko stužb državne uprave.
Nositci natog: Obatno-kraški medobčinski svet, Izvršni svet.
IZVAJANJE RESOLD TJE
Vsi dejavniki družbenega razvoja od temetjnih organizacij združenega deta, OZD in skupnosti, SIS, KS, DPO, do Izvršnega sveta in Skupščine občine so odgovorni za izyajanje dogovorjenih natog v reso-tuciji, predvsem pa gtobatnega gibanja obsega porabe, ter detitvenih razmerij. Vsi dejavniki morajo sprejeti svoje akcijske načrte ter samoiniciativno stediti izvajanju temetjnih citjev in natog, sprejetih v tej resotuciji.
V sktadu z zakonom o temetjih sistema družbenega ptaniranja in o družbenem ptanu SFRJ, bodo DPO občine in Izvršni svet Skupščine občine Izota spremtjati izvajanje sprejete resotucije in obveščati Skupščino o njenem uresničevanju in ustrezno ukrepati, predvsem v primerih, kadar gre za prizadetost samoupravnih pravic detovnih tjudi, družbene tastnine in širših družbenih interesov.
Izota, 23. decembra 1978
Predsednik BRUNO PODREKA, t.r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE SEŽANA
Na podlagi 392. čle-a zakona o združenem detu. 7. in t3. čtena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. iist SRS. št. 8/78) ter [ )9. čtena zakona o votitvah in detegiranju v skupščme (Uradni tist SRS. št. 24/77) sprejmemo deiovni tjudje in občani
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE SEŽANA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čtcn
Detavci v temetjnih organizacijah in drugih organizacijah združenega deta, prek temetjnih organizacij združenega deta in drugih družbeno pravnih oseb;
detavci, ki opravtjamo dopotnitno deto pri detovnih tjudeh, ki samostojno opravtjajo dejavnost z osebnim detom z detovnimi sredstvi v tasti občanov prek občinskega sveta sindikata storitvenih dejavnosti;
imetniki stanovanjske pravice in etažni tastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni tastnini prek zbora stanovalcev v krajevni skupnosti;
temetjne organizacije združenega deta in druge družbeno pravne osebe, ki imamo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni tastnini in pravico uporabe na postovnih prostorih v stanovanjskih hišah v družbeni tastnini;
občani, ki namensko varčujemo v postovnih bankah za stanovanja;
detavci v organizacijah združenega dela za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavtjanje stanovanj in stanovanjskih hiš in detavci drugih organizacij, ki sodetu-jemo pri stanovanjski graditvi, ustanovimo samoupravno stanovanjsko skupnost občine Sežana (v nadatjevanju besedita: stanovanjsko skupnost) in v njej po načetih vzajemnosti in sotidamosti zagotavtjamo oziroma združujemo sredstva za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, načrtujemo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odtočamo o uresničevanju programa tega razvoja, skupno s stanovatci upravljamo s skta-dom stanovanjskih hiš ter zagotavtjamo smotrno vzdrževanje in obnavtjanje in izgradnjo stanovanj in postovnih prostorov v stanovanjskih hišah ter uresničujemo druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	čten
Ustanovitetji opravtjamo v stanovanjski skupnosti ztasti tete natoge:
—	skrbimo za utrjevanje samouprav!janja in za uvetjavtjanje organiziranega družbenega vptiva v stanovanjskem gospodarstvu;
—	organiziramo in povezujemo detovne tjudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj,
—	upravtjamo v sktadu z zakonom in samoupravnimi sptošnimi akti s sredstvi in stanovanji v družbeni tastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni tastnini,
—	organiziramo in izvajamo družbeno pomoč in razvijamo sotidar-nost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da se hitreje odpravtjajo sociatne raztike in omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje,
skrbimo za uvetjavtjanje organizirane družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uvetjavtjanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vptivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj,
sodelujemo pri pripravi osnov za načrt družbeno ekonomskega razvoja občine Sežana za področje stanovanjskega in komunatnega gospodarstva,
pripravljamo osnutek programa stanovanjske graditve v občini,
—	pripravljamo osnove za potitiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj,
skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnih skupnosti obtikujemo načeta za urejanje in varstvo stanovanjskega okotja ter razvijamo stanovanjsko kutturo vseh uporabnikov stanovanj.
2. februarja 1979 — št. 3
URADNE OBJAVE
27
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejema skupščina stanovanjske skupnosti: na statut mora dati sog!asje skupščine občine Sežana.
4.	č!en
Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj m stanovanjskih hiš ter pos!ovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s sk!adom stanovanjskih hiš ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena, ki jih ustanovite!ji uresničujemo^ stanovanjski skupnosti samostojno, kohkor ni z odtokom občinske skupščine določeno, da sc posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena. sprejemajo v soglasju z občinsko skupščino.
H TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJ!
5.	č!en
Ustanovite!)! zagotavljamo materiahio osnovo za uresničitev ci!jev samoupravne stanovanjske skupnosti. V ta name!! na osnovi samoupravnega sporazuma in v sk!adu z zakoni združujemo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. za rekonstrukcijo in prenovo stanovanj ter za druge sporazumno dogovorjene namene.
b. č!en
Ustanovite!ji združujemo v sk!adu z zakonom v samoupravno stano vanjsko skupnost tudi stanovanjske hiše. stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni !astnini. na katerih imamo pravico uporabe.
7.	č!en
Ustanovitc!ji uporabljamo z vsemi združenimi sredstvi tako. da z njimi raciona!no gospodarimo, skrbimo in zagotav!jamo smotrno vzdrževanje in obnavljanje obstoječih stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zagotavljamo gradnjo novih stanovanj in poslovnih prostorov v skladu s skupnimi družbenimi interesi ter organiziramo in zagotavljamo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
8.	člen
Sredstva za stanovanjsko graditev, ki sc združujejo pri stanovanjski skupnosti, so povratna sredstva, združena za določen čas in za namene kreditiranja stanovanjske graditve. Podrobnejše pogoje in način združevanja vsebuje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana in splošni akti stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za rekonstrukcijo ter prenovo stanovanj, združena v stanovanjski skupnosti so nepovratna sredstva za namene družbene pomoči v skladu z zakonom in za potrebe prenove stanovanj v skladu s sprejetim programom prenove. Podrobnejše pogoje in način združevanja vsebuje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana in splošni akti stanovanjske skupnosti.
!0. člen
Imetniki pravice uporabe poverijo v gospodarjenje in upravljanje stanovanjski skupnosti in stanovalcem v skladu z zakoni, predpisi in splošnimi akti stanovanjske skupnosti v stanovanjsko skupnost združene stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
! !. člen
Z združitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost ostane ustanoviteljem pravica oddajanja stanovanj.
Stanovanjska skupnost daje pobudo za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oddajanje družbenih najemnih stanovanj s ciljem zagotoviti enakopravnejši položaj pričakovalcev stanovanj.
12.	člen
Pravica dodeljevanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi je do ustanovitve stanovanjske skupnosti upravljala Skupščina občine, je bila z dnem uveljavitve sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana, z dne 17. 12. 1974 prenešena na stanovanjsko skupnost, razen pravice dodeljevanja stanovanj, ki so bila /grajena ali pridobljena za delavce upravnih organov Skupščine občine Sežana. Podrobnejše pogoje o dodeljevanju stanovanj, ki jih je skupščina občine Sežana prenesla v upravljanje stanovanjski skupnosti, določa 'plošnt akt stanovanjske skupnosti.
13.	člen
Stanovati)ska skupnost določa v skladu s predpisi družbenopolitične skupnosti višino stanarin za stanovanja in višino najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah ter višino posameznih elementov stanarine in najemnine.
14.	člen
Sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov se uporabljajo v skladu z zakonskimi predpisi za nadomeščanje prenesene ali zmanjšane vrednosti stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov (reprodukcija stanovanj).
15.	člen
Ustanovitelji — združcvalci stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v stanovanjski skupnosti pridobijo pravico uporabe in dodeljevanje stanovanj pridobljenih iz sredstev amortizacije glede na sorazmerno vrednost združenih stanovanjskih hiš in stanovanj. Podrobnejše pogoje o načinu pridobitve določa splošni akt stanovanjske skupnosti.
H! FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOST!
Ib. člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz:
a)	združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovan jsko graditev, kjer so opredeljena:
—	združenja sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve
—	združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
—	združena sredstva za prenovo starih stanovanj in drugi nameni združevanja
b)	stanarin in najemnim za namene gospodarjenja in upravljanja z obstoječimi stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah
c)	prispevkov lastnikov etažnih stanovanj
d)	dopolnilnih sredstev kot so:
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov
—	prosta sredstva iz prispevka za gradnjo stanovanj za udeleženec NOB
—	bančna posojila
—	vsa ostala sredstva, ki jih določi predpis družbenopolitične skupnosti, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum
17.	člen
Stanovanjska skupnost z vsakoletnim finančnim načrtom opredeli višino prihodkov in odhodkov za vso svojo dejavnost. Pri tem upošteva vse zakonske in druge predpise, planske dokumente in zastavljene družbene cilje. ^
18.	člen
Med letom stanovanjska skupnost spremlja tromesečno ugotovitev prihodkov in odhodkov in sicer ob periodičnih obračunih, konec leta pa ugotovi bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročilom.
Zbora skupščine
19.	člen
Stroški delovanja stanovanjske skupnosti se krijejo iz prihodkov stanovanjske skupnosti. Višino sredstev določi skupščina stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Prihodki stanovanjske skupnosti so:
—	sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
—	sredstva stanarin in najemnin
—	sredstva prispevkov lastnikov etažnih stanovanj
—	dohodek iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje
—	sredstva za prenovo starih stanovanj
—	prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
—	prosta sredstva iz prispevka za gradnjo stanovanj za udeleženec NOB
21.	člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ali druga pooblaščena oseba.
IV. SAMOUPRAVNI ORGAN!
IN DRUGA SAMOUPRAVNA TELESA STANOVANJSKE SKUPNOST!
Skupščina stanovanjske skupnosti
. ;
22.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 91 delegatskih mest
—	zbor izvajalcev, ki šteje 8 delegatskih mest.
23.	člen
V skupščino stanovanjske skupnosti delegirajo ustanovitelji skupnosti svoje delegate takole:
v zbor uporabnikov:
1.	33 delegatov — stanovalci iz KS
2.	57 delegatov — delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti
3.	1 delegat — delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo samostojno poklicno dejavnost in pri njih zaposleni delavci preko svojega združenja
Delegati v delegaciji KS za skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana : ^ pri svojem delu opirajo na stališča, predloga in podobo zbora stanovalcev v KS, ki mu tudi poročajo o svojem delu.
Zbor stanovalcev v krajevnih skupnostih obravnava delo delegacije in delo delegatov o organih samoupravne stanovanjske skupnosti in jim daje smernice za njihovo delo. Zbor stanovalcev v krajevnih skupnostih lahko v soglasju s krajevno konferenco SZDL predlaga razrešitev posameznega ali vseh članov delegacije in volitve novega člana ali celotne delegacije
v zbor izvajalcev:
Zbor izvajalcev ima 8 delegatov. Vsaka temeljna organizacija združenega dela, ki pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana in izvaja delo na stanovanjskem področju na območju občine Sežana, delegira svojega delegata neposredno ali preko konference delegacij.
24.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabmkov m /bor izv.jatct- enakopravno, na seji skupščine; določene /adese pa oprav-Ijata zbora tudi samostojno.
Zbora sta v mejah svojih pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna.
25.	člen
Zbor uporabnikov in /bor izvajalcev na sej) skupsčmc:
—	sprejemata statut stanovanjske skupnosti ter poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti,
—	sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela; finančni načrt ter zaključni račun stano\anjskc skupnosti,
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora, predsednika in člane odborov ter imenujeta in razrešujeta predsednika id člane drugih delovnih teles skupščina ter delegate, razen v skupnosti socialnega varstva,
—	imenujeta in razrešujeta tajnika stanovanjske skupnosti,
—	urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo.
—	dajeta avtentično razlago statuta stanovanjske skupnosti in poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
Kadar zbora odločata na seji skupščine, veljavo sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov, na kateri je navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno sprejemata:
—	samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanje cen in stanovanjski graditvi \ občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanju zadružne gradnje ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu
—	zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupnem zasedanju dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
(e zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Sklep o vprašanjih in zadevah, ki jih enakopravno sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev velja, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma sklepa v enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah:
o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov);
o za standarde stanovanj ter normative za tekočo vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom;
o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva;
^	soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti
socialnega varstva;
je — o avtenttčni razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je spre-
27.	člen
vsak zbor skupščine posebej:
- verificira pooblastila delegatov na seji zbora;	/
pr.dsèdni^ltrj'" " "°" '"°"	Prednika in po<j-
2. februarja 1979 — št. 3
URADNE OBJAVE
29
2M. čten
Zbor skupščine veljavno sktepa, če je na seji navzočih večina dctega-tov zbora; od!očitev je sprejeta, če zanjo gtasuje večina detegatov.
29. č!en
V primeru, da o zadevi, ki je \ pristojnosti obeh zborov skupščine tudi po usk!ajeva!nem postopku, ki ga podrobneje opredetjuje postov-nik o de!u skupščine, ni priš!o do sporazumne od!očitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena /a izvajanje na!og stanovanjske skupnosti iahko občinska skupščina na pred!og s\ojcga izvršnega s\eta s s\ojo odtoči-tvijo začasno uredi to vprašanje.
izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti
.K). č!en
!zvrši!ni odbor je ko!ekti\ni iz\rši!ni organ skupščtne m opra\daziasti nastednjc na!ogc:
—	skrbi za izvajanje staiišč. smernic in sk!epov skupščine stanovanjske skupnosti.
—	pripravtja predtoge programa de!a. finančnega načrta, zaktjuč-ncga računa in poročiia o pos!o\anju in jih pred!aga v obravna\o in sprejem skupščini stano\anjske skupnosti.
—	pripravtja pred!oge samoupravni!) sporazumo\ in drugih samoupravnih sp!ošnih aktov ter aktov, ki ji!) obravna\ajo in sprejemajo zbori skupščine.
—	v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih ude!eženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost.
—	usk!ajuje de!o odborov stanovanjske skupnosti za posamezna interesna področja.
—	priprav!ja stahšča in smernice za obravnavanje in sktcpjinje o za-
devah. ki so v pristojnosti skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti.	\
—	sprem!ja ter usmerja de!o de!ovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooh!aščenimi organizacijami združenega de!a in drugimi organizacijami, ki izvajajo do!očene strokovne na!oge za potrebe stanovanjske skupnosti,
—	daje sogtasje k samoupravnem sp!ošnem aktu de!ovne skupnosti, s katerimi se do!očajo teme!jni pogoji g!ede strukture de! in na!og ter kvatifikacijske strukture kadrov v de!ovni skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	obhkuje osnutke oziroma pred!oge sta!išč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti,
—	daje pobudo za sk!ic skupščine in za njen dnevni red,
—	sktepap pred!ogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti,
—	skrbi za javnost de!a stanovanjske skupnosti,
—	oprav!ja druge zadeve, za katere ga poob!asti skupščina stanovanjske skupnosti.
!zvrši!ni odbor obvešča o svoji dejavnosti de!egate obeh zborov skupščine.
!zvrši!ni odbor je za svoje de!o odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti.
31.	č!en
!zvrši!ni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 č!anOv, upoštevajoč načeto zastopanosti de!egatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti.
32.	č!en
!zvrši!ni odbor skupščine stanovanjske skupnosti ve!javno sk!epa, če je na seji navzočih najmanj po!ovica č!anov. Na seji od!oča izvrši!ni odbor z večino vseh č!anov.
Odbori stanovanjske skupnosti
33.	č!en
Za obravnavanje in pripravo pred!ogov sk!epov s posameznih interesnih področij stanovanjske skupnosti ustanav!ja skupščina stanovanjske skupnosti nas!ednjc odbore:
—	odbor za gospodarjenje s sk!adom stanovanjskih hiš. stanovanj in pos!ovnih prostorov v družbeni !astnini.
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za družbeno pomoč \ stanovanjskem gospodarstvu.
34. č!en
Odbor /a gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni tastnini trna/tasti nastednje pristojnosti:
—	pripravlja predtog programov /a investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter postov ni!) prostorov.
—	pripravlja osnutke samoupravnih sptošnih aktov in drugi!) aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja.
—	priprav!ja smernice ter stahšča /a uprav!janje s sredstvi sk!ada stanovanjskih hiš v družbeni tastnini
—	sode!uje pri pripravi programa, finančnega načrta. /ak!jučnega računa in poročita o postovanju stanovanjske skupnosti v de!u. ki obravnava postov an je sk!ada stanovanjski!) hiš.
—	skrbi /a usk!ajenost de!a hišnih svetov in /borov stanova!cev pri krajevnih skupnostih / de!om stanovanjske skupnosti na področju gospodarjenja.
—	pripravlja smernice /a urejanje it) varstvo stanovanjskega oko!ja.
—	oprav!ja druge na!oge. ki mu jth povert skupščina a!i i/vršitni odbor stanovanjske skupnost).
33. č!en
Odbor za graditev stanovanj ima z!asti nastednje pristojnosti:
—	pripravl ja predtog srednjeročnega programa stanov anjske gradi-tve v občini in p!an !etnih etap rea!t/acije tega programa.
—	pripravlja stahšča. smernice in pred!oge /a gospodarjenje s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dc!a in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev.
—	pripravlja osnutke samoupravnih sp!ošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve.
—	sode!uje pri pripravi programa, finančnega načrta. /ak!jučnega računa in poročita o postov an ju stanovanjske skupnosti v dc!u. ki obravnava stanovanjsko graditev.
—	skrbi za sodetovanjc s komunalno skupnostjo.
—	skrbi za organiziranje in izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	po potrebi organizira informativni center za pričakovatcc stanovanj,
—	pripravlja predtog razdetitve sredstev na podtagi natečajev, razpisanih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev.
—	opravtja druge natoge, ki mu jih poveri skupščina ah izvršihti odbor stanovanjske skupnosti.
36. čten
Odbor za družbeno pomoč v stanov anjskem gospodarstvu ima /tasti nastednje pristojnosti:
—	pripravtja osnutke samoupravmh sptošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravtja smernice ter stahšča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
—	sodetuje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega računa in poročita o postovanju stanovanjske skupnosti v detu. ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
—	pripravtja predtog prednostne tiste za dodeljevanje stanovanj, pridobtjenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravtja predtog prednostne tiste za dodetjevanje stanovanj, nad katerimi ima razpotagatno pravico stanovanjska skupnost.
—	pripravtja predtog razdetitve kadrovskih stanovanj,
—	obravnava ter pripravtja predtoge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje,
—	obravnava ter pripravtja predtoge za detno nadomestitev stanarne posameznih upravičencev,
—	dotoča način ptačevanja detne nadomestitve stanarine,
—	opravtja druge natoge, ki mu jih poveri skupščina ati izvršitni odbor stanovanjske skupnosti.
30
URADNE OBJAVE
2. februarja 1979 — §t. 3
'	37. č!en
V okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samostojno detuje 7. čtanska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija oprav!ja z!asti nas!ednje na!oge:
—	razprav!ja o pred)ogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj ude!ežencev NOV,
—	priprav!ja pred!oge za reševanje stanovanjskih vprašanj ude!e-žencev NOV prek dode!itve družbenega najemnega stanovanja a!i odobritve posoji!a za nakup stanovanj, gradnjo stanovanjske hiše a!i za adaptacijo.
Komisija mora pri svojem de!u upoštevati ustrezen od!ok skupščine občine o načinu reševanja stanovanjskih vprašanj ude!ežencev NOV.
38.	č!en
Odbori stanovanjske skupnosti štejejo:
—	odbor za gospodarjenje	7	č!anov
—	odbor za graditev stanovanj	7	č!anov
—	odbor za družbeno pomoč	7	č!anov
Poravnatni svet
39.	č!en
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov med stanovanjsko skupnostjo in med ustanovite!ji se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravna!ni svet.
De!o poravna!nega sveta oprede!juje postovnik o de!u poravna!nega sveta, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na podtagi do!o-či! zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. !ist SRS, št. MV77).
40.	č!en
Poravnatni svet šteje 3 č!ane. ki imajo svoje namestnike.
Mandatna doba
4!.č!en
Mandatna doba samoupravnih organov in drugih te!es samoupravne stanovanjske skupnosti, traja 4 !eta.
V.	!ZVAJANJE NALOG STANOVANJSKE SKUPNOST!
42.	č!en
Strokovna opravi!a in na!oge oprav!ja stanovanjska skupnost prek de!ovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana.
43.	č!en
De!ovna skupnost stanovanjske skupnosti opravtja do!očene strokovne. administrativne, finančne in druge zadeve za stanovanjsko skupnost v sk!adu z ustavo, zakoni, samoupravnih sporazumov o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti ter drugimi samoupravnimi sp!ošnimi akti stanovanjske skupnosti in po navodihh in smernicah organov uprav!janja stanovanjske skupnosti ter tajnika stanovanjske skupnosti.
Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene de!ovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in de!ovno skupnostjo stanovanjske skupnosti.
VI.	USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
44.	č!en
Stanovanjska skupnost občine Sežana skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR S!oveniji ustanav!ja zvezo stanovanjskih skupnosti S!ovenije za obravnavanje vprašanj in oprav!janje zadev skup-
nega pomena, ki so pomembne za vse deiovne tjudi in občane v SR Sto-veniji.
Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti S!ovenije z dne 23. 7. !974 (Ur. !ist SRS. št. 12/76).
VII SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
45.	č!en
Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socia!nega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invahdskega zavarovanja ter zapostovanja v občinsko skupnost socia!ncga varstva zaradi us-k!ajevanja pohtike na področju sociatnega varstva in oprav!janja na!og. ki terjajo širšo sohdarnost de!ovnih )judi in občanov, združenih v interesnih skupnostih, ki sestav!jajo skupnost sociatnega varstva občine Sežana.
Na!oge občinske skupnosti socia!nega varstva so oprede!jene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socia!nega varstva.
VI!! KOM!S!JA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
46.	č!en
Ustanovite!ji stanovanjske skupnosti uve!jav!jajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prek komisije za samoupravno de!avsko kontro!o.
Komisija za samoupravno de!avsko kontro!o ima nas!ednje pristojnosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih sp!ošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov.
—	nadzira izvajanje sk!epov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotav!ja sk!adnost sktepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnim: pravicami. do!žnostmi in interesi usta-novite!jev stanovanjske skupnosti.
—	nadzira družbeno in gr .podarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpo!aganjc z njimi.
nadzira javnost dc!a stanovanjske skupnosti.
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa de!a stanovanjske skupnosti.
nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic. do!žnosti in interesov ustanoviteijic stanovanjske skupnosti.
47.	č!en
Komisijo za samoupravno de!avsko kontro!o obhkujejo konference de!egacij za samoupravno stanovanjsko skupnost izmed de!ovnih !judi in občanov, ki niso de!egati stanovanjske skupnosti.
4M. č!en
Komisija za samoupravno dc!avsko kontro!o šteje 3 č!ane, ki jih delegirajo:
—	L č!ana — stanovaki iz KS
I. č!ana dc!avci v teme!jnih in drugih organizacijah združenega de!a in de!ovnih skupnosti
—	L č!ana — de!avci v teme! jni in drugih organizacijah združenega earn delovnih skupnosti, ki de!egirajo delegate v zbor izvajakev.
Mandatna doba komisije za samoupravno delavsko kontro!o traja 4
2. februarja 1979 — št. 3
URADNE OBJAVE
31

IX.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
49. č!en
Naioge s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti občine Sežana.
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito je nositec vseh priprav na ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodetuje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopotitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju na!og tjudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še ztasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne ku!ture stanovatcev, združenih v zborih stanovatcev pri krajevnih skupnostih. Odbor oprav! ja tudi vse druge natoge v sk!adu z zakonom o !judski obrambi ter drugih predpisih.
X.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOST!
30. čten
Stanovanjska skupnost občine Seža(na mora zagotoviti redno, pravočasno. resnično in popotno phveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o cetotncm detovanju stanovanjske skupnosti ter o probteniu. stanja ter razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih sptošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti. 4) detovanju detegatskcga sistema stanovanjske skupnosti in samoupravni organiziranosti nasptoh. o dctu in prohtcmih dctovnc skupnosti stanovanjske skupnosti ter organizacij združenega deta. ki pogodbeno vršijo dotočenc strokovne natoge za stanovanjsko skupnost kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih i/ juistujmtsti stanovanjske skupnosti.
51.	eten
Podrobnejše obtike obveščanja javnosti o detu stanovanjske skupnosti opredetjuje statut stanovanjske skupnosti.
XI.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	čten
Stanovanjska skupnost je za opravtjanje natog naštetih v 2. čtenu samoupravnega sporazuma odgovorna skupščini občine Sežana.
X!) PREHODNE )N KONČNE DOLOČBE
53.	čten
Ta samoupravni sporazum je sktenjen, ko ga sprejmejo ustanovitelji. Spremembe in dopotnitve tega samoupravnega sporazuma tahko predtagajo ustanovite!ji.
54.	čten
Z dnem uvetjavitve tega samoupravnega sporazuma preneha vetjati sanioupra\ ni sporazum o ustano\ it\ i samoupravne stanovanjske skupnosti občine'Sczana z dne t7. decembra !974.
53. čten
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana se objavi v Uradnih objavah.
V Sežani. 2H. decembra !97H
Pristopne izjave ustanovitetjev — podpisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana. se hranijo na sedežu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana. Nika Šturma !2/a in so sestavni det tega sporazuma.