Razne stvari. (Srbskikralj Milan) se je iz Gleichenberga 8 fijakerjem peljal v Spielfeld, potem po železnici v Gradec, in dalje do Feldbaha po železnici s po8ebaim vlakom, ki je veljal 195 fl. Od oudot ae je vrnil v Gleichenberg. (Konservativnega druŠtva v Mariboru) ude vabijo odborniki k občnemu zbora ob 3. uri popolndne v nedeljo 1. okt. v dijaškem aemenišči, da 86 voli nov odbor ali draštvo razdruži. (SrediŠkega poŠtarja) Grilca 80 prejeli v Monakovem in v Celje poslali. (V Oseku) se je pod železniakim vlakom le8eni most podrl, maaina in 6 vagonov je v Dravo palo, 47 ljadi utonilo, med temi 30 husarjev. (Parne Zage) v Zafoštu pri Slov. Biatrici 80 pogorele. (Oderuh maribortki) razupiti Jan. Gassmajer je 8edaj zaradi odrtije tožen v Celji. Nekomu je posodil 600 fl, in jemal ^OVo^obrestij, in od oatalih 400 fl. 180%- Da zamoremo take oderuhe tožiti, to ae imamo zabvaliti sedanjej konservativnej večini državnega zbora. (Pogorel) je Martin Munda v Janeževcih fare sv. Urbana pri Ptnji popolnem. Hiša, hlevi, škedenj vse je proč s pridelki vred. (ObSina LemberSka) znebila se je svojega nadložaega pisača Jana Grobelšaka; dali so mu po lOletnem rogoviljenji odpuet, česar so ljadje prav radi. (Celjanka) solze toči, da je vlada poslancu Scboenererju prepovedala v Liazu rogoviliti in ljudem pridgati, da je treba Avstrijo še bolje razklati in nemške dežele z Bisaiarkovino v neko čudao zvezo spraviti. Celjaki piaači In mazači so re8 poBebni čnki! (Celjska gimnazija) dobila je na mesto v Gradec odšedšega profeaorja Hoinricba nekega dr. Kreipnerje, trdega nemca z Gradca. (Cez Borlski most) sta hotela dva kmeta peljati, pa Dravini valovje so obadva ugrabili a konji in vozovi vred; vse je proč! (Dve debeli eauSnici) je dobil v srenjekej uradnici celjske okolice pisač Hoffman. Sedaj toži. (Pred celjske porotnike) pozvani 80 Matilda Lapornik (poskuaen umor), Jož. Lečnik (nboj), Koarad Gobec (nesramao poailstvo), Jan. Kreft (aečistost), Karol Mahorič (nezvestoba v uradu), Jera Košic (poskuaen umor) ia Miba Fuchs (goljufija. (Naptujskejgimnaiiji) vpisali 80 118 dijakov. (Celjski Rakusch) je od g. Vivoda, župana pri 8v. Florijanu vzel 3 fl. ter obljnbil dve lepo tiskani diplomi, s katerima je bilo namenjeno g. državnemu poslancu baronr^ Goedelnu in deželuemu poslancu č. g. dr. Suca podeliti častno srenjčanatvo. Nameato v 3 dneh pošlje v 14 dneh 3 nemški namazane diplome, katere se mn nevoljno vrnejo nazaj. Pri aemčnrjih ne kaže ničesar naročevati Slovencem. (Iz SrediŠSa) se nam poroča, da tamošnja nfrajlicau na pošti naš liat psuje ndas ist die schlecbteste Zeitung". [Nemčurska koprivica se je tega bržča8 od nCeljanke" naučila. Svetujemo jej naš list brez opazk naročaikom dajati, drugače jej nekde poavetimo, da bode pomnila. Naa list plačuje poštni kolek kakor drugi. (Od Sotle) 86 natn piše, da je nek Jauez Toplišek iz Rudence, fare Ulimike, staremu Lov. Pezdevaeku poaodil 30 fl. na eno leto. Toča poaeka dolžnika in ta prosi potrpljenja do drage jeseni ter obljabi 10 fl. obre8ti. T?oda Toplinšek toži za 66 fl., ga zarubi in tako pritisne, da abogi dolžnik blizu 80 fl. plača. (Zlobno skril) se je nekdo za podpis g.Antona Božiča v Radoslavcib ia nredništvo preraril, da je se žapanu Radoslavskemu krivica zgodila. Žapan je popolnem nedolžen, če niso vai a tem zadovoljni bili, kar so kot po toči oškodovani prejeli penezne podpore. Okrajno glavarstvo je 20. novembra 1880 štev. 7120 ustavilo sklep občinekega odbora zastran slovenskega uradovauja. Vkljub tema je ostal žnpan mož beseda, narodajak. Bodi g tem dopis v številu 36 Sloven8kega Goapodarja popravljen. (Pogorel) je posestnik Franc Škof v Šetarjevi, Skode je 800 fl. (Na Veterniku pri BreZicah) je Mihala Bohoreta »pečega v poatelji nekdo skoz okno hotel ustreliti pa ga ni zadel. (Sohki list) celjski nPopotniku bode baje prihodGJe leto se tiskati dajal v Mariborn. Res čudno je, da Slovenci uže tako dolgo aeračuija Rakft8cba krmimo z denarji! On tiska najnesi amniša in najbolj nam sovražna lista. Pravi slovenski list ae kaže ondi tiskati. (F Radgonsko faro) spada 5 slovenskib vaaij, ki 80 vaolane v meatao iolo, kder se ae učijo aiti brati in pisati slovenski. Okolica bi se naj ločila in osnovala posebno aloveasko šolol (Slovenski uradovati) je celjake aodaije okrožne predsednik g. Heiaricber zapovedal. Sodniki imajo sloveaskib strank, zatožeacev in prič izjave eloveaski zapiaovati v zapisaike.