poštnina plačana V gotovini Leto XXI. Posamezna Stev. Dhl Št. 43 ■m ■ ■P Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak eet^tsk w & Komaj so volitve razpisane, že so spet prilezle iz smrdljivih brlogov temne sence, ki so tam dolga leta kuhale in prežvekovale svojo zlobo. Te ogabne sence se hočejo vse-sti za vrat našemu narodu, ki se je srečno otresel črnega jerobstva. Tem dolgoletnim brezposelnikom ni ničesar svetega na tem svetu, na onega pa tako ne verjamejo sami, pač bi pa radi, da bi ljudstvo še dolgo verjelo. Toda danes so že daleč tisti časi, ko je preprost človek moral s stisnjenimi pestmi požirati tisti čudoviti farizejski nauk: »Ne glej me. kako živim, temveč ubogljivo poslušaj, kako te učim!« Tisti zlati časi so že za deveto .goro. Kar nismo verjeli svojim očem, ko smo našli v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« naslednji članek, ki nam ga je VODOMA PODTAKNIL ta trhli sedemdesetletnik: JNS zoper presto žganjekufeo JNS podeželsko glasilo »Domovina« se je v svoji številki dne 13. oktobra 1938 široko razpisala v posebnem članku na 1 in 2. strani zoper prosto žganjekuho kmetov, ki jo zakon dovoljuje, in sicer iz domačega sadnega pridelka za lastno porabo. »Domovina« očita kmetom, da ta zakon na dvojni način izigravajo: 1. s tem, da baje »Žganje prodajajo in seveda z uspehom, ker ga nudijo posamičnim odjemalcem mnogo ceneje nego ga morejo nuditi za točenje alkoholnih pijač obdavčeni upravičenci«; 2. »s tem, da kmet ne uporablja le doma pridelanih surovin, katerih je primeroma malo, nego kupuje uvožene surovine in iz njih kuha žganje. Pred vojno je v ta namen služilo uvoženo brinje, danes služijo temu namenu fige in rozine«. Tako denuncirajo (ovajajo) jenesarji naše kmete kot kršite-lie zakona. Besede »Domovine« smo navedli dolsovno, da se jeenesarski kmečki prijatelji ne morejo izmikati. In kaj zahtevajo ti svobodomiselni kmečki prijatelji? Kličejo financarje nad kmeta! »Domovina« zahteva to-le: »Ker zakona o prosti žganjeku-hi ne bi bilo mogoče tako hitro spremeniti, bi se priporočalo za naše razmere, da se uvede kontrola proste žganjekuhe v obliki pečatenja kotlov.« Kmetje, sodite sami o »kmečkem« prijateljstvu svobodomiselne gospode in njenih zaveznikov — liberalnih kmetijeev! Sami veste, kaj vam je proti njim storiti! Zdaj pa vzemite v roko predzadnjo »Domovino« — vemo, da jo še hranite — in prepričajte se, da smo po vseh teh stavkih, ki jih je iztrgala brezvestna mržnja iz celote zapisali tole: Tako piše »Zdravje«, list za poučevanje širokih plasti pouka potrebnega naroda. Prav piše! »Dobrota«, ki smo jo dobili Slovenci z raztegnitvijo srbskih zakonskih predpisov o prosti žganjekuhi na vso državo, se kaže leto za letom v bolj pogubni obliki. Kakor vzame skrbna mati še tako ljubemu otroku nož iz rok, ker je odgovorna za otrokovo zdravje in življenje, pa naj se dete še tako dere, tako bo treba pritisniti na odgovorne činitelje, da se zavedo svojih dolžnosti do narodnega zdravja in čimprej omejijo na staro mero davka prosto žganjekuho. Pa svetujejo nekateri visoke davke na domačo žganjekuho. Nič takega, iaj je že dovolj sramote, da so poiskali kritje za izgube lahkomiselnih denarnih zavo* dov v davkih na pijačo. Dvakratna nesreča za narod: ob denar je in še ob zdravje povrhu. Kakšen list pa je to »Zdravje« in kdo mu duje oblast, da tako piše? Mnogi naši naročniki tega ne vedo, zato jim moramo pojasniti. »Zdravje« je poljuden mesečnik, ki ga urejuje visok zdravnik, ki sedi — čujte in strmite — za isto politično mizo s »Slov. Gospodarjem«. Kdo ima zdaj prav? Sodimo, da zdravnik, ki mu gre zares bolj za blagor naroda, kakor za zaslužek pri bolnih pijancih. Ta zdravnik je sedaj predstojnik največje naše zdravstvene ustanove Higi-jenskega zavoda v Ljubljani On najbolje pozna žalostne zdravstvene razmere naše dežele in je naravnost njegova dolžnost, da nas uči in predlaga vse potrebne ukrepe za preprečitev nevarnosti za narodovo zdravje. Pozivamo urednika »Zdravja«, da on za ušesa potegne »Slov. Gospodarja«. Zakaj pa je »Slov. Gospodar« vedoma podtaknil nam to zdravniško pisanje. »Zato, ker je hotel z lažjo nahujskati lastne Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletni 12 din. polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerilia letno 1 dota*, Račun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani st. lo.nii volilce proti naši skupni fronti, kjer se bo« rijo naš kmet, delavec in obrtnik brez ozi« ra na strankarstvo skupno kakor en mož za boljše življenje. Njegovi voditelji pa vsi« ljujejo volilcem take kandidate, ki ne poznajo ljudskih teženj in težav, ali pa celo od teh dobro živijo. Zato se jim volilci pun* ta jo in treba je bilo nahujskati lastne volit* ce proti našim možem. Včasih so nas dob žili, da smo v zvezi s samim hudičem. Se* daj, ko se že otroci tej trditvi smejijo, p$ so posegli po zadnjem orožju, da držimo z biriči in financarji proti njim. Dokazov pa jim je manjkalo, zato so segli po laži. Staro orožje njihovo je laž. Po njihovi stoletni krilatici: »Namen posvečuje sredstvo« pa je celo dovoljena, kadar jim je v korist. Dobro, da ne delijo še odpustkov za takšno gnusno početje. Sram bodi »Sloven. Gospodarja«, tega trhlega sedemdesetletnika, ki tako nemarno ravna, namesto da bi mislil na svojo zadnjo uro, ki mu že bije. Toda njega ne bo sram, pač pa njegove či-tatelje, ki jih ima ta list za tako neumne, da bodo čelo še plačevali njegovo lažnjivo pisanje. Ne bodo trpeli njegovi volilci, da bi se jim po srečnih volitvah še rogal po znani popevčici: Vjeli ste se, vjeli ste se, na te lažnjive limance...« Glasno jim_ bodo 11. decembra povedali skupaj z našimi možmi: »Mi smo s poštenjaki, ne pa z lažnjiv-ci.« 1 ilvahne volilne priprave Minil je drugi teden po razpisu volitev v narodno skupščino. Vse stranke in skupine, ki se bodo udeležile volitev, so porabile pretekli teden za ureditev raznih medsebojnih zadev in za priprave za sestavljanje kandidatnih list. Glavna pozornost jugoslovenske javnosti je bila posvečena zaključku pogajanj med vodstvom JNS in Blokom narodnega sporazuma za volilni dogovor, ki so ga sog^sno odobrile vse v poštev prihajajoče politične skupine. Volilni dogovor med JNS in Blokom narodnega sporazuma, ki ga tvori pet bivših strank zagrebške in beograjske združene opozicije (Hrvatska seljačka stranka in samo stojni demokrati, združeni v Kmetsko demokratsko koalicijo, Srbski zemljoradniki, Sta-roradikali in Davidovičevi demokrati! določa enotno' opozicijsko fronto pri skupščinskih volitvah Nosilec skupne državne liste je dr. Maček, predsednik KDK, ki ie v tem volilnem bloku tudi najmočnejša skupina. Blok narodnega snorazuma bo postavil svoje kandidate, nosilec liste pa bo sprejel na listo tudi vsakeea kandidata, ki ga bo predložilo vodstvo JNS Za kandidr.te, ki. so vezani na skupno državno listo, velja načelo vzajemnosti in medsebojnega spoštovanja oolitičnega prepričanja. Da se v teku volilne borbe izločijo nevšečpa trenja, bo poseben odbor, ki ie bil sestavljen iz zastoonikov obeh skupin, skrbel za skladnost volilne borbe. Dogovor o enotni opozicijski fronti je izzval v vsej jugoslovenski" javnosti največje zadovoljstvo. Poročila iz vseh delov države javlj.ajo; da je ljudstvo sprejelo, vest o skupnem nastopu opozicije na enotni Usti z zadoščenjem na znanje kot prvi resni in .odločni korak k stvarnemu pomir-jenju in k ureditvi vseh perečih notranjepolitičnih vprašanj. Kakor pri vseh velikih odločitvah in akcijah se je pojavila tudi proti temu dogovoru naknadno osebna ali krajevna opozicija, ki je večinoma nasedla lažem krogov, katerim ne gre volilni dogovor JNS in BNS (Blok narodnega sporazuma) v račun. Koraki te opozicije pa so zelo platoničnega značaja, ker so vsi sklepi dokončni in nespremenljivi. Za JNS tem bolj, ker so zanje do zadnjega g1 skovali tudi vsi tisti maloštevilni nezadovoljneži ki iščejo danes zavetja pod drugimi firmami. Na dr. Mačkovi listi bodo kandidirali tudi pristaši jugoslovenskih socialnih demokratov katere vodi dr. 2ivko Topalovič. Prvotno se je izrekel za kandidaturo na listi dr. Mačka tudi voditelj »Zbora« Ljotič, ki pa se ie poz-neie odločil nastoniti s samostojno državno kandidatno listo. Pri majskih volitvah 1935 je zbrala lista g. Ljotiča okoli 24.000 glasov. Vse skupine, ki bodo postavljale svoje kandidature na listi dr. Mačka, so že pričele z živahnim delom med ljudstvom. Dan za dnem je nešteto konferenc in sestankov, na katerih poročajo delegati vodstev posameznih grup o volilnem dogovoru ter se razgovarja-jo s pristaši o postavljanju sreskih kandidatov. V raznih predelih države so voditelji po edinih opozicijskih skupin začeli dogovore o postavljaniu enotnih kandidatur in razdelitvi srezov. Do sedaj so bili tnki dogovori skle-nieni že v vardarski, vrbaski, drinski in ze.t-ski banovini. V ostalih banovinah se pogajanja še nadaljujejo. ; Po vsem tem konec tedna izgleda, da sa bodo pomerile 11. decembra tri državne liste: dr. Mačkova, vladna in Ljotičeva. Dr. Stoja-dinovič je otvoril volilno kampanjo rvojo stranke v nedeljo zvečer z govorom v Beogradu, v katerem je naznanil, da bo on no« silec državne-liste JR7 Izjava predsednika JNS Predsednik JNS g. Peter Zivkovič je podal novinarjem izjavo, v kateri pravi: Kot predsednik JNS sem pristal na sklenjeni volilni dogovor med JNS in blokom narodnega sporazuma za bližnje volitve narodnih poslancev in sicer na podlagi popolnoma soglasnega pooblastila ožjega glavnega odbora JNS, da se prepušča predsedniku stranke, da sklepa definitivn0 o poteku pogajanj. Prav tako je bilo v vodstvu stranke in v njegovem političnem odboru pri glasovanju posameznikov soglasno odobreno besedilo o sprazumu, pri čigar obravnavi in sestavi so sodelovali tudi gg. Juraj Demetrovič, dr. Svetislav Popovič in Lavoslav Hanžek, ki se sedaj naknadno umikajo. Pri glasovanju ni bil niti en glas proti, niti v ožjem glavnem odboru niti v predsedništvu stranke, kakor tudi ne v političnem odboru, ko sem osebno vsakemu posebej postavil tozadevno jasno vprašanje. Glede na zlonamerne glasove o nekakem izdajstvu programske usmerjenosti JNS, ugotavljam, da že iz samega besedila o sklenjenem dogovoru jasno izhaja, da se nisva niti JNS niti jaz odrekla programu, niti ju-goslovenski miselnosti, temveč da smo v resnici izvršili koristno in dobro politično delo, ki so ga pravilno ocenili in sprejeli prpad-nki naše stranke. Zato stopamo mirne vesti in z zaupanjem pred narod, ne da bi sklepali kake osebne kupčije. Posveti opozicijskih skupin Preteklo soboto in nedeljo je bilo po državi nebroj volilnih posvetovanj večjega ali manjšega obsega. Slo je na njih deloma za načelne odločitve glede načina kandidatur; deloma pa tudi že za določanje kandidatov v raznih srezih. Tudi v Sloveniji je bila cela vrsta volilnih posvetov, zlasti opozicijskih. • V soboto popoldne se je v Ljubljani sestal banovinski odbor Jugoslov. nacionalne stranke. Sejo je vodil predsednik dr. Janko Rajar. Udeležba delegatov je bila polnoštevilna in so bili zastopani prav vsi srezi iz banovine. O političnem položaju in o volilni akciji sta poročala senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Njuni poročili sta bili sprejeti z ..................... živahnim odobravanjem, prav tako pa je bil soglasno potrjen tudi volilni dogovor JNS z blokom narodnega sporazuma (z zagrebško KDK in beograjsko združeno opozicijo). Pokazalo se je ob tej priliki vnovič, da ta dogovor v celoti odgovarja razpoloženju strankinih pristašev v vseh slovenskih krajih Po poročilu delegatov posameznih srezov, so bili sprejeti sklepi, kako naj se v smislu navodil strankinega vodstva izvedejo kandidature. Izvoljen je bil kandidacijski volilni odbor, ki bo skupaj s predsedstvom banovin-skega odbora vodil vse volilne priprave. V Celju je bilo v nedeljo zborovanje predstavnikov socialističnega tiska iz Slovenije. Ker so se ob tej priliki zbrali socialistični zaupniki iz vse Slovenije in je prispel v Celje tudi Živko Topalovič iz Beograda, so se po končani konferenci razvili tudi živahni razgovori o volilnem nastopu socialistov, ki so se, kakor znano tudi pridružili dogovoru med JNS in blokom narodnega sporazuma. Poudarjeno je bilo, da so si enako kakor JNS tudi socialisti ohranili nrogramsko svobodo. Prevladovalo pa je mišljenje, da ip ba v Sloveniji stremeti za tem, da se po možnosti postavi čim več skupnih opozicijskih kandidatur. V Mariboru se je mudil čez nedeljo eden voditeljev krščansko socialnega delavstva, jeseniški odvetnik dr A^eš Stanovnik Sestal se je s tamkajšnjimi svojimi političnimi prijatelji Ta skupina nastopa politično skupaj s pripadniki bivše SLS. ki jih vodijo gg. dr. Ivan Stanovnik. dr Breoeli in dr. Jakob Mohorič Ti pripadniki bivše SLS sicer ne pripadajo nobeni izmed grup, ki so se združile na skupno opozicionalno listo (blok narodnega sporazuma. JNS in socialisti), vendar se smatra za gotovo, da bodo tudi oni podprli skupno opozicijsko listo s svojimi kandidaturami in glasovi Prav tako so imeli v nedeljo v Mariboru posvetovanje pristaši tako zvanega Kmetsk6 delavskega gibanja, ki se zbirajo okrog dr. Vekoslava Kukovca. Tudi ti bodo podprli opozicijsko listo na kateri naj bi po njihovem predlogu kandidiral dr Kukovec v stezU Maribor levi breg Poleg tega je bilo govora o tem, da bi kandidiral tudi v brežiškem srezu za to skupino dr Kukovec. Pastam in ostani član Ciril Metodove družbe! I Važne določbe volilnega zakona Ker je gotovo, da bodo pri bližnjih volitvah narodnih poslancev skušali razni agitatorji prisiliti posamezne voliice, da bi glasovali za njihove kandidate ali pa da bi jih odvrnili od glasovanja, navajamo nekaj kazenskih določb, ki jih vsebuje zakon o volitvah narodnih poslancev za taka dejanja. Volilni zakon pravi: Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem zakonu, ali pa prepreči, da kdo vporabi pravico, ki mu jo»daje zakoa, se kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mesecev in v denarju od 300 do 3.000 din, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisuje težje kazni Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opustil ali ne bi hotel izvršiti tega, se kaznuje z zaporom do 2 let. Oni, ki z nasiljem aii s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne vpo-rabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zanorom od 1 meseca do 2 let. Kdor da ali obeta vclilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi da ga zavede, da podoiše kandidatno listo ali da je ne podpiše, ali da že dani podpis na njej prekliče, alj da za določeno kandidatno listo glasuje aii ne glasuie. se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 din. Prav tako se kaznuie tudi volilec, ki sprejme daj-ilo ali ohliiiho darila. Kot storilci navedenih dejanj se kaznujejo tudi oni. ki so dali .sredstva ali na pomagali, da se izvrši katero izmed t»h dejanj. Volivec ki glasuje več ko+ enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 din in % zaporom od enega do 6 mesecev. Kdor glasuie ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in z njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do enega leta Poleg kazni, določene za podkupovanje volivcev, se storilci obsodijo tudi na izgubo pravite voliti poslance najmanj za dobo enega leta. a največ za dobo 6 let. Volilci. ne bojte se nikogar, ker zakon ščiti vaše pravico, da oddate glas za pravega moža, ki čuti z vami. Vsako nasilje javite krajevni organizaciji stranke, ki bo že skrbela, da boste dobili zadoščenje. Ne pustite se od nikogar ustrahovati! »Oh, nef« se je namuznil Miha. »T-a ne bo nič mislila Preneumna je še, Julka « »No, seveda! Povej ii pač. Zbogom!« Po tem pozdravu jo je Janez odkuril, kakor bi dobri Peter že umiral Miha je vtaknil roko v žep. Obstal je pri vratih in začel žvižgati: »Deklica mila, kod si' hodila ....« Tedaj je zaslišal za hišo rezki glas svoje gospodarice. Zdaj bi bil lahko še priklical Janeza, ne da bi mu bilo treba preveč odpirati usta, toda rajši se je zasmejal in se vrnil v hišo. Prižgal si je pipo in sedel v temni kot ob peči. Zunaj na pragu sta si Jeznica in Julka stepali sneg s čevljev. Potem sta stopili v vežo. Ko je Jeznica zagledala Miho, je debelo pogledala. »Kaj, danes, ko je nedelja, čepiš doma7« »Mislil sem si, da je dobro, če kdo varuje hišo.« Ta dokaz zvestobe do hiše je menda kmetico ganil, »Hvala. Miha. Nate se človek lahko zanese.« Vrgla je svojo ruto na klop. »Zdaj bom pa pogledala v shrambo. Kar lačna sem.« »Lep patron je ta bratranec!« ji je segla Julka v besedo. »Še skledi ce' kive nama ni ponudil. Seveda, bog je najprei sebi ustvaril brado. Le pohitite, mati, da ne umrem bd lakote.« »Garati ne znam. Boš morala že iti h kajžarici.« Miha se je posmejal. Toda Jezniča je resno rekla: »Tu se nI treba nič smejati!« Potem je šla v kuhinjo. mSKlA POSTOL Razen če ga ona najprej prosi odpuščanja zaradi krivice, ki mu jo je bila prizadela. In če se njej ne mudi, ji bo samo tole povedal: »Liza je zdaj v hiši. Zaradi ubogega Petra je oče uvidel, da se drugače ne da nič napraviti. Zato sem pritekel sem, da ti potem, da ne boš kaj mislila. Tako! Ce bi ti meni kaj rada rekla, pa veš, kje je Gozdnikova hiša! Konec!« Ko je prišel s svojimi mislimi do tega pomirjujočega zaključka, je pospešil korake. Toda čim bolj se je bližal Jeznikovemu domu, tem počasneje je spet hodil. V hiši je bilo vse tiho. Hlapec, ki je sedel pri odprtem ognjišču v kuhinji, je imel delo, ki ni delalo nič ropota. S plutovinastim za-maškom, ki ga je pomakal v moker pepel, je čistil in gladil ostrino svojega noža. Tedaj se je začul nejevoljni Janezov glas: »Kje pa ste vsi? Ali ni nikogar doma?« Miha je stopil v vežo. »Dober večer, Gozdnik! V Dolenjo vas sta šli k bratrancu. Najbrž bosta kmalu nazaj.« Janez se je oddahnil. »Čakati pa ne morem.« »Kam se ti pa tako mudi? t »Peter leži doma. Pa še druge skrbi imam.« »Peter?« Miha je pogledal Janeza tako nedolžno, kakor bi se bil tega pogleda naučil od Julke. »Da, lepa nedelja je bila. Petra so skoraj faklali.« * ■O L. GANGHOb tU iU P B 1 R K O I L R R. 16 »Ni vrag? Kdo ga je pa tako zdelal?« »Jutri zjutraj pride sodnik. Ta bo že znal pravega poiskati.« »Seveda, saj so gospodje od sodnije pametni.« Miha je rekel te besede s smehom, toda nekaj na njegovem obrazu Janezu ni bilo prav všeč. »Ti, nikari se ne delaj tako nedolžnega. Saj si bil zraven. Prisegel bi!« »Jaz? No, ko se ie začelo, sem tudi malo pomagal in sem se branil. Toda ko sem opazil, da je resno, sem odnehal in sem se umaknil.« Janez je pogledal hlapca od strani. »Ti? Da bi se branil? No, meni ne boš pameti solil.« Šel je k hišnim vratom. »Kaj pa je?« je mirno vprašal Miha. »Ali ne boš za Julko nič naročil?« Janez se je pomišljal. »No, jutri pridem spet, če bo vse prav.« Razburjenje mu je zadrgnilo grlo. »No, pa ji povej, da Peter leži. In ker je doktor mislil, da bi bil potreben varstva, je oče kajžaričino Liziko —> Pri tem imenu se je Janezu zataknil jezik. »Kaj?« Janez je povzdignil glas, kakor bi bil Miha glluh. »Oče je kajžaričino dekle vzel v hišo, da bo Petra varovala. Mene to nič ne briga. Zato sem prišel to povedat, da Julka ne bo morda kaj mislila.« DOMOVINA št. 4*. i __ __ ^_____TJnrarora Društva kmetskih Santov in deklet za našo vas Preteklo nedeljo je imela Zveza društev kmečkih fantov in dekUet svoj letošnji občni zbor v dvorani celjskega Narodnega doma. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, saj se je zbralo na njem 147 delegatov, ki so zastopali 112 društev. Po ogromni večini je vsako društvo poslalo vsaj enega delegata, le društva iz Prekmurja zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso mogla poslati več zastopnikov, temveč je vsa predstavljal samo en delegat, Štefan Komin. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Ivan Kronovšek, ki So mu zbrani delegati priredili prisrčne ovacije. Ravno tako so delegati toplo pozdravili zastopnika češke kmečke mladine v Jugoslaviji Jožico Hejt-mankovo in Alojzija Užika iz Darovara. Z velikimi ovacijami je bila odobrena in odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Predsednik Kronovšek je v svojem poročilu orisal idejo, napore in uspehe Zveze kmečkih fantov in deklet v preteklem letu. Bil je ob tej priliki vnovič deležen toplih pozdravov in zasluženega priznanja. Tajni-. ško poročilo je podal tajnik Košmrlj, ki je med drugim navedel, da je biln v pretekli sezoni po društvih 45 prosvetnih in poučnih tečajev, 54 tekem iz kmetskega dela, 62 mladinskih zborovanj, 58 poučnih izletov ter preko 80 družabnih večerov in akademij. Vseh teh prireditev se je udeležilo 80.000 ljudi. Poleg tega so- društva imela 728 predavanj, iz svojih knjižnic pa izposodila več tisoč knjig. Ze te številke kažejo, kako veliko prosvetno delo izvršujejo na podeželju društva kmečkih fantov in deklet ter njihova zveza. V imenu raznih odsekov So poročali njihovi načelniki Merslavič, Udovič, Dovč, To-mavčič Iljaž in dr. Rosina. Poročila so bila soglasno in z zadovoljstvom odobrena. Ravno tako je bila sprejeta razrešnica, ki jo je rstaremu odboru predlagalo nadzorstvo po blagajniškem poročilu blagajnika Majcna. Ivan Nemcc je nato razvil program, ki naj ga vsako društvo izvede v novem poslovnem letu. Tudi njegovi predlogi so bili sprejeti. Pri volitvah je bil z navdušenimi aklamacijami za predsednika zopet izvoljen Ivan Kronovšek, za podpredsednika Tine Jauhar in Jošiko Tomažič. Po volitvah je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi: »Občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet usvaja resolucijo glavnega odbora od 15. V. 1938. Z ozirom na čas in prilike, v katerih živimo, smatramo še za potrebno: 1. poudariti nujnost čim tesnejšega sodelovanja z vsemi čisto prosvetnimi, po duhu sorodnimi organizacijami Slovenije, zlasti Sokolom in ZKD z ozirom na splošne narodne koristi pa tudi z drugimi. 2. poudariti, da se smatramo za stanovsko in nacionalno organizacijo, ki je slovenska, jugoslovenska in splošno slovanska in ki v skupnem in složnem delu vidi edini pogoj za zboljšanje socialnih in gospodarskih prilik na vasi. Samo zboljšanje tega položaja pa more zajamčiti kulturni napredek, posebej še nacionalni preporod slovenskih in jugoslovanskih narodnih mas. 3. zlasti poudariti, da naj pri nas organizirana kmetska mladina čim globlje poseže v gospodarsko in socialno delo, ki naj izpopolnjuje načelno delo za izobraževanje in vzgajanje vasi. V polni meri bo to mogoče po sporazumni, srečni rešitvi notranje-poli-tičnih vprašanj, ki vise kot težko breme nad vsem življenjem in postavljajo v senco pereči kmetsko-socialni problem, ki nam je predvsem na srcu. 4. Zveza kmečkih fantov in deklet je in ostane kulturno združenje, ki kot tako zlasti ne posega v politično udejstvovanje. Pri tem se pa vendar pozivajo vsi, da se naj ravnajo po načelih pravičnosti in poštenja, ki morajo biti osnova za vsako javno delo.« Pri slučajnostih so se oglasili razni delegati in delegatke s kratkimi poročili in pripombami. Zopet se je pri tej priliki pokazalo, kak0 popularen in priljubljen je pri organizirani kmečki mladini dolgoletni pred- Isednik Zveze Ivan Kronovšek, kateremu so zborovalci vedno znova vzklikali. STRAN S i Politični pregled Zunanjepolitično je bil pretekli teden zelo pester. Važni dogodki so se razvijali na treh področjih: okrog češko-slovaškega vprašanja, v Španiji in na Daljnem vzhodu. Ostra borba za novo slovaško" madžarsko in rusinsko 'madžarsko mejo traja dalje. Borba je zavzela velik obseg in so v njo posegle zopet velesile. Ko češkoslovaška vlada Madžarom ni hotela predati vsega, kar so zahtevali, so pogajanja prekinili ter sa zatekli v Varšavo k Poljakom, v Rim k Italijanom in v Berlin k Nemcem, da jim pomagajo doseči zaželene cilje, nmreč prMijuči-tev polovice Slovaške in vse Podkarpatske Rusije. Pri Poljakih so imeli srečo in sam poljski zunanji minister Beck se je šel izpostavljat za madžarske težnje, ko je potoval k romunskemu kralju in ga hotel pridobiti za to, da Romunija dovoli razkosanje rusin-ske dežele proti drugim jamstvom, ki bi jih dali Madžarska in Pofljska, ki bi na ta način prišli do skupnih meja. Toda ni nič dosegel. Toda Nemčija Madžarom in Poljakom ni bila naklonjena in tako so njihovi načrti izpodleteli. Zaradi nemškega stališča, ki je bilo v prilog Slovakov, je tudi Italija umaknila preočito oporo, ki jo je prei nudila Madžarom. Na pobudo Nemčije se bodo sedaj pogajanja nadaljevala in bodo mejo med Češko-Slovaško-Rusinsko in Madžarsko določili po narodnostnem načelu in ne drugače. Slovaška in Rusinsika sta dejansko rešeni. Poljsiko-madžarski načrt o skupnih mu« j ah se je podrl. Prav tako tudi poljska za* misel o skovan ju poljsko-madžarsko-romun-* skega bloka, ki bi bil branil Sovjetom do-« stop v Evropo, Nemčiji pa napredovanja proti vzhodu. Nemčija si je ohranila potpro« ti vzhodu odprto. Ob sklepu našega poroči* la pa vse kaže, da bosta odločali ta spor 11 a« lija in Nemčija skoraj gotovo v škodo Slo* vaške in Rusinsfee. Močno vznemirjenje v Litvi je nastali© zaradi poslabšanja razmerja d (J Nemčije in Poljske. Litva je pripravljen^, zajamčiti nemški in poljski narodni manjših Julka se je začela preoblačiti, ne da bi se bila zmenila za Miho, ki je bil v izbi. Ta pa je oprl komolce ob kolena in jo gledal, ko je odpenjala srebrno verižico za vratom, od-pasovala svilen predpasnik in potem smuknila v drugo krilo. Potem ji je rekel: »Ti! Danes si pa zamudila obisk!« »Tako? Ali je bil tu?« Julka se je namuznila. »T0 je pa lepo, da se je prišel izpovedal« »Pošto ti je pustil.« »Ze vem, kaj.« »Tako, ali si že zvedela?« Začudeno ga je pogledala. »Kaj?« »Da je Kajžaričina punca pri Gozdnikovih na domu.« Prestrašena je strmela Julka v kot, kjer je sedel Miha. Ta je vstal. »Pravi, da je Peter zbolel!« Ta ,zbolel' je čudno naglasi.1. »In zato je Janez prišel sem. Da ne boš morda kai mislila.« »Tako? Tako?« se je zahihitala -Julka. Toda njen smeh je zvenel kaj leseno. Miha je vzel klobuk izza peči, si ga dal postrani na glavo in se ji počasi približal. »Julka?« »Kaj?« »Ali si ljubosumna?« Od strani ga je pogledala. »Pojdi no, tepec! Če bi se takšne bala, ne bi vedela, koliko sem vredna.« Smeje se je stopil čisto k njej in ji ovil roko okoli vratu. Hotela se je braniti: »Nehaj! Mater bom poklicala!« »Zaradi mene!« Skoraj surovo, da je zastokala. jo je pritisnil k sebi in jo poljubil. »Miruj!« Jezn0 ga je pahnila stran. »Vsega mora biti enkrat konec.« Tedaj jo je izpustil. »Čakaj, še nekaj ti bom povedal.« Julka je tiho odvrnila: »Glej, da izgineš!« »Mati mora biti danes utrujena. Spet bo dobro spala.« Z vročimi očmi ga je pogledala Potem aa je brez besede šla iz izbe. Hlapec se je namuznil. Tudi on ni mislil ostati v hiši. V kuhinji je pozdravili Jeznico: »Zbogom! Na kozarec vina grem « »No, dobro. Na moj račun ga izpij Peter. Priračunala ti ga bom. Samo prepozno mi ne hodi domov!« »Ne, ne, danes pa že ne!« Spet je začel žvižgati isto esem kakor prej in zašel čez dvorišče. Ko ie prišel na travnike, ki so padali proti dolini, je v poslednjem soju dneva videl še mladega Gozdnika na cesti. Janez je z dolgimi koraki krenil proti vasi. Obraz mu je rdel. Neprestano se je prijemal za vrat. »Takšne skrbi! Še smejali se mi bodo zaradi te nerode!« K0 je prišel domov, je hotel zaviti naravnost ' proti Petrovi čumnati, toda na dolgem hodniku se je obrnil in stopil najprej v kuhinjo. Vprašal je deklo: »Ti? Kako je gori? Kaj je s Petrom?« »Dobro mu je! Sai ima varstvo!« »Seveda — « Pri večerji v izbi, kjer so sedeli za mizo vsi razen Petra, so klepetali samo o popoldanskem fantovskem prepiru, o Kajžarici in Liziki. Janez je postajal čedalje nemirnejši med tem pogovorom. Iznenada pa je rekctf »Oče, še dekletu je treba kai posOlati za ve* čerjo.« J »No, da, zaradi mene!« Janez je naložil toliko dobrot na krožnili da je dejal pastir! Če bi se meni tak0 dol br0 godilo.« Toda dekla, ki jo je Janez poslal v čum<| nato. je prinesla vse nedotaknjeno nazaj* »Lepo se zahvali, pa pravi, da zanjo ni nij treba.« Janez se je razdražen posmejal. »Ali živ| od božje besede?« »Vse kar je prav!« je zagodel stari Gozdtf nik. »Norčevati se pa iz dobrega ni treba!*; Janez je vstal. »Pozdravljeni bodite!« ■ Tedaj je oče položil pesti na mizo. »K% pa je spet? Kam misliš iti?« »Tja, kamor spada pošten fant v neduljdl K drugim v gostilno.« »Vraga, fant! Kaj pa ti Je? Alf si se a JuJjjfl ko sporekel?« »Sporekel? Jaz? Z Jufllko?« Janez se je pq| smejal. »No, da ti pride kaj takega na mM sel!« Ze je bil v veži. Potem pa čez dva*® šče in na cesto, kakor bi ga bil kdo podfip Ko je stopil v gostilno, je zavriskal, kft* kor bi bil hotel priti v pravo voljo. KričeSl glasovi so ga pozdravili. Vse mize so bila zasedene in dima je bilo toliko, da se je luŠ skozenj le medlo videla. Vršič pa takšen kew kor v judovski šoli. Zlasti v drugi sobi, je bila namenjena bolj za fante. Janez je moral najprej poskusiti vino it vseh kozarcev, ki s0 mu jih znanci molili ni vse pravice, da se izogne novim nesporazumom. V češkoslovaški notranji politiki se kažejo temeljne spremembe tudi v delovanju strank. General Syrovy napoveduje obsežen sanacijski p ogram. V Španiji so nastale velike spremembe. Italija se je odločila, da odpokliče svoje prostovoljce iz Francove armade. Odšlo jih je že 10.000. Prihodnje tedne bo odpoklieala tudi topništvo in druge tehnične čete, ki so baje še številnejše, kakor je bila pehota. Italija je to storija, ker bo šele sedaj Anglija priznala zasedbo Abesinije in uveljavila sporazum, ki ga je poleti skleni*a z Italijo. Državljanska vojna v Španiji se torej vendarle bliža koncu. Na Daljnem vzbodu Japonci pretekli teden dosegli velikanske uspehe. Napadli So Kitajsko z južne obale navzgor ter v bliskovitem prodiranju v petek zjutraj že zasedli milijonsko mesto Kanton, ki je b&> prestolnica južne Kitajske. Kitajcem je sedaj vsak dovoz orožja iz tujine onemogočen. Tudi na srednjem Kitajskem se Japonci približujejo prestolnici Hankov in jo bodo prihodnje dni tudi zasedli. S tem so Japonci dobili v svoje roke najbogatejše kraje Kitajske ter bodo brez dvoma pripravljeni pogajati se za mir. V Palestini so pretekli teden doživeli krvave dneve. Arabci so vdrli v staro mesto in so tamkaj precej divjali. Anglija je morala poslati v Palestino 25.000 mož in je sedaj Jeruzalem vojaško zasedla ter hoče z odločno roko napraviti konec prelivanju krvi med Judi in Arabci. Japonci so zasedli prestolnico kitajske vlade Hankov. Kitajska vojska in večina prebivalstva sta se umaknili iz mesta že pred prihodom Japoncev. Kitajci so mesto na več koncih zažgali in pognali v zrak vsa važnejša poslopja. Japonci so dobili v roke mesto, ki je gorelo na vseh straneh. Japonska letala preganjajo bežečo kitajsko vojsko ter civilno prebivalstvo ter brezobzirno obstreljujejo skupine beguncev. Izgube kitajske vojske pa znašajo v zadnjih treh mesecih blizu miliiona mož Ja- ponske izgube so dosti manjše, ker so Japonci v vseh zadnjih bojih pošiljali naprej tanke, letala in topništvo, pehota je prodirala za njimi šele, ko je bil kitajski odpor docela strt. Japonski politični krogi poudarjajo, da niti zasedba Kantona, niti padec Hankova ne pomenita konec japonskih operacij na Kitajskem. Japonska se bo borila vse dotlej, dokler ne bo zlomljen zadnji odpor maršala Cankajška. Japonski načrt stremi za tem, da se vojski maršala Čangkajša onemogočijo vse zveze za dovoz vojnega materiala. Velike politične spremembe napove" dujejo na Madžarskem. Vso ob'ast naj bi vzel v roke regent Horthy s pomočjo predsednika vlade Imredyja, ki bi postal madžarski diktator in preosnoval socialno razrvano državo po pravičnejših načelih. <■> Ostre ukrepe proti Judom je izdala bolgarska vlada. Prepovedano je vsako priseljevanje tujih Jugov, zelo bodo pa tudi omejili udeistvo-vanje bolgarskih Jugov "V gospodarstvu Gospodarstvo Ugodna sadna in vinska letina Maribor, v oktobru Sadna trgovina in nakup sadja ki sta bila radi pomanjkanja denarnih nakazil precej ča sa v zastoju, sta spet v polnem razmahu S pesniškega kolodvora odhaja dnevno na desetine vagonov jabolk. Po Mariboru švigajo dan za dnem tovorni avtomobili, polni za izvoz namenjenih jabolk V zadnjem času se je cena jabolkam zopet dvignila do 2.50 in celo 2.75 din za kg. Tako se je cena po dvakratnem padcu na 1.50 in 1 75 ustalila na oni višini, na kateri je bila ob pričetku letošnje izvozne sezone, ko je osrečila zlasti osrčje Slovenskih goric in kraje okoli Gornje Radgone, kjer je bila sadna letina izredno dobra. Razveseljivo je pri tem tudi to, da nemški kupci naših jabolk ne izbirajo posebnih sort. ampak se zadovolje z mešanim blagom, četudi kažejo seveda precej zanimanja za najboljše vrste našega sadja (kanadkr itd.) Spri- čo poživljenja izvoza naših jabolk se opaža med našimi izvozniki sadja in sadjarji upanje, da bo do konca izvozne sezone mogoče izvoziti vse za prodajo razpoložljivo in že pripravljeno sadje ter da bo možno ustreči pričakovanju glede izvoza še zadnjih 3000 vagonov, ki pojdejo preko meje Seveda se opažajo tudi letos računi s špekulacijami, saj je precej takšnih, ki so spravili in še spravljajo velike količine izbranega sadja v skladišča, da ga bodo lahko pozneje prodajali po ugodnejših cenah. Kakor je letošnja sadna prodaja precej zadovoljiva, tako se obeta tudi našim vinogradnikom izredno ugodna kupči ja z novim vinom Naši vinogradniki že dolgo ne pomnijo tako lepe bilance z velikimi napori in denarnimi žrtvami združenega vinogradniškega zanimanja za mošt kakor letos, ko ga prodajajo po 6 do 8 din liter Zal pa se med vinogradniki čujejo pritožbe radi pomanjkanja nezatrošarinienpga sladkorja za slaje-nje moštov, ker prihaja v poštev le Z3 vir.o-gr-ide v senčnejših in manj ugodnih legah Tako je prineslo letošnje leto našemu obmejnemu sadjarju in vinogradniku lepo n zasluženo plačilo za trud in ogromne naocre, ki ne dopuščajo nagemu kmetovalcu nikak-šnega odmora in oddiha. V vrstah sadjarjev in vinogradnikov «e opaža opt'mizem ter se izraža upanie. da bodo s nomočio vnovčenih nridplkov lahko vsaj v glavnem poplačali davščine in druge najvažnejše potrebe Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na sejmih zadnjega tedna se je tigovala živina Za kg žive teže: V Ljubljani voli in telice 4.50 do 6, krave nrt 2 50 do 5 50 teleta od 7 do 8. prašiči špe-harji po 9 r>0. pršutarji pa po 8 din. V Kranju volj od 5 75 do 6 25, krave od 5 do 5 50, teleta od 7 do 8. prašiči pršutarji 8 do 9.50, špe-harji po 10 din Prasci 7 do 8 tednov stari pa 140 do 250 din rilec — V Ptuju voli od 4 50 do 5 50. krave 2 50 do 3 75. biki 3.50 do 5, junci 3 do 4 telice 4 do 5 prašiči špeharji po 8 50 pršutarji pa od 7 50 do 8 din 6 do 12 ted. nov stari prasci so bili po 80 do 165 din za rilec, plemenske svinje pa po 7 din za kg V Semiču volj od 3 do 4.50. krave pa po 3 din. KRMA se trguje za metrski stot: V Ljubljani seno do 100, slama po 60 din. V Mariboru seno dc 75, slama po 40 din V Kranju seno po 75. slama po 45 din. KROMPIR so predajali v Ljubljani po 75 v Kraniu no 75. v Mariboru do 100 din metr- pod nos. Vmes je klepetal, kakor bi mu bili že prvi kozarci vina razvozljali jezik. Potem je hotel stopiti v sosedno sobo. Toda čeprav je bil to kraj, »kamor spadajo fantje v nedeljo«, je vendar na pragu obstal. Jezmkov Miha je imel namreč tam prvo besedo. Ko Ko ga je kopica fantov, ki so se stiskali v tesni sobi, opazila, so iznenada vsi umolknili. Kako čudno so se smejali! Janezu je pognalo kri v glavo. »Ali mar ne smem slišati, kaj govorite?« »Oho! Le počasi!« je zaklical Jeznikov Miha. Še drugi so se oglasili za njim. »Tako? Kar vsi morate kričati?« Janez se je smejaL »En sam si ne upa, kaj? Seveda za metlo ie treba precej brezovih vej! Ali ste lepo zbrani vsi tisti, ki ste danes padli po našem Petru?« Nekateri izmed fantov, ki so sedeli bliže vrat, so planili kvišku in se začeli zadirati nad Janezom. Toda pogled iz njegovih oči je bil dovolj, da se mu niso upali priti preblizu. Vmešal se je še oštir in rekel odločno: »Fantje, pri meni se ne boste pretepali! To lahko opravite pri cerkvi!« Tedaj so se začeli nekateri smejati, drugi pa iznova zabavljati. Najhujše kričače je prijel Janez za rame in jih potisnil nazaj na k-bp. »Tu ostanite! Saj ste šele napol pijani. Poskrbite, da se ga boste najprej dovolj nažrli. Svete nedelje bo kmalu konec « Potem si je obrisal roke ob jopiču in šel iz fantovske sobe, ne da bi se bil še kaj zmenil za trušč in zabavljanje v njej. V veliki izbi je sedel za mizo, kjer se je gnetlo že dosti drugih vaščanov. .Pametni možje' so spet govorili o rečeh, ki Petru ni- so bile prav všeč saj je podobne že slišal v fantovski sobi. Z jeznimj besedami: »To bi bil lahko imel tudi doma!« ie vzel svoj kozarec in se preselil k drugi mizi. Tedai so ga vsi obsuli z vprašanji, ali je res, da je vzel Gozdnik Kajžarjevo v hišo — — Dalje s svojimi izpraševanji niso prišli. Kakor bi bil nekdo zažgal stol pod njim. je planil Janez kvišku: »Mir hočem imeti? Še v gostilni ga nimam Hvala!« Vrgel je natakarici kovača in šeL Ko je prišel domov, je videl, da je vse temno. »Seveda, oče! Njemu je lahko! Kar spat gre! Drugi pa naj letajo po svetu s "skrbmi na hrbtu!« Ena sama luč je gorela v vsej hiši. Tam za hlevi je bilo razsvetljeno okence. »Tako, tako?... Janez se je nekaj časa pomiš-Ijal preden je odprl hišna vrata. Tedaj je videl, da je tudi v kuhini' luč. De-kla je pomivala posodo »Hej. ti!« »Kaj?« »Ali je ona še gori?« »Slišala nisem, da bi bila šla.« Godrnjale je vzela dekla luč in odcoklja-la Po dolgem hodniku. Janez je ostal v temni veži, dokler se dekla ni vrnila. »Kako je z njim, kaj?« »Dobro. Spi.« »Pa ona?« »Sedi pri njem kakor svetnik v kapelici. In gleda ga. kakor siromak tcp'o peč. Ce ne bi človek vedel, kakšne vrste ženska je, — bi se morala človeku smiliti.« Dekla je že izginila v kuhinji. Janez je stal še zmerom v veži, kakor bi bil prepri- čan, da bo pvede! Se kaj. Toda ko le m bilo ničesar, se je obrnil proti svoji sob'n. Nič luči ni prižgal. Sezul se je, slekel suknjič in se vrgel na posteljo Petrolejka, ki je gorela spodaj na cesti, je metala skozi okno droben soi na strop sobice V ta soj se je zastrmel Janez Zdaj ga je zeblo, da se je ves tresel, zdaj mu ie bilo vroče kakor v soparni poletni noči. »Kaj je z menoj? Kaj je le?« Sedel je na posteljo in se prijel za glavo. Potem se je spet zastrmel v svetlo liso na stroou In tedaj se mu je zazdelo da gleda skozi to liso kakor skozi okno. Siedi poledenele, od sani izvožene pot-, je videl Liziko, vso zbegano. v vetru drhtečo. »O, ti norec! Ti norec!« Kakor bi ga bil neznan glas zbudil iz sanj, se je zdrznil Sklonil se je proti tlom kakor bi bil hotel poslušati skozi strop. Kar je nekai slišal. Bilo pa je le klokotanje studenca pred hišo. Toda Janez si je domišljal, da mora stokati Peter, ki ga boi rana. Prižaal je svečo, golorok in v nogavicah je neslišno odprl vrata in odšel p0 stopnicah navzdol. Na dolgem hodniku, ki je držal do Petrove čumnate, je položil svečnk na tla, se splazil do vrat in prisluhnil. S".išal ni nič drugega kakor težko, počasno dihanje. »Domov je šla,« sf je mislil Potem je pritisnil na kljuko. Tišina in mrak sta vladala v sobi. Lučka, ki je gorela na oknu. je bila zagrnjena z vsemi mogočimi predmeti, da bolnika svetloba ni draži'a S Petrovimi čevlji, njegovim klobukom in debelim molitveni-kom. Čez vse to je dala Lizika še svojo ruto. (l>a!je prihodnjič.; ski stot. Ljubljanska borza za blago javlja po 80 din za metrski stot pri vagonskih množinah. MED. V Ljubljani se je čisti med trgoval po 20 din za kg. HMELJ. Živahno zanimanje in povpraševanje za še prav pičlimi zalogami hme'ja traja nespremenjeno dalje. Za boljše in najboljše blago se je plačalo do 33 din za kg. — Žatec, Nemčija. Lastniki blaga zelo zadržujejo blago. Kar se je dalo dobiti, je stalo 950—1050 kron za 50 kg. (30—32 din za kg) Nemške pivovarne so na deželi kupile nekaj sto stotov po ceni 125 mark za 50 kg. (37 din za kg). Producenti. ki čakajo na ureditev trga, drže cene visoko. Skupno obsega žateško hmeljsko okrožje najboljše hmelj-nike s površino 5660 ha. prištevši še druga hmeljska ozemlja, je dobila Nemčija 7220 ha novih hmeljnikov, in je sedaj največji producent kvalitetnega hmelja na svetu. SADJE. Cena sadja se je v preteklem tednu precej dvignila. Sadni trgovci že plačujejo za zimska jabolka po 3 din za kg Ker bo zimskega sadja primanjkovalo, bodo cene ostale trdne. Po 1 nov 1938 bodo znižane tudi uvozne carine za prešno sadje v Nemčijo, zato se bodo dvignile tudi cene prešnemu sadju. Sejmi 30. oktobra: Studenec (krški srez), Veliki Gaber; 1. novembra: Črnomelj: 2 novembra: Cerknica, Mirna. Vitanje; 3 novembra: Dravograd (samo živinski). Zagorje ob Savi, Pišece; 4 novembra: Konjice, Sv. Lenart nad Laškim; 5. novembra: Beltinci. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo); 1 hplandski goldinar za 23 87 do 24 02 din; 1 nemško marko za 17 56 do 17.70 din; 1 angleški funt za 208 65 do 210 70 d:n; 1 ameriški dolar za 43 60 do 43 94 din; 100 franc. frankov za 116 do 118 din; 100 italijanskih lir za 230 do 233 din; 100 čeških kron za 151 do 152 din. Na prošnjo opozarjamo da gre tu za devize ne za valute, katerih tečaji žal ne notirajo. na borzah — Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 471 do 472 din Nemški klirin-gV: co bili v T.iuhli,'ini no 14 30 n Preden se je vrnil Mihon v Gozdnik, je šel še na železniško postajo in povprašal, ali so sinoči videli Mirka Juga, da bi se bil odpeljal. To so mu potrdili. Vedeli pa niso povedati, ali je bil sam ali v družbi s kom drugim, ker je bilo precej ljudi na postaji Baš ko je zapustil postajno poslopje, je pridrdral na postajo vlak iz Ljubljane in izstopil je mlad mož z dobrodušnim obrazom. »O, gospod Orešnik,« ga je nagovoril Mihon in m'u stisnil roko. »Ze nazaj? Kakor sem čul, ste nameravali za več tednov iz-ostati.« »To ji? tudi bila moja namera,« je odvrnil Orešnik, ki se je začudil zaupnemu pozdravu moža, ki ga je le površno poznal. »Hotel sem v družbi z več tovariši napraviti izlet v Beograd in Srbijo, pa so se mi tovariši sku-jali.« »V Oklešnici je v takile vročini prav prijetno, ker imate gozd v bližini,« je napeljeval pogovor policijski nadzornik. »Stanujete pa tudi v prijetnem stanovanju. Gospod Jug je vaš prijatelj, kaj ne?« »Da, da, poznava se že vrsto let iz Ljubljane, kjer sem obiskoval učiteljišče, a on je bil v gimnaziji. Pred nekaj dnevi mi je pisal, da bo odpotoval v tujino.« »Tako?« je rekel Mihon tako hitro, da se je Orešniku zazdelo nekoliko čudno. »Ze v nekaj dneh odpotuje,« je pripomnil Orešnik. Drobne vesti = Izvoz ljutomerskega vina. Nedavno so imeli "ljutomerski vinogradnik zborovanje, na katerem so ugotovili, da bodo iz ljutomerske okolice letos lahko izvozili okrog 500 vagonov izvrstnega vina. Pretekla leta so šle velike količine vina v Avstrijo, po pr^.ljučitvi pa se je pojavila velika zapreka • carinah, kakršne je prej imela Nemčija. Prav na Dunaju in v Gradcu so bili najboljši odjemalci ljutomerskega vina. Vinogradniki bodo skušali pri vladi posredovati z namenom, da se pri sklepanju trgovinskih dogovorov z Nemčijo upoštevajo tudi slovenski vinogradniki. = Izvoz sadja. Kljub temu, da je bila letos zaradi pomladanske pozebe v posameznih krajih zelo slaba sadna letina, je obrodilo sadje v okolici Maribora in v nekaterih okrajih bivše mariborske oblasti zelo dobro. Skoraj vsa jabolka so bila izvožena v Nemčijo in bivšo Avstrijo, nekaj vagonov tudi v ČSR in v Belgijo Povprečna cena izvoženih jabolk je bila 1 80—2.80 din, le za najboljše blago se je plačalo do 3 din za kg. = Pridelek domačega bombaža iz Južne Srbije. znaša okrog 365 000 kg. Od letošnjega pridelka bodo prevzele predilnice v dravski in savski banovini 850/«. =* Naša revščina. Čeprav je naša država izrazito kmetijska, je vendar pri nas poraba pšenice in drugih poljskih produktov v primerjavi z drugimi državami prav majhna. V Bolgariji pride na osebo 207 kg pšenice in drugih vrst žita, v Franciji 204 kg, v Belgiji 196, v Italiji 185 kg, v Angliji, na Madžarskem 140 kg, na Nizozemskem 134 kg, v USA 132 kg, v Švici 126 kg, pri nas pa samo 112 kg Statistika ve tudi povedati, kakšna je potrošnja raznih drugih pridelkov v posameznih državah. Tako n. pr. pride na Poljskem letno na prebivalca 932 kg krompirja, v Nemčiji 703 kg, v Belgiji 449, na Norveškem 312 kg. pri nas pa pride letno na glavo prebivalca samo nekaj nad 50 kg. O sladkorju pa pravi statistika, da ga pride na Poljskem letno na prebivalca nad 58 kg, v Angliji nad 47 kg. v USA tudi toliko, na Švedskem 48 kg, pri nas pa samo 5 in pol kg. Kave porabi prebivalec Danske letno nad 8 kg, Belgije nad 5 kg, Francije in Švice blizu ■5 kg, Nemčije 2 in pol kg, Italije 1 kg, ČSR tudi toliko, pri nas pa pride na prebivalca na leto samo 0.6 kg Po statističnem pregledu bivalra 157 1. v Italiji 88 !. v »Dovolite, da vas malo spremim,« se mu je prislinil Mihon, ki ni hotel' zamuditi priložnosti, da ne bi. še kaj več izvedel od njega o Jugovih. »Kam pa namerava odpotovati?« »Tega mi ni pisal. Sicer pa mora malo proč iz teh krajev, da bo pozabil svojo nesrečo.« »Vi mislite njegovo razdrto zaroko z gospodično Ogorelčevo?« »Seveda. Bogate dame se rade igrajo z moškimi; Kadar se jih naveličajo, pa jih krat-komalo odslovijo. Tako se je zgodilo tudi ubogemu- Mirku Jugu, ki je slepo verjel v ljubezen Vere Ogorelčeve,« je rekel učitelj Orešnik. »Najsramotnejši pa je način, kako se je bogata razvajenka otresla Juga. Pisala mu je pismo, češ da ima v rokah dokaze njegove nezvestobe in pokvarjenosti.« ,»Ali vam je Jug to sam povedal?« je vprašal Mihon. »Ne, ne. Sam bi si rajši jezik odgriznil, kakor pa kaj takega zaupal tujim ušesom. Njegova dobra mati je v strahu in skrbi za svojega sina vse povedala meni. Mirko je zdaj čisto drug človek. Kakor senca hodi okoli. Sam sem ga slišal, »ko je rekel materi, da bo napravil strašen konec, če ga bo Vera trmasto odklanjala!« »No, res je, da se jed nikdar ne použije tako vroča, kakor je skuhana. Sicer pa, ali Španiji 70 1, v Švici 40 1, na Madžarskem 39 1, v Jugoslaviji pa 23 L = Odgoditev eksekucijskih mer v vinogradniških okoliših. Vinarsko društvo je prosilo, da odgodijo davčne oblasti rubežni, ki. so bile predvidene za jesen, v vseh vinorodnih okoliših, da bo vinogradnikom omogočeno mirno prodati svoj pridelek. Finančni direktor v Ljubljani je sedaj naročil vsem davčnim upravam, da naj napram davčnim zavezancem, ki so pri plačilu davkov in kmeč kih dolgov navezani v pretežni meri na dohodke iz vinogradništva, ne uvajajo eksekucijskih korakov pred 15. XI. Davčne uprave bodo preklicale že uvedene eksekucijske mere. V izrednih primerih pa se bo mogel na individualne prošnje tudi ta termin podaljšati. Vinogradnike opozarjamo, da se v slučaju potrebne odgoditve čez navedeni rok obrnejo neposredno na pristojne davčne uipra ve. = Nova zadružna vinska klet v Ormožu. Oni dan je bila v Ormožu dograjena velika zadružna klet, ki se odlikuje i vsemi modernimi napravami. Klet je last kletarske zadruge, ki obstoja že nad 40 let in ima okoli 600 članov. H gradnji kleti je prispevala banovina in kmetijsko ministrstvo. Tvrdka Miovič Peter iz Maribora je izdelala in dobavila betonske cisterne, ki so obložene s steklom. V te cisterne se lahko natoči 3.500 hektolitrov vina. Ta klet bo velikega pomena za ves ormoški vinarski okoliš, saj bodo vinogradniki mnogo laže vnovčili svoje vino. = Avtentično tolmačenje k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Po uredbi se smatra za kmeta v smislu te uredbe tista oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, če izvirajo nje obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva posestvo pa ne sme presegati 50 ha orne zemlje. K tej določbi uredbe je izšlo avtentično tolmačenje, ki pravi: Za kmeta v smislu ured be o likvidaciji kmečkih dolgov se smatra tudi tista oseba, ki obdeluje zemljo samo z najeto delovno močjo, vendar pa izpolnjuje vse ostale pogoje uredbe. = Odložene sodne dražbe. Člen 3 zakona o volitvah narodnih poslancev med drugim določa, da se ne smejo vršiti sodne dražbe nepremičnin v času 15 dni pred in 3 dni po voliitvah. Zato so vse za ta čas določene dražbe preložene. že veste, da je gospodična Ogoreičeva včeraj izginila?« »Gospodična Vera je izginila?« je vzkliknil Orešnik ves prestrašen. Mihon je opazil, da je učitelj močno prebledel. »Kako si to razlagate?« je učitelj boječe vprašal. »Še nismo vsega dognali,« je menil Mihon in nato vso zgodbo obrazložil Orešniku. »To je grozno,« je dejal potrti učitelj ma-lodušno. »Zakaj mi niste tega takoj povedali?« »Zaradi tega ne, da ste mi zaupali čim več zanimivih reči o mladem Jugu,« je odgovoril nadzornik. »Če boste kaj izvedeli o gospodični Ogorelčevi, me boste obvestili, kaj ne? — Tukajle se loči najina pot. Moram še V Gozdnik.« Ponudil je roko učitelju, ki je le nerad po» ložil svojo roko v njegovo. Z mrkimi očmi je mladi učitelj zrl za policijskim uradnikom, ki je naglo korakal po poti v Gozdnik. - »Preklemanski vohljač me je speljal na' led, in jaz sem mu v svoji nerodnosti izgo-bezdal vse, kar mi je ležalo na srcu,« je za-godrnjal Orešnik. »Ubogemu Mirku sem napravil slabo uslugo. Čudna pa je ta zgodba' vsekakor. Gospodična je izginila, a Mirko hoče v tujino.« Učitelj je hitro stopil, da bi čimprej prispel v svoje stanovanje. Tudi nadzornik Mihon je med potjo govoril sam s seboj. »Srečo sem imel, da mi je vse tako prostodušno povedal,« je mrmral. »Kaj mi je že rekel? Da je Jug zagrozil svoji nezvesti zaročenki s strašnim koncem in da namerava odpotovati v inozemstvo. To je skrajno sumljivo.« VSTRAN 6 HBBBflBHHKHHHBaSESiHOEaUflHaHeBHBH = Slinavka in parkljevka v Sloveniji. Od 25. septembra do 10. oktobra se je pojavila slinavka in parkljevka v Sloveniji na novo v okrajih Celje (občine: Dobrna, Nova Cerkev in Velika Pirešica), Laško (občine: Jurklošter, Laško in Sv. Krištof), Slovenjgradec (občini: SlovenjgTadec in Velenje) ter Šmarje pri Jelšah (občine Polje ob Sotli, Planina pri Sevnici, Sv. Peter pod Sv. Gorami in Šmarje pri Jelšah). Skupno beleži izkaz, da je okuženih v vsej Sloveniji po stanju z dne 10. oktobra 372 dvorcev, od tega v okraju Dol. Lendava 826. DOPISI KONJICE. Tu se bo vršil 30. oktobra ob 9 uri v telovadnici deške šole ustanovni občni ebor krajevne organizacije koroških borcev. Vsi, ki so se udeležili borb na naši severni ineji, naj se ga polftoštevilno udeleže. Navzoč bo zastopnik glavnega odbora, ki bo poročal o ciljih in namenih legije. VELI PODLOG PRI KRŠKEM. Kljub obilni letini sive ajde, k ije najvažnejši pridelek našega kmeta v jeseni, je bila paša za čebele zelo slaba. Čebele so nabrale komaj samo za svojo zimsko zalogo, medtem ko je bila ajda polnozrnata in gosta kakršne gospodarji ne pomnijo zlepa. — Drugi naš se-jjem se je vršil 6. oktobra. Zal je bil ta dan dež kar je zadržalo prodajalce doma, kupcev pa je bilo dovolj, ki so povpraševali po frejnih prašičih in goveji živini. Upamo, da nam bo sreča za prihodnji sejem 15. jan. bolj mila. — Opozicionalna skupščina za volitve je naletela v našem okolišu na splošno odobravanje in je napravila zelo ugoden vtis. Vsa okolica se resno pripravlja za enodušen »lastop. Domače novosti ♦ Nj. Vel. kraljica obolela. Zaradi napada, ki je nastal iz obolenja žolča, je Nj. Vel. kraljici Mariji potrebno nekaj dni popolnega počitka. * Povratek Nj. Vis. kneza namestnika. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se vrnila s progreba kneza Arsena nazaj na Brdo. * Zračna zveza med Jugoslavijo in Ameriko. Dve ameriški družbi za zračni promet Panamerican Airways in Ameriška zrako-plovna družba sta sklenili otvoriti redno zračno progo med Ameriko in Evropo. Francija in Nemčija bosta novezani z Ameriko po zračnih progah obeh družb. Ameriška zra-koplovna družba bo skrbela za zračni promet med Ameriko in državami ob Sredozemskem morju, zapadno Azijo do Perzijskega zaliva, Albanijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Severno Afriko. * Železniškim upokojencem. Za podaljšanje rumenih legitimacij za leto 1939 opozarjamo železniške upokojence, rentnike in vdove, da naj legitimacije predlagajo le pri železniških postajah ter samo poglavarji družin (to je upokojenec ali vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci). Direkcija državne železnice v Ljubljani je izdala vsem železniškim postajam glede podaljšanja legitimacij točna navodila, kamor naj se obrnejo vsi poglavarji družin. Osebno direkciji predloženih legitimacij pa direkcija ne bo sprejemala. * Zupan Križnar aretiran in razrešen. Zupana v Stražišču pri Kranju gospoda Antona Križnarja so nedavno zaprli, ker je osumljen, da je razširjal lažnive vesti o oblastnikih. Policija je zaslišala g. Antona Križnarja, ki pa je take ostre besede zanikal. Policija pa zaslišuje še neke priče. Na podlagi tega je banska uprava razrešila g. Antona Križnarja, ki je v preiskovalnem zaporu, županske dolžnosti. * V Primorju cvete sadno drevje. V Dalmaci ji imajo zadnje dni pravo pomladansko vreme. Tako lepe jeseni že dolgo ne pomnijo. Čez dan je tako vroče, da sede ljudje najraje v senci nMogi se še kopljejo kakor poleti Ponekod je sadno drevje v cvetju, kakor pomladi. Posledica izredno toplega vremena je tudi ta, da se dobi na trgu zeleni grah in zgodnji krompir, kakor ga sicer prodajajo samo pomladi. ^ * Divji lovci na Dravskem polju. V lovskem revirju Antona Beraniča iz Maribora v Gorici pri Račah so našli celo vrsto zajčjih zanjk, ki so jih nastavili divji lovci. Orožniki so aretirali 251etnega posestnikovega sina Franca, ki je priznal, da je zanjke nastavil, pravi pa, da ne vseh. Izdal je tudi več tovarišev. * Izžrebane številke I. zvezne efektne loterije rejcev malih živali so bile objavljene v »Jutru« dne 25. t. m. DOMOVINA št. 43. mHHMHHHHH * Zborovanje invalidov. V dvorani Invalidskega doma v Beogradu je te dni zasedal širši upravni odbor Združenja vojnih invalidov. Ožji upravni odbor in 33 delegatov i z vse države, ki predstavljajo vse oblastne organizacije združenja, so se sestali zaradi najvažnejše zadeve naših invalidov. Invalidski zakon, ki so ga preurejali v ministrstvu socialne politike in so pri tej preureditvi sodelovali tudi predstavniki invalidske organizacije, ni prišel na vrsto zaradi razpusta Narodne skupščine. Ker pa ima vlada po finančnem zakonu vsa potrebna pooblastila, pričakuje invalidska' organizacija, da bo tudi brez Narodne skupščine sprejeta uredba, ki bo rešila najvažnejša invalidska vprašanja. Načrt te uredbe je uprava invalidskega združenja sestavila in zdaj razpravljajo o tem projektu delegati invalidske organizacije iz vse države. Invalidsko zborovanje vodi predsednik združenja Božidar Nedič. * Avto ubil konja. V Bližini Selnice ob Dravi se je pripetilo nedavno trčenje med voznikom in tovornim avtomobilom. Avto je bil last mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru, konja in voz pa sta bila last posestnika Simona Peteržineka iz Sv. Ožbol-ta. Posledice trčenja so bile za konja usodne, ker mu je zlomilo obe prednji nogi ter so ga morali potem na cesti pobiti. Peterži-nek pravi, da je bil konj vreden 6000 din. * Upepeljena domačija. Na Dolgem Vrhu pri Poljčanah je požar upepelil domačijo posestnika Ludvika Kotnika. Preiskava je pokazala, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika. * 83-letni požigalec prosi za čim daljšo kazen. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 83-letni občinski revež Anton Kocbek iz Slovenskih goric zaradi požiga. Mož je nenavadno hudoben in maščevalen ter se ga v njegovi občini v Ledineku v Slovenskih goricah vse boji. Ze nekajkrat je bil zaprt zaradi maščevalnega požiga ter je šele nedavno zopet prišel iz ječe. 20. septembra pa je spet zažgal sušilnico pri posestniku Alojzu Škergetu, ker je Škergetova žena naščuvala nanj psa. Kocbek je prosil sodnike, naj ga pošteno kaznujejo, tako da bo imel čim dalje v zaporu streho in hrano, po prestani ječi pa naj ga pošljejo kam v hiralnico, ker mu med domačimi občani ni več obstanka. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora Mihon je zadovoljen sam s seboj lahno žvižgal in se zamišljen bližal gradiču. 5. »Dobro, da ste prišli, gospod nadzornik!« je vzkliknil ravnatelj Košutnik Mihonu, ko je ta stopil v sobo. »Ze pol ure sem vas nestrpno pričakoval.« »Ali imate sporočilo od gospodične Ogo-relčeve? Ali vam je brzojavila, odnosno telefonirala?« je uradnik naglo vprašal, zakaj Košutnikov obraz je kazal izraz vesele vznemirjenosti To veselje pa se je naenkrat iz-premenilo v začudenje. »Ne, ne! Kako vam more kaj takega pasti na um!« »No, mislil sem, da je gospodična Ogorelčeva morda šla v Ljubljano ali kam drugam, da se izogne vsem tukajšnjim neprijetnostim,« je menil Mihon. »Če bi poznali mojo svakinjo, bi vedeli, da je to nemogoče,« je dejal Košutnik. »Vera še ni nikoli ničesar storila skrivaj.« »Morda bi pa vendarle telefonirali v Ljubljano?« »To se je storilo, saj sem moral o dogodku obvestiti Verinega varuha višjega svetnika Lokana.« »Kaj pa vam je gospod Lokan odgovoril?« »Da Vera ni prišla k njemu in da je tudi ni dobil v njenem stanovanju.« »V Ljubljani je torej ni?« »Ne,« je odgovoril Košutnik in nagnivši se k Mihonovemu ušesu zašepetal: »Zdaj vem, kje jo moramo iskati. Prosim pa vas, da ničesar ne izdate moji ženi.« Košutnik je nato povedel Mihona v drugo sobo, kjer so čakali naj dva orožnika, stara ženica in siromašno oblečen deček. Orožnika sta izpovedala Mihonu, da gospodične nista našla, pač pa da sta naletela na več oseb, ki so gospodično včeraj popoldne videle. »Samo ali v družbi?« je vprašal Mihon. »Samo...« »In sicer v smeri proti grajskemu jezeru,« je segel v pogovor Košutnik. »Ob jezeru se je našla tudi sled za njo.« »Kaj?« je vzkliknil nadzornik. »Pas od njene obleke. Bil je napol steptan v tla,« je rekel Košutnik in pokazal najdeni predmet. »Kdo je našel to?« je vprašal nadzornik Mihon. »Jaz sam,« je odgovoril ravnatelj Košutnik. »Veste, ko ste bili vi odšli, nisem mogel več zdržati doma. Dal sem privleči avto iz garaže in sem se odpeljal h grajskemu jezercu.« »Zakaj pa baš tjakaj?« »Ker je Vera najrajši hodila tja,« je odvrnil Košutnik brez oklevanja. »Morda me je gnala tja nekaka slutnja ali kaj. No, in res sem našel ta pas.« »Drugega nič?« »Saj je to dovolj. Zdaj vem, kje moramo iskati nesrečnico.« »Samo ta pas še ni dokaz...« »Imamo še en dokaz,« je nadaljeval Košutnik ter pomignil stari ženici in dečku. »Na ta dva sem naletel blizu jezerca. Nabirala sta suhljad. To sta delala tudi včeraj. — Pridita sem in povejta gospodu nadzor- niku, kaj vesta,« je zelo glasno zaklical ravnatelj. »No, govorita!« ju je izpodbudil Košutnik in enako glasno pripomnil Mihonu: »Veste, gospod nadzornik, stara Petračevka je bila pogosto deležna daru od moje svakinje.« »Res je,« je menila ženica. »Gospodična Vera je zelo dobrega srca. Zato sem bila tako prestrašena, ko sem slišala, da se ni vrnila domov. Ko sem prejle videla milostlji-vega gospoda v gozdu, sem ga kar vprašala, ali je vse res, kar sem čula od ljudi. Dobro gospodično sem vendar še včeraj popoldne videla.« »Kje?« je vprašal nadzornik naglo. »Morate glasneje govoriti, ker ženica slabo sliši,« je pripomnil Košutnik. »Dovolite, da ju jaz izprašujem, ker sem se nanju že navadil. Mnogo sem si moral prizadevati, da sem ju sploh dobil semkaj. Tako strašno nerada sta sedla v avto.« Nato je Košutnik jasno ponovil nadzornikovo vprašanje: »Kje?« »Tako na sredi poti med gradičem in grajskim jezerom,« je odgovorila Petračevka. »Ali vam je kaj darovala?« ji je zakričal nadzornik v uho. Ženica je odkimala. »Ni me videla, ker sem stala v grmovju. Ze sem hotela stopiti k njej, pa me je Jurček potegnil za rokav in rekel: ,Bodite pri miru, stara mama, on prihaja!'« »Kdo je prišel?« »Ne vem, ker zelo slabo vidim. Povej ti, Jurček, kdo je bil.« Dečko je boječe pogledal nadzornika ini rekel: »Jugov Mirko.« * Nevaren prijatelj tuje lastnine. Viktorju Nemečku, lastniku vrtiljaka v Gaberju pri Celju, je pri njem zaposleni Štefan K. v septembru ukradel 5.000 din in nekaj obleke. Nemeček je imel doma shranjenih še 10.000 din, ki jih pa K. k sreči ni našel. K. je nato ukradel še lastnici potovalnega kina Amaliji Nemečkovi na Teharju žensko kolo in nekaj obleke ter izginil. Pred dnevi ga je izsledila policija v Vukovaru in ga odpre-mila v Celje. Aretiranca so izročili okrožnemu sodišču. * Tatvina obleke in posteljnine v Grižah. Pred dnevi je bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Gnusa v Grižah. Tatovi so odnesli več odej, veliko posteljnega perila, dve ženski torbici, več moške in ženske obleke, nekaj plaščev, precej ženskega in moškega perila, nekaj parov čevljev in rokavic ter 600 din. Škoda znaša nad 3500 din. Tatvino so zagrešili najbrž cigani, ki so se dolgo klatili po okolici. Cigani so jo po tatvini potegnili in sicer najbrž proti Mariboru. * Lokomotiva briovlaka ubila delavca. Na progi od Save do Zagorja popravljajo brzojavni vod ter izmenjavajo drogove. Vsa ta dela vodi brzojavni nadmojster g. Valentin Kovič, ki je nastavljen na litijski pošti, ter jemlje delavce iz okolice Litije na delo. Tako je že delj časa delal 431etni delavec Peter Babič, ki stanuje s svojo ženo predilko v delavski koloniji na Stavbah. Kakor vsako jutro, se je 6 delavcev z brzojavnim mojstrom Kovičem tudi danes zjutraj s prvim osebnim vlakom odpeljalo do postaje Save, odkoder so nadaljevali pot do delovnega kraja proti Mošeniku po železniškem tiru peš. V tem času pa leži ob Savi gosta megla, tako da se po progi ne more videti daleč naprej. Tedaj je privozil iz Zidanega mosta proti Ljubljani belgrajski brzovlak, nasproti pa je vozil proti Zidanemu mostu tovorni vlak. Vsa partija 7 delavcev se je umaknila pred prihajajočimi vlaki na rob proge, med zadnjimi je bil Peter Babič, ki mu je na banketu spodrsnilo, da ni mogel tako hitro vstati in se umakniti pred vlakom. Lokomotiva ga je butnila naravnost v glavo, tako da je odletel kakih 10 m stran v gozd. Babič je bil pri priči mrtev, lokomotiva mu je popolnoma razbila glavo. * Za poneverbo enega milijona devet let robije. Pred okrožnim sodiščem v Novem sadu je bila zaključena razprava proti Milošu Stojanoviču, ki je bil nekdaj pisarniški vodja novosadskega okrožnega sodišča. Pred dvema letoma so "ugotovili, da je mož, ki je zdaj »No, torej,« je menil Košutnik nasproti Mihonu. »Kaj pa se je zgodilo potem?« je vprašal dečka. »Gospodična in Mirko sta se prepirala.« »Jurček, ti se pač motiš,« je dejal nadzornik, da bi čim več izvlekel iz njega. »Ne, ne,« je vztrajal Jurček. »Mirko je glasno govoril in bil hud, nato pa je prijel gospodično za roko, a gospodična je dejala: .Izpustite me, z vami ne maram imeti nika-kih opravkov več' Nato je gospodična zbežala.« »V katero smer?« »Ne vem natančno. Mislim pa, da proti grajskemu jezeru, kamor je zmerom tako rada hodila.« »A kam je šel gospod Jug?« »Ostal je na mestu ter je govoril nekaj o streljanju in utopitvi. Postalo me je tako strah, da sem prijel staro mater za roko in oba sva šla hitro proč.« »Gospodične Ogorelčeve nista potem več videla?« »Ne, je dejal dečko. »Ali zdaj veste, kak je bil potek?« je vprašal Košutnik Mihona. »Jug se je spet priplazil za njo in ona ga je znova zavrnila, nato pa...« Košutnik je v dopolnilo svojih besed samo globoko vzdibnil in pripomnil: »Preiskati moramo grajsko jezero!« »Da, da, to bo treba storiti,« je soglašal nadzornik. »Vendar moramo to storiti tako, da javnost ne bo o tem ničesar vedela. Preiskava se mora izvršiti ponoči, saj sije zdaj mesec.« Košutnik je prikimal, nato pa dejal stari Petračevki in njenemu vnuku, da lahko odideta. star že 68 let, poneveril milijon uradnega denarja. V zaporu je blaznel in že dvakrat je bil proces proti njemu brez zaključka, ker so zagovorniki izposlovali obtoženčevo bivanje v umobolnici. Ko so naposled #tudi psihiatri v Beogradu ugotovili njegovo razsodnost, je prišlo zdaj do tretje razprave, pri kateri je bil Stpjanovič obsojen na 9 let robije. Za milijon in še več to ni baš dosti, a kakor vse kaže, Stojanovič ni imel pravega užitka od milijonskega plena svojega nepoštenega poslovanja, ker je bil prvak novosad-skih kvartopircev. * Iz zasede napaden. Posestnik Ivan Mer-kuš iz Spuhlje je šel po opravkih na posestvo svoje tašče, ki ga ta poseduje v Slapšinah pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Ko se je ponoči približal omenjeni vasi, so nanj navalili neki neznanci z noži ter ga vsega obrezali po obrazu in po roki. Močno ranjenega so potem pripeljali domači vaščani v ptujsko bolnišnico. * S puško in motiko nad lastnega očeta. Nedavno se je v Brstju pri Ptuju dogodilo žalostno dejanje. Devetnajstletni Franc Leto-nja je streljal z repetirko na svojega očeta, 431etnega Franceta Letonjo, nato pa ga je še trikrat udaril z motiko po glavi. Vzrok temu strašnemu dejanju je staro sovraštvo in stalni prepir med očetom in sinom, pa tudi med njegovo ženo, ki je svojega moža, tudi večkrat nabila. Tudi tisto jutro je nastal prepir zaradi trave, ki bi jo bilo treba pokositi. Zena je očitala možu, da o tem nima nobenega pojma. To je moža zelo razkačilo in ko se je vmešal v prepir še sin, je prišlo do žalostnega dejanja. Hudo ranjenega Franceta Letonjo so prepeljali v bolnišnico. * Grozna smrt pod kolesi. Nedavno je vozil Kletni hlapec Bregar Franc iz Prekope pri Vranskem, uslužben kot hlapec pri posestniku Vrečku na Polzeli, s konji hlode iz Prapreč na Vransko. Na klancu je hotel zavreti voz. Zavoro je imel voz na sprednjem delu. Franc je stopil preblizu voza in hotel zavreti. Na cesti pa se je voz nekoliko nagnil in butnil Franca, da je zgubil ravnotežje. Kolo je zgrabilo in potegnilo Franca pod voz ter šlo čez glavo, ki mu jo je popolnoma zdrobilo. France je bil na mestu mrtev. Pred Francetovim vozom je vozil njegov prijatelj, ki je tudi uslužben pri istem gospodarju. Skočil je h konjem in ustavil voz. Toda France je bil že mrtev. Truplo so odpeljali na Vransko, kjer je pokojni blizu doma. * 81etni požigalec. V Rogozih pri Hočah je Policijski nadzornik se je še porazgovoril z orožnikoma, potem pa se je hitro odstranil, da je prišel še pravočasno na železniško postajo in se odpeljal v Ljubljano. * Vročemu dnevu je sledila prijetno hladna noč. Po cesti iz Ljubljane proti Oklešnici, odnosno Gozdniku je drvel avto, v katerem so sedeli štirje gospodje: državni tožitelj, preiskovalni sodnik Rutar, zapisnikar in policijski nadzornik Mihon. Zadnji je sodišču sporočil uspehe svoje preiskave. Avto je tako vozil, da je zbujal čim manj pozornosti. V bližini gozda, kjer daleč na okoli ni bilo hiše, je obstal in gospodje so krenili peš proti grajskemu jezeru, kjer jih je že čakal ravnatelj Košutnik s svojimi ljudmi, ki so imeli s seboj veliko ribiško mrežo, vrvi in razno ribiško orodje. Košutnik se je z vsemi gospodi rokoval in nato ostal v pogovoru s preiskovalnim sodnikom Rutarjem, ki je bil njegov mladostni znanec. »Nisem mislil, da se bova kdaj sestala pri tako žalostnem opravilu,« je dejal šepetaje Košutnik. Preiskovalni sodnik mu je prav tako šepetaje izrekel sožalje, nato pa sta oba stopila k ostalim. Med tem je nadzornik Mihon bolj z znamenji kakor z besedami pozval delavce, naj začnejo iskati. Grajsko jezero, prav za prav opuščen ribnik, je bilo zelo globoko. Razen na drugi strani, kjer se je držalo jase, je bilo jezerce obdano od grmovja, jelk, smrek in vrb. V mesečnem Siju je bilo videti še skrivnost-nejše kakor podnevu. Melanholični značaj zgorela stanovanjska baraka delavca Štefj, Fuksa. Zažgala sta jo 81etni sosedov sin Mi« hec Fridl in njegova mlajša sestrica Jelica, Otroka sta stikala okrog Fuksove barake, k| ni bila zaklenjena, pa sta našla v notranjosti krompir in vžigalice. Hotela sta si speči krom pir, pa je Mihec zažgal suho koruznico, pri* slonjeno na barako. Kmalu je bilo vse 1? plamenih. * Razočaran tat. Po vsem Prekmurju dobrd poznani 901etni preužitkar očka Hiršl je do» živel na Terezijin sejem zanimivo pustolovk ščino. Imel je navado nositi s seboj in razka» zovati staro denarnico, v kateri je hranil stare sive avstrijske tisočake. Zgodilo se pa je, da mu je te relikvije minulih časov izmak^ nil neznan tat. Ta dogodek je med Sobočanl zbudilo mnogo zabave, pač na račun ukanje* nega tata, ki sedaj lahko premišljuje, kako bo uvrednotil izmaknjene »jurje«. * Vžigalnike so dobili, tihotapcev ne. Orož-niki v Selnici ob Dravi so napravili dobe? plen, ki bi bil pa še lepši, če ne bi bil mož, na katerega so čakali, srečno odnesel pete. Orožniki so dobili zaupno obvestilo, da se je napotil nek znan tihotapec čez mejo v Nemčijo, da kupi v Lučanah večjo zalogo vžigalnikov. Pripravili so mu zasedo v bližini meje na Kozjaku, da ga ob priliki prihoda na naše ozemlje primerno sprejmejo. Zaseda se Je obnesla. V temni noči je prikorakal mož čez mejo, oprtan z nabasanim velikim nahrbtnikom. Težko je sopel pod svojim bremenont skozi gozd, ko je nenadoma odjeknil rezek »stoj«. Mož je videl, da gre zares, pa je naglo vrgel nahrbtnik na tla ter se podal v beg. V temnem gozdu se mu je namera posrečila ter je srečno pobegnil nazaj čez mejo, nahrbtnik pa je moral pustiti orožnikom. V njem so našli 322 vžigalnikov ter 10 kg vžigalnih kamenčkov. Plen je vreden lepe denarje. * Vlomilca Guzeja iščejo. Pa ne slovečega Guzeja, ki je svoj čas po Spodnjem Štajerskem dvigal oblake prahu, temveč 241etnegai Leopolda Novaka iz Semiča, ki so mu ljudje vzdeli priimek »Guze«. Guze je nedavno ponoči vlomil v zidanico Petra Badovinca ti Jugorja pri Novem mestu in odnesel dobršen kup živil, nato pa je na Osojniku obiskal še zidanico Jakoba Draganca iz Malina in pokradel več kosov perila in orodja. Guze je srednje močne postave, kostanjevih, nazaj počesanih las," modrih oči, velikega nosu, brea brkov. Po navadi je dobro oborožen, da morajo biti zasledovalci z vso previdnostjo nS delu. kraja je še povečavalo klokotajoče šumlja-nje potoka Gozdnice, ki se je preko jase stekal v stari ribnik in se na tej strani spet izlival v precej globoko strugo. Nekaj delavcev je sedlo v čoln in zavesla-lo proti sredi jezerca. Molče so zrli na bregu stoječi za njimi. Ko je čoln dosegel sredo, so se delavci v čolnu s pridušenimi klici sporazumeli z delavci na bregu. Mreža je bila vržena in krepke roke so jo spet vzdignile. V mreži je zamigalo polno rib, ki pa sO jih spet spustili v vodo, zakaj tokrat nisO lovili rib, temveč iskali truplo uboge gospodične Vere. Čoln se je odpeljal dalje in spet so vrgl$ mrežo. To so delaii tako dolgo, da je biid preiskano vse jezerce. Ves trud pa je bil zaman. Pregledali so potem podrobno tudi obrežje okoli in okoli, a našli niso ničesar« Na vzhodu se je že pojavljal prvi jutrnl svit, ko so na najglobljem mestu še enkrat vrgli mrežo. »Vaša domneva ne drži,« je rekel državni tožitelj. »O, pač, pač,« je odvrnil Košutnik skorti k zavesti. Da se je ustrašil, da bi ga obdolžili, zaradi divjega lova. Vzel ie naboje iz .žepa ter jih je sam poleg sebe zagrebel v mah Ležal je nato v gozdu skoraj do večera,, dokler ga slučajno niso našli neki ljudje. Orožniki so sedaj našli ouško in fazane, ki j}h je zakopal mladi Pašič .po, Kirbiševem naročilu: Kirbiš in Drevenšek pa se izgovarjata, da nista imela na lovu pušk, temveč sta pomagala Pulku samo fazane iskati. Vlomilci na delu Litija, v oktobru. Pred dobrim tednom je bilo vlomljeno v stanovanje Šketa Josipa, peka iz Klanca št. 7 pri Litiji Iz stanovanja so tatovi odnesli dva moška površnika, katerih eden je bil črne, drugi pa modre barve, srebrno moško uro z dvojnim pokrovom in z zlato verižico, ki ima z žimo vpletene členke, dva ženska plašča zelene barve, dolge moške hlače črne barve, trinajst različnih naglavnih rut, dve ženski ročni torbici in 500 dinarjev gotovine, tako da znaaš skupna škoda 2070 dinarjev. Dan prej pa je bilo vlomljeno v stanovanje Koprivnikar Ane v Javorju št l, občina Sv. Križ pri Litiji. Tukaj je bilo pokradeno šest različnih ženskih bluz, dve krili črne in modre barve, rdeča svilena obleka, devet ženskih srajc bele barve, moške suknene hlače z belimi rižami, osem boljših rjuh z monogramom A Š in A. T., par ženskih čevljev, dva para nogavic, dva kilograma masti z loncem vred in nekaj boljših žepnih rutic Vsa škoda znaša 1618 dinarjev Obe tatvini sta zagrešila dva moška, ki so jima bile razmere pri teh hišah dobro znane Prvi tat je Anžur Josip, ki je bil že večkrat kaznovan in ga policija že dalje časa išče tudi zaradi drugih prestopkov, drugi pa se piše Zavrl Leopold, ki je svoj čas pobegnil iz zapora in so ga orožniki te dni aretirali zaradi različnih prestopkov. Anžur je majhne postave, okroglega obraza in plešast, gladko obrit, oblečen pa je v temnosivo. skoraj črno obleko in črn klobuk Tri žrtve podivjanca Brežice v oktobru V Kravjaku pri Stojdragi je zahtevala brezprimerna podivjanost oni dan tri žrtve. Klisurič Peter, posestnik v Kravjaku se je peljal s svojo ženo Maro in sosedom Jankom Klisuričem po poti, po kateri ima Janko Klisurič služnostno pravico vožnje. Ta pot pa vodi preko zemljišča, ki je last posestnika Rapljenoviča Dragotina iz Kravjaka. Peter Klisurič je vozil pridelke svojega brata, čigar posestvo upravlja Nenadno pa se je pojavil pred njimi Rapljenovič Dragotin držeč v rokah na strel ripravljeno lovsko puško, ter zakričal, da tam ne smejo peljati, ter je to njegova zemlja Ker se niso zmenili za njegov poziv, je Rapljenovič pričel streljati po njih. Smrtno fe zadel v prsi Maro Klisuričevo ter obstrelil Janka, ki je dobil strel v levo nogo. Po prvih strelih je planil Peter Klisurič k Rapljenoviču. hoteč mu iztrgati puško iz rok, in si rešiti življenje. Predno pa je dospe! do niega. :e Rapljenovič ker mu je zmanjka1© nabojev, vrgel puško proč ter prijel za drvarski cepin Z njim je navalil na Klisuriča ter ga trikrat udaril po glavi, da «e je ves okrvavljen in nezavesten zgrudil. Na tleh ležečega pa je udaril še enkrat po levi roki. ki mu jo je vlomil Maro Klisurič So sosedje mrtvo odnesli na njen dom, nevarno ranjenega Janka Klisuriča prav tako, dočim so napol mrtvega Petra Klisuriča prepeljali v bolnico v Brežice Stanje obeh hudo ranjenih je zelo nevarno in je za Petra Klisuriča malo verjetnosti, da bi ostal pri življenju ker s0 njegove poškodbe na glavi zelo težke Dekletce podleglo opeklinam Straža pri Novem mestu, v oktobru Lepe jesenske dneve naš kmet prav pridno izkorišča s pašo živine, da vsaj delno pridobi na letošnjem pridelku živinske krme, ki je b^a zaradi suše tako občutno prizadeta. Tako so tudi te dni otroci iz vasi Praproče pasli vaško živino na precej oddaljenih travnikih. Kot je navada, so zakurili ogenj, pri katerem so se igrali, pa tudi skakali čez ogenj. Pri tem se je vžgala oblekca štiriletni deklici hčerki posestnika Valentina Marol-ta. V trenutku je bila deklica živa goreča bakla. Nihče izmed prisotnih otrok ji ni ved =>1 pomagati, temveč so se vsi prestrašeni raz- bežali. Uboga deklica je začela z obupnim jokom teči proti 10 minut oddaljenemu domu. Cim hitreje pa je tekla, tem bolj jo je objemal plamen, tako da ni bilo na njej niti koAč-ka obleke več, ko se je zgrudila na domačim pragu materi v naročje. V nekaj urah nato ;;e uboga deklica v groznih mukah umrla. Brata je uMI Rajhenburg, v oktobru. V Kladju prebiva družina Robekovih, ki so že devet let brez očeta. Na posestvu je , gospodarila mati z dvema otrokoma, 211etnim Jožetom in 171etnim Karlom. Jože je šel za i nekaj dni k svojim sorodnikom, Karel je pa ta čas delal na posestvu, v vinogradu potrgal grozdje in pripravil dobro pijačo. Ko je prišel Jože domov, je šel zvečer z dvema tovarišema v vinograd v Novi gori. Ko je to zvedel njegov brat Karel, je vzel steklenico in se še on napotil za njimi. V hramu je nastal med bratoma prepir, med katerim je Karel očital Jožetu, da se je on (Karel) mučil in delal, drugi pa da bodo pili. Jezen se je Karel obrnil in odšel iz hrama. Jože je šel za njim in ga hotel pomiriti, v tem trenutku pa ga je Karel z nožem zabodel naravnost v srce. Zaklical je še: Zaboden sem!, se zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Karel je takoj izginil neznano kam in še sedaj ne vedo, kje se skriva. Vlomilec Zavrl pod ključem Litija, v oktobru. V Zubnu pri Št. Vidu je bil oni dan sejem, na katerega so prišli ljudje od povsod, zlasti pa s hribov. Na sejmu so se pojavili tudi orožniki, ki so navezali razgovor z gorjanci in jim pokazali Zavrlovo sliko. Sejmarji s Primskovega so takoj spoznali Zavrla in povedali, da se skriva na gori v neki šupi, vendar večkrat prihaja med ljudi. Na Primsko-vo sta že dopoldne odšla posestnikov sin Stanko Draksler ter organist Ivan Černe, ki sta poiskala Zavrla v njegovem skrivališču in ga povabila v neko zidanico. Vsi trije so sedli k pijači in se prijetno razgovarjali. Pijača je Zavrlu razvezala jezik, da je pripovedoval vesele zgodbe iz svojega življenja, dokler ni omagal. Draksler in Černe sta nato planila nanj in ga zvezala. V zidanico so kmalu nato stopili orožinki. ki so Zavrla uklenili in ga odpeljali v Št. Vid Kakor hitro se je po Št Vidu in okolici zvedelo, da so orožniki aretirali nevarnega razbojnika, se je zbrala tamkaj velika množica ljudi. Zavrla so orožniki na postaji zaslišali in jim je tolovaj priznal kopico vlomov v hribih nad Litijo in pa v okolici Št. Ruperta na Dolenjskem. Hosinutulem Odlikovanje naših mdlencsv v Nemčiji Nedavno so bili odlikovani z redom sv. Save 5. stopnje Josip Zupan, predsednik jugoslovenskega pevskega društva »Triglav« v Hcmberhu—Hochheide, Josip Čič, predsednik katoliškega društva v Hambornu, Flori-jan Tepež. predsedn;k narodnega društva v Hervest-—Dorstnu, Ferdinend Rus. tajnik narodnega društva v Eschweilerju, Milena Maričeva, častna predsednica Jugos'ovenske ženske zveze v Solingenu, Ana Koreno-va, predsednica Jug. ženske zveze v Buerju, Anten Hrovat, tajnik katoliškega društva v Hernet—Holthausnu; z Jug. krono 5. stopnje Ivan Lindič, predsednik zveze kat. društev v Moersu—Merlebecku. Franc Bafoič, predsednik iste Zveze v Hombergu—Hochheide; z zlato kolajno za državljanske zasluge Karel Vodušek, predsednik kat. društva v Osterfe^du, Franc Knez, predsednik narodnega društva v Dortmundu—Erwingu, Jurij Rozman, predsednik narodnega dru- štva v Buerju. Marija Lindičeva, predsednica narodnega ženskega društva v Oster-feldu; s srebrno kolajno za državljanske zasluge Franc Založnik, predsednik narodnega društva v Herne—Solingenu, Jožefa Lokar-jeva, predsednica jyg ženskega društva v Erckenschvviecku, Terezija Dratova, predsednica jug. ženskega društva v Bottropu, Frančiška Divjakova, predsednica jug. ženskega društva v Dortmundu—Dortfeldu, Ana Jančičeva. predsednica jug. ženskega društva v Recklinhausnu—Siidu, Marija Me-stnikova, predsednica jug. ženskega društva v Wanneu. Iz Nieuwenhagena (Holandija) nam pišejo: Jugloslovensko narodno društvo Sv. Barbare je nedavno priredilo svojo vsakoletno narodno veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Tovariš Anton Pavlič je prav lepo uredil pred začetkom veselice sprevod narodnih noš na avtomobilih. Poleg rojakov se je udeležilo našega slavja tudi prav mnogo domačinov, ki jim zelo ugajajo naše domače šege. Društvo je priredilo izlet v Nemčijo. Obrenski kraji so nas s svojimi lepimi vinogradi spominjali domačih krajev. Nedavno je društvo ustanovilo dva pevska odseka: za moški in mešani zbor. Stalni porast članov je najboljši dokaz, da smo z naŠim delom na pravi poti pod vodstvom podjetnega predsed nika Alojzija Rotha, ki je pravi oče društva. Iz Kantala (Francija) nam pišejo: Skoraj v vsaki »Domovini«, ki tudi semkaj prihaja, čitamo tudi o delavstvu, kako se mu po svetu godi. Pa smo se odločili, da tudi mi napišemo par vrstic o tukajšnjih razmerah. Večina nas je Prekmurcev. Zaposleni smo na velikem posestvu pri trdem delu od zore do teme. Povprečna plača znaša okoli 300 frankov na mesec, kar ni veliko, posebno še letos ne, ko je frank tako padel. Zraven nas tare še huda draginja, ki od dneva v dan rase. Vsi varčujemo, da bi mogli kaj več poslati svojim domov. Toda kljub temu ni naša pomoč izdatna. Posebno so na slabem oni, ki so prišli sem po letu 1936. Ti služijo komaj za obleko, ki je sedaj kar za eno tretjino dražja kakor pred dvema letoma Mnogo odpade tudi za druga plačila, kakor na zavarovalnino, ki jo mora tukaj tudi vsak poljedelski delavec plačati. Leto za letom se pač slabše godi vsem, ki moramo po svetu s trebuhom za kruhom. Iz kolonij naših ameriških rolakov Truplo Johna Vrtinca se vrača v Ameriko. Pred dnevi je v Sloveniji v Črnomlju umrl John Vrtine, ki je napravili veliko kariero v Ameriki kjer si je pridobil kot trgovec mnogo premoženja. Njegova trgovina je v državi Michigan. Skoraj sleherno leto je prihajal obiskat svojo rodno Belo Krajino. Čeprav mu je bilo že 74 let, je Vrtine bil zdrav in nikako" ni pričakoval, da bo letos njegov zadnji obisk v domovino. Toda pred dnevi je nenadno umrl. Zdravnik dr. Mal-narič je takoj telefoniral Vrtinčevi družini o smrti. Iz Amerike je prišel odgovor, v katerem zahteva Vrtinčeva družina prevoz trupla v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu je dobil iz Washingtona ukaz, naj se takoj izvrše vse formalnosti in naj se pokrijejo gmotne obveznosti, ki so nastale v zvezi z vrnitvijo mrtvega Vrtinca v Ameriko. Tako nalogo je dobil tudi Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Truplo je bilo prepeljano iz Črnomlja v Ljubljano. Za tem so truplo položili v dvojno krsto. Stroški za prevoz trupla v Ameriko znašajo okoli 60.000 din. V Detroitu živi slovenski boksar J. Adamič, ki se je spoprijel z zamorcem Tolesom. Zamorec ga je vrgel ob tla s tako silo, da je obležal nezavesten in da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer se zdaj zdravi. Najbrž se z zamorcem ne bo šel več borit. V Buenavisti je v premogovniku ubilo Franca Adama. Pokojni je bil doma iz Petrinj pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki, kjer je zapustil ženo m 4 otroke, je bil 25 let. Druga smrtna nesreča se je pripetila v Oak STRAN 10 ■I MM— Creeku. Tam se je smrtno ponesrečil Anton Čeligoj, star 60 let. Tudi njega je ubilo v premogovniku. Pokojni je bil rojen v Par-jah pri Št. Petru na Krasu in bil ie satmec. V Ivorainu se je pa pripetila težka avtomobilska nesreča. Ponesreiil se je Karel Ur-bas, ki se je peljal z žen0 in šestmesečnim otrokom. Otrok je bil na mestu mrtev, ko je odletel iz materinega naročja na cesto, Urbasa in njegovo ženo so pa prepeljali v bolnico. V Clevelandu sta umrla Martin Na-gode, star 45 let, doma iz Brežij in Marija Arhar, rojena Učjak, stara 52 let. doma iz Zgornje stare vasi fara Št. Jernej na Dolenjskem, od koder je priš: