TI IN  JAZ
Gustav   Krklec
Živega sre^bra si mi nasula v žile, čutim: v krvi nosim kapljice pekoče, tkivo' iz drhtečih niti žive sile, ki se trga in na dvoje hoče.
Vem za tvojo žejo. Vedno si izpila zadnjo kapljo curka, ki čez usta pada. Vendar nisva mosta med seboj zgradila, kot da se med nama boči lok prepada.
Prsti, ki hi radi v blaženem trepetu se sklenili v ognju in srebrni slasti, bodo skopmeli. Sami so na svetu, sami v hrepenenju, sami v črni strasti.
Najini telesi, ti bi radi vreli združeni v naraslo reko ljubkovanja, bosta kot jeseni rože oveneli z ločenimi cilji skupnega iskanja.
Ti bi rada večnost zadržala, jaz bi rad trenutek blažene sprostitve. Ti v trenutek dvomiš, meni je ostala vera v večnost hipa, v uro odrešitvei.
Pridi, vsa iz sonca, vsa od ognja vrela na ležišče pusto, pridi k moji krvi. Bolje, da nas v strasti zmelje ista strela, kot da bi nas mrtve grizli isti črvi.
Pridi v svetlo strugo mojega telesa in razrasti se skoz nežna tkiva. Vse na svetu je samo privid. Nebesa so trenutek bežen, večnost pa je siva.
Prevedel  Kajetan   Kovič
54    Naša sodobnost
529