plačana v gotov tnL Leto LXXin., št. 21$ Ljubljana, petek 20. septembra I940. Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemSi nedelje In praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a. Din a, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN T7PRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uhca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru K)l, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica ▼ Ljubljani Št- 10.351. uska ofenziva proti Londonu, angleška proti francoski obali V pretekli noči so nemška letala bombardirala predvsem londonska predmestja( angleška letala pa ponovno luke na vzhodni strani Kanala in prometna križišča v zapadni London, 20. sept. s. (Reuter) Preteklo noč so se napadi na London ponovili. Po poročilih novinarskih agencij so nemška letala napadla tudi več mest in vasi v okolici Londona, zlasti v južnovzhodni Angliji Napadi na London so se raztezali preko širokega ozemlja. Mnogo so trpela zlasti predmestja in stanovanjski okra it Protiletalsko topništvo je nad južnoza-padnirn Londonom sestrelilo ponoči eno nemško letalo, ki je padlo v bližino neke bolnišnice. I ksplozija bomb na letalu je izkopala velik lijak. Pri tem je bila neka hiša razdejana K n član posadke nemškega leta'a se je rešil in je b'l ujet. V protiletalski obrambi je preteklo noč sodelovalo mnopo več žarometov nego prejšnje noči. zaporni ogenj protiletalskega topništva pa je bil morda še hujši nego kdajkoli prej Sodelovala sc ponoči tudi angleška lovska letala. Zanimivo je da so si nemška letala za napad na središče Londona preteklo noč izbrala pot. ki se je doslej niso pos-iuževa-la Večje Število posameznih nemških letal je namreč napadlo središče mesta preko severnozapadnih londonskih predmestij, odkoder bi bilo napada najmanj pričakovati. Poleg tega so letela nemška letala nenavadno nizko, vendar pa so kljub temu naletela na silovit ogenj protiletalskega topništva. Izven Londona je bilo napadeno neko me^to v južnovzhodni Angliji. Pet eksplozivnih bomb je porušilo več hiš, pri tem pa je bilo sarr.o 12 ljudi ranjenih. Letalska bomba je zadela tudi neko kmetijo in jo popolnoma porušila Lastnik kmetije je bil med napadom v zaklonišču pod poslopjem in ni bil poškodovan. Trije letalski napadi so bili usmerjeni proti severnozapadni Angliji, bombe pa so povzročile samo majhno škodo in ni bilo žrtev med ljudmi. V južnozapadni in srednji Angliji so bili sicer tudi letalski alarmi, vendar pa bombe niso bile vržene, kolikor je doslej znano. Manj 31 napadi podnevi London, 20. sept. s. (Reuter). V teku včerajšnjega dne nemški letalski napadi na Anglijo niso imeli večjega obsega. Dve nemški letali sta podnevi vrgli nekaj bomb na vzhodni del Londona. Bombardirana so bila tudi nekatera obalna mesta v Es-sexu in Sussexu ter v zapadni Angliji. Skoda je bila majhna, in človeških žrtev ni bilo mnogo. Podatkih, ki so bili do večera na razpolago, je bUo v toku dneva sestreljenih 5 nemških letal. Angleško uradno poročilo Lonuon, 20. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili o nemških letalskih napadih na Anglijo davi naslednji komunike: Udejstvovanje nemških letal nad Anglijo v pretekli noči je imelo manjši obseg in je bilo manj učinkovito nego v prejšnjih nočeh. Napadi so veljali zopet v prvi vrsti Londonu in njegovim predmestjem. V severnem Londonu je eksplozivna bomba zadela streho javnega zaklonišča. Nekaj oseb v zaklonišču je bilo ubitih in ranjenih. V drugem delu mesta je bilo poškodovanih več hiš in industrijskih zgradb. V vzhodnem Londonu so eksplozivne bombe zadele neko tovarno, v kateri je nastal požar. Pri tem je bilo nekaj človeških žrtev, med njimi nekaj smrtnih. Errugod v Angliji so bile ponoči vržene bombe na Lancashire Esscx, Surrev, Bark-shire, Kent, srednjo in južnozapadno Anglijo. V Essexu so zažigalne bombe poškodovale bolnišnico. V Surrevu so bili povzročeni požari v gozdu. V Barkshieru so bombe zadele dve naselbini, pri čemer je bilo nekaj oseb ranjenih. Protiletalsko topništvo je ponoči sestrelilo en nemški bombnik. Doslej najhujši napad Xew YorKf 20. sept. s. (Tass). »New York Times« poroča iz Londona, da je bil nemški letalski napad na London v noči na četrtek najhujši v dosedanjem poteku vojne. Posebni poročevalec agencije Associated Press javlja, da so ob tej priliki metala nemška letala na London nov tip zažigalnih bomb. Te bombe najprej dve minuti tlijo, preden se vžgo. Ukrepi za varnost prebivalstva in prometa London, 20. sept. s. (Reuter). Oblasti so podvzele ukrepe, da bo v javnih protiletalskih zakloniščih za zimo preskrbljeno za kurjavo. Poluradno svarilo opozarja prebivalstvo, naj ne prenaporni posameznih zaklonišč, kakor se je zadnje dni zgodilo. Vlada opozarja, da v sedanjem vojnem času ni mo- ri oče misliti na zgraditev globokih in tako 'rdnih zaklonišč, da bi bila popolnoma vaf-na pred vsako bombo. Zaklonišča, ki so sedaj na razpolago, nudijo vsa popolnoma isto varnost. Zato je popolnoma neumestno, če se nekaterih zaklonišč prebivalstvo noče posluževati, druga pa so prenapolnjena. Oblasti morajo predvsem skrbeti, da važne prometne ustanove, kljub letalskim napadom ne prekinejo svojega dela. V kratkem bodo v tem pogledu odrejeni važni ukrepi. Na podlagi izkušenj zadnjih 14 dni bodo oblasti izdale nove odredbe glede prometa v Londonu. Ponovna tajna seja parlamenta London, 20. sept s. (Reuter) Ze tretji večer je bila snoči tajna seja parlamenta. Razpravljalo se je zopet o nemšk'h letalskih napadih Nemško poročilo Berlin, 20. sept s. (DNB) Kljub neugodnemu vremenu, ki je povzročalo letalom hude ovire, so tudi včeraj nemška letala nadaljevala povračilne letalske napade na Anglijo. Nemška izvidniška letala so ugotovila, da je bilo pri napadu nemških letal na London v noči na četrtek povzročenih mnogo novih požarov, pa tudi mnogo prejšnjih požarov še ni pogašenih. Berlin, 20. sept. s. (DNB) Veletrgovina John Lewis v Londonu, ki je bila pri nemškem letalskem napadu po angleških poročilih popolnoma uničena, je last angle-^cga ministra za prehrano lorda Woo I tona. Bombardiranje postojank nemških ob Kanalu Napadi na luke ob Kanalu — Angleška letala so bom* bardirala Havre pet ur L°ndon, 20. sept. s. (Reuter). Tudi preteklo noć so angleški bombniki napadli od Xemcev zasedene luke ob Kanalu In na Severnem morju, kakor tudi železniška in cestna križišča v zapadni Nemčiji. Letalsko ministrstvo podrobnosti o teh napadih še ni objavilo. London, 20. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podrobnosti o napadih angleških bombnikov na nemške vojaške objekte v noči na četrtek. Glavni napad je veljal luki Le Havru. Angleška legala so 5 ur neprestano bombardirala l^dje in doke v luki. Vrženih je bilo vec t<>n eksplozivnih bomb. Nastal© je več hudih eksplozij, požare je bilo videti 80 km daleč. Napadi so se vrstili do ranega jutra. V Caiaisn so bili zadeti doki v hA, v Dieppu pa je bila menda razdejana elektrarna. Drugi napadi so veljali lukam Bou- logno, Dunkorqne, Ostende, VUsSingen In Anvers. Povsod so bili povzročeni veliki požari. Druge skupine letal so bombardirale velik kolodvor v Bruslju in so povzročile eksplozije, ki so se vrstile 10 minut. Tudti postojanke nemškega težkega topništva pri kapu Gris Nez so bile zopet bombardirane. V zapadni Nemčiji je bila napadena vrsta železniških križišč od Mannheima in Osnabriicka. Nemške grožnje Angliji Berlin, 20. septembra. A A. (DNB). Večerni listi z velikim ogorčenjem pišejo o bombardiranju bolniškega zavoda Bettel pri Bidefeldu na Westfalskem v pretekli noči. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Krinka je danes padla. Pobožni Angleži so napadli Bettel. Tu ni več izgovorov. Tu je celo mesto, v katerem ni nič drugega kakor humanitarne ustanove. Tu ni nobene druge zgradbe, temveč samo bolniški zavodi, zavodi za božjastne, za hrome, deški domovi, kapele, stanovanjske hiše za bolniško osebje ter naprave, ki so nujno potrebne za vodstvo tega največjega hrmani-tamega zavoda. Obračun bo strahovit, poudarja list. Francija je podlegla Kot sila, ki se je vojaško borila in katero so izdali njeni zavezniki. Zdaj pa gre za nasprotnika, ki zasluži samo prezir in kateremu je treba vrniti udarec za udarec. Britanci iz-kušajo nemško potrpežljivost na neverjeten način. »Lokal-Anzeiger« se vprašuje, ali Angleži še vedno ne mislijo, da se na čisto drugačen način lahko maščujejo. Vojna znanost pozna staro razliko glede pojmovanja o vojni: celinsko pojmovanje in britansko pojm«»- vanje. Prvo pojmovanje gleda na vojno kot na vojno države proti državi, medtem ko je Anglija zmerom poznala vojno naroda proti narodu. List zaključuje z grožnjo: >Ce Britanci želijo, bodo izenačeni z zemljo. V tem primeru predstavlja London samo nežno predigro. Ako Britanci hočejo izzvati ogorčenje nemškega naroda, naj kar store. Toda potem ne bo milosti, ker bo govoril samo dinamJt.c Ali je nemški vpad v Anglijo še mogoč Stockholm, 20. sept. s. (Reuter). Vojaški dopisnik tukajšnjega listo »Da-gens Nvheter« pravi, da bi bil poskus nemške invazije v Anglijo skrajno težavno in nevarno podjetje, če bi bil pod v zet, preden bi bile uničene angleške obrambne ustanove, zlasti pa angleško letalstvo. E>oslej je angleško letastvo v polni meri izpolnilo svojo obrambno nalogo ter ni bilo niti oslabljeno niti zlomljeno. Kar se tiče nemških letalskih napadov na Anglijo, ima letalska ofenziva lahko samo tedaj pomemben uspeh, če se ji posreči bistveno škodovati angleški industriji, zlasti produkciji letal. Vse kaže, da nemško letalstvo nadaljuje napade na Anglijo zato, ker vprašanje začetka invazije zaradi dobre obrambe angleškega letalstva še ni rešeno. Dopisnik opozarja, da je tudi še v pozni jeseni mogoče poskusiti napad na Anglijo, Res divjajo jeseni viharji nad Kanalom, toda tudi pozno jeseni so posamezni lepi dnevi. Tako se lahko zgodi, da se bo pričel napad na Anglijo pozneje, n^cr« ljudje mislijo. Boji na Bližnjem vzhodu Italijani nadaljujejo operacije pri Sidi Baranijn Kairo, 20. sept. s. (Reuter) Zadnje uradno poročilo o položaju na zapadnem bojišču v Egiptu javlja, da Italijani še vedno nadaljujejo konsolidacijo svojih postojank pri Sidi Baraniju. Angleške pomorske akcije Kairo, 20. sept. s. (Reuter) Po uradnem poročilu je angleška vojna mornarica v vzhodnem Sredozemlju v teku zadnjih 7 dni prevozila 2500 miilj dolgo progo na iz-vkiniških vožnjah. Pri tem sta bili od ru-šilcev potopljeni menda 2 italijanski podmornici. Italijanska letala so ponovno preletela angleške ladje pa jih nikdar niso skušala napasti. Z italijanskinv vojnimi ladjami se angleška mornarica na tej vožnji ni srečala. Pri napadih na Dodekanez pretekle dni so na tri točke vrgla angleška letala 16 ton eksplozivnih bomb. Vloga avstralskih čet Melbourne, 20. sept. s. (Reuter) V nekem govoru je izjavil včeraj avstralski min. predsednik Menzies, da bodo avstralske čete na Bližnjem vzhodu v kratkem posegle v boj. Nadalje je sporočil, da se bo v najkrajšem času začela rekrutacija za nove edinice avstralske ekspedicijske vojske. Prihaja čas, je dejal, ko bo morala Avstralija vedno bolj ojačiti svoje čete na Bližnjem vzhodu. Treba je gledati, da ostanejo Avstraliji vrata v Evropo odprta in da pot skozi Sredozemlje ne pride Italijanom v roke. V Turčiji internirani italijanski letalci Ankara, 20. sept s. (Reuter) Sedem italijanskih ilctalcev, katerih letala s»r. pri poletu z napadov na Palestino pristala zasilno na turškem ozemlju, so turške oblasti aretirale. enfrepoui mzmmtl Po raznih vesteh se pripravlja tesnejše sodelovanje Italije tudi na Sredozemskem morju imu Nemčije in Run, 20. sept. s. (DNB). Nemški zunanji minister Ribbentrop je imel včeraj ob 17. v Beneški palači prvi razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Musso-linijem in zunanjim ministrom grofom Cia-nom, O razgovoru, ki je trajal nad dve uri, je bil izdan uradni komunike, ki pravi: Duce je sprejel v četrtek popoldne nemškega zunanjega ministra Ribbentropa k prisrčnemu razgovoru. Razgovor je trajal dve uri ter so bih pristotni tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški veleposlanik v Runu v. Mackensen in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfierl. Rim, 20. sept. AA. (Štefani). Zunanji minister Ciano je priredil nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu banket, ki se ga je udeležilo več ministrov, nemški veleposlanik Mackensen. člani Ribben t popovega spremstva, osebje nemškega poslaništva in razne druge ugledne osebnosti. Banket je potekel v prisrčnem tovari -škean ozračju. Nemški komentarji Berlin, 20. sept. s. (DNB). V berlinskih poUtičnlh krogih opozarjajo, da se je sestal Ribbentrop z italijanskimi državniki že nekaj ur po svojem prihodu v Rim. Glede vsebine posvetovanj v Rimu pravijo v berlinskih krogih, da gre za vsa vprašanja, ki interesirajo velesili osi. Posebno po-mebni so ti razgovori, ker se vrše v Času, ko stopa vojna proti Angliji v svojo zaključno fazo. Tudi rimski razgovori bodo imeli kot glavni cilj uničenje Anglije. * V času, ko se približuje vojna z Anglijo svojemu zaključku, bosta seveda obe velesili osi posvetili pozornost tudi ustvaritvi novega reda ne samo na evropskem kontinentu, temveč v Afriki, kjer se mora po vojni prav tako ustaliti no" red brez angleškega vpliva. Tudi egiptskemu narodu se mora zagotoviti boljša bodočnost brez angleškega jarma. Nedvomno bodo v Rimu razpravljali tudi o stališču Španije, ki s svojim prijatelj- skim zadržanjem napram velesilam osi ne bo malo pripomogla k odstranitvi angleškega vpliva v Evropi- Vprašanje Bližnjega vzhoda v ospredju Rim. 20. sept. p. V zvezi z razgovori Mussoiinija. grofa Ciana in Ribbentropa krožijo v rimekih krogih najrazličnejše vesti, vse bolj pa prevladuje vtis, da razpravljajo v Rimu o problemih, ki so postali v zadnjem času posebno aktualni. Sodelovanje italijanske vo^ke pri akcijah v Angliji in nemških čet v Egiptu ima za cilj, da prisili angleško vojno brodov-je na Sredozemskem morju k umiku. Kam bo šlo angleško brodovje, ki je sedaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja? Grčija in Turčija prihajata ponovno na dnevni red. Kaj bo z njuno nevtralnostjo? Ali bosta mogli razorožiti angleško vojno brodovje, če se zateče v njune luke, kar bi morali storiti, ako želita ostati nevtralni. Iz pihanja italijanskega tiska se vidi, da Je glavni predmet razgovorov način nadaljnjega zadržanja proti Angliji in nadaljnja reorganizacija Evrope. Mnogo pozornosti je zbudil komentar Virgrnia Gay-de, ki ugotavlja, da je prišlo do rimskega sestanka po zaključku važne periode v južnovzh odn i Evropi- Preseneča dejstvo, da posveča Gayda večino svojega, članka problemu južnovzhodne Evrope. Gavda ugotavlja v svojem članku tri važna dejstva, novo mejo med Rum unijo in Madžarsko, novo mejo med Rumunijo m Bolgarijo tef likvidacijo meoslej v londonskih diplomatskih krogih se ni bUo mogoče dobiti potrdila za točnost te vesti. Odklonjene siamske zahteve Hongttong, 20. sept. s. (Reuter). Po Tu-Kaj&nji h informacijah so francoske oblasti odklonile siamske zahteve glede obmejnih korektur, zahteve se nanašajo na tri sektorje ofo siamsko-indokitajski meji. Kljub temu je Siam sedaj postavil francoski Indokini nove zahteve. Zastopniki siamske vlade so se v Vangkoku zglasili v francoskem poslaništvu in predložili zahteve svoje vlade. Vlchy, 20. sept. s. (Taas). Po ameriških vesteh zahteva siamska vlada še vedno znatne korekture mej napram francoski Indokini m sicer ob reki Nekong. Siamske zahteve Je teročfl francoskemu zunanjemu ministru stamski poslanik. Francoski zu- nanji minister pa je odgovoril, da francoska vlada ne bo pristala na nobeno teritorialno zahtevo. Nova Kaledonija na strani Anglije London, 20. sept (Reuter). France*«« kolonija N°va Kaledonija se je pridružila francoskemu narodnem« odboru generala de Gaullea. Prebivalstvo je prisililo guvernerja Denisa, ki ga je postavila vlada v Vichvjo, da je odstopil. Izgon Angležev iz Rum unije Bukarešta, 20. sept. s. (Reuter). Ru-munska vlada je odredila, da mora vse angleško osebje angleško-rumun^kega in.r;M-tuta v Rumimiji zapustiti dj-žavo Sorzna poročiJa Curih. 20. septembra Beosrrad 10.—. Pariz 9.85. London 16.55, New Ifork 439 -Milan 22.15 Madrid 40.— Berhn 175.37. Ameriške sodbe o položaju Optimistična izjava ameriškega vojnega ministra o vojaškem položaju vVathlngton, 20. sept. se. (Reuter). Ameriški vojni mlnster Stimsoii je Izjavil moči, da ee glase poročila ameriftkih uradnih opazovalcev v inozemstvu glede angleškega položaja sedaj mnogo ugodneje nego pred šest tedni. Ugotovitve ameriške vojaške misije vVashiugton, 20. sept. s. (Tass). United Press poroča, da sta se dva člana posebne ameriške vojađke mialje v Angliji vrnila v Zedinjene države. Podala sta ameriški vladi poročilo, ki se glasi zelo ugodno za položaj Anglije v vojni. Prav tako je misija zelo zadovoljna z angleškimi obrambnimi napravami, protiletalsko obrambo ln obalnimi utrdbami. Vodja ameriške vojaSke misije admiral Gomslav je ostal še nadalje v Angliji. Važnost Egipta za razvoj vojne Ne\v Vork, 20. sept. s. (Tass). »New York Times« prinaša poročilo svojega vojaškega strokovnjaka o položaju v Egiptu. Po njegovem mnenju se lahko v Egiptu odloči izid sedanje vojne. Ce bi namreč Italijanom uspelo pretrgati angleško pomorsko zvezo skozi SueSkl prekop, bi b*l angleškemu vojnemu brodovju onemogočen nadaljnji obstanek v zhodnem delu Sredozemskega morja. Po mnenju dopisnika pa lahko Anglija tak Italijanski poskus prepreči. Angleška vojska v Egiptu šteje po cenitvah ameriškega strokonjaka okoli 34 000 avstrijskih in novozelandskih čet in do 90.000 kolonijskih čet. K temu je treba prišteti še egiptsko vojsko, evropske Angleže itd. Si'dan^ka vojska šteje 6 do 13 tisoč mož. število letal, s katerim razpolagajo Angleži v Egiptu, pa po ameriškem poročilu ni veliko. Letal imajo tu Angleži baje samo 500. pa še ta so povečini starejše konstrukcije. Italijani imajo v Libiji 200 do 300.000 vojakov, v Abesiniji pa okoli 80.000 mož. Itoliiansi.o letalstvo v vzhodni Afriki štejo 600 do 1000 aparatov. Italijanska vojska ie v veliki meri motorizirana in mehanizirana. Ameriški strokovnjak opozarja nadalje, da imajo na morju v vzhodnem Sredozemlju Angleži premoč in da lahko angleško vojne ladje s svojimi topovi preprečijo Italijanom prodor ob obali proti Aleksandriji. Ameriške leteče trdnjave za Anglije ttushlngton, 20. sept * (Tass) Agencija Intcrnationai News iervice javHja, da so an^lc^ko ameriška pogajanja glede odsto-pitve ameriških »letećih trdnjav* tik pred ugodnim zaključkom. Novi ameriški pomorski atašeji Wa*hingM>n, 20. sept. s .(Reuter). Ameriška vlada je sklenila imenovati več novih mornaričkih atašejev na položajih, kjer jih doslej ni Imela. Tako dobi posebnega mornariškega atašeja ameriški konzulat na francoskem otoku Martiniqueu. Novi atašeji bodo imeli nalogo, da dajejo ameriškemu mornariškemu ministrstvu v sedanjem mednarodnem položaju posebno važne podatke. Prav tako poročajo, da bodo nova ameriška poslaništva pri vladah angleških domin ionov v kratkem dobila mornariške atašeje. Povečanje dohodninskega davka v Ameriki VVashington, 20. sept. s. (Reuter). Ameriški senat je včeraj odobril zakonski predlog, na podlagi katerega bo smela vlada v vojnem času povišati dohodninski davek za 80 odstotkov. Moč kanadskega letalstva Ottawat 20 sept. s. (Reuter) Uradno poročajo, da bo štela kanadska letalska vojska 1. oktobra že 26.500 častnikov in letalcev. Pred 14 dnevi je hilo poslanih v Anglijo več kanadskih letalsk h radiotelcgra-fistov. Novi oddelki kanadskih letalcev bodo že v kratkem Angliji na razpolago Oborožitev norveških ladij v Kanadi Of/au-a. 20 sept. s. (Reuter) Večje število norveških ladij, ki so v vzhodnih kanadskih lukah, bo oboroženih ter bodo oddane v službo za patrolne vožnje ob obalah Kanade. Vkorakam]« bolgarske vojske v Dobrttdžo se bo začelo jutri zjutraj ter bo zasedba končana do 1. oktobra Soflja, 20. sept. AA. Glavna bolgarska administrativna komanda ped vodstvom generala žtlkova, ki ima nalogo prevzeti administrativno upravo v južni Dobrudžl pred vkorakanjem bolgarske vojake, ima svoj sedež v Dobrudžu. kjer skupaj z ru-munsko komisijo urejuje vsa upravna vprašanja v zvezi z izročitvijo državnih in občinskih imetij bolgarskim civilnim oblastem Včeraj je bil tudi podpisan protokol o izročitvi bolgarskim civilnim oblastem prvega upravnega pasu v južni Do-brudži. Izročitev drugega administrativnega pasu se je začela včeraj zjutraj. Vojaška zasedba južne Dobrudže je razdeljena na štiri pasove ln sicer 1. Tutrakan-Balčik, 2. Akantalam-Dcbrič-Kavarna, 3. ta pas obrega samo nekaj vasi, 4. Silistri-ja-Kasan. Bolgarska vojska bo začela zasedati prvi pas jutri 21. t. m. ob 9. zjutraj. Sodelovale bode motorizirane enote, konjenica, pehota in topništvo, kakor tu- di pomorske in podunavske enote. Drugi pas bo zaseden 25. t. m., tretji 28. t. m., četrti pa 1. oktobra. Listi poročajo, da so podvzeti vKl ukrepi, da bo hitro strt vsak odpor, če bi se pojavil na katerikoli strani. Prav tako pravijo, da ee napredovanje bolgarske vojske ne bo ustavilo niti v primeru, če bi se kateri izmed rumunskih enot ne posrečilo pravočasno zapustiti. Jutri oh 17. se bo sestalo sobranje k Izrednemu zasedanju. Na tej seji bodo sprejeli dnevni red za jutrišnjo sejo, na kateri bo govoril predsednik vlade Filov v trenutku, ko bo bolgarska vojska prestopila mejo Dobrudže. Bolgarska vlada je pripravila tudi zakon o izrednih kreditih za 930 milijonov levov. V tem znesku so izredni izdatki za vojsko, javna dela ln za pokritje potreb v zvezi z zasedbo južne Dobrudže. Izdatki za vojsko znašajo 516 milijonov levov. Kontrola zunanfe trgovine Minister An&res o 22-ovi uredbi Beograd, 20. sept. AA. Včeraj ob IS. je minister za trgovino in industrijo dr. An-dres sprejel zastopnike tiska in jim dal v zvezi z novo uredbo o nadzorstvu nad zunanjo trgovino sledečo izjavo: »Po dolgem pripravljalnem delu je ministrski svet sprejel uredbo o nadzorstvu nad zunanjo trgovino, ki je bila danes objavljena v ^Službenih novinah«. Uredba je okvirna, to se pravi, da vsebuje samo pooblastilo za uvedbo nadzorstva nad uvozom in izvozom. Nadzorstvo samo bo vpeljano postopno, kadar bo za to nastala potreba, z uredbami, katere bo minister za trgovino in industrijo Izdajal po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. Mi smo tudi dozdaj imeli delno nadzorstvo nad zunanjo trgovino. Nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih izdelkov je bilo vpeljano že leta 1931, prav tako nadzorstvo nad izvozom pšenice, rži in moke. Leta 1936 je bil postavljen pod nadzorstvo uvoz raznih predmetov iz ne-klirinških držav. Kontrolni ukrepi v zunanji trgovini so bili v tej periodi uvedeni ad hoc po trenutnih potrebah našega tržišča in je bila njihova izvedba poverjena raznim ustanovam: zavodu za zunanjo trgovino, Prizadu in Narodni banki. Prednost uredbe, ki je sedaj objavljena, je predvsem v osredotočenju celotne kontrole pri direkciji za zunanjo trgovino, ki je nesporno najbolj primerna za to delo, potem pa v predpisovanju enotnega, sistematičnega in načrtnega dela pri izvedbi kontrolnih ukrepov. Direkcija za zunanjo trgovino je dobila široka pooblastila za nadzorstvo, katero ji Je poverjeno. Podporo bo uživala v sodelovanju gospodarskih organizacij, katerih formiranje predvideva čl. 2 uredbe. Udeležba zainteresiranih gospodarstev pri tem važnem poslu ne samo da ni izključena, temveč je nasprotno v največji meri zajamčena. Mislim, da bo tako zamišljeni sistem nadzorstva nad zunanjo trgovino odgovarjal ne samo potrebam časa, temveč tudi dobro pojmovanim koristim gospodarstva samega.« Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 20. sept. s. SnoČi je bilo igrano 11. kolo v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije. Doseženi so bili naslednji rezultati: Kotov je porazil Gerstenfel-da, Dubinin Lisičina, Petrov Levenfiša. Le-risev p« Rudakovskega. Partija Bomdarev-ski Pa nov se je končala remis. Vse ostale partije so bile prekinjene. Keres ima proti Lilienthalu znatno prednost in bo najbrže dobil. Tudi Botvinnik stoji mnogo bolje proti Makagonovu. Boleslavski stoji na zmago proti Ragozinu. Stanje v vodstvu je po 11. kolu: Bonda-revski 7 in pol, Keres, Lilicnthal po 7(1), Botvinnik 6 in pol(2), Makagonov 6 in pol(l), Ragorin 6(1). Po odigran ju prekinjenih partij pa je pričakovati, da bo v vodstvu že Botvinnik ali Keres. Gospodarski stiki med Jugoslavijo in Nemčijo Danes se je prčelo v Beogradu Jesensko zasedanje ju-goslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora Beograd, 20. septembra Danes se Je pričelo v Beogradu v zunanjem ministrstvu redno jesensko zasedanje jugoslovansko - nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki se po pravilih sestaja vsakega pol leta. Poleg rednih poslov, kakor je doiočanje predmetov za obojestranski uvoz in izvoz ter njihovih količin in vrednosti bedo na tem zasedanju razpravljali tudi o nekaterih načelnih vprašanjih blagovnega prometa kakor tudi o načinu plačevanja. Tako bo predmet teh pogajanj ukinitev sistema preferencialov, na katerih je temeljila dosedanja trgovin- ska Izmenjava, dalje pa tudi zvišanje tečaja nemške marke. Iz tega se že da sklepati, da bodo imeli Jesenski razgovori z Nemčijo za obe državi Izreden pomen, ker bodo v gotovem smislu pomenili preobrat v dosedanji praksi. Pogajanja bo vodil z naSe strani pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, z nemške strani pa dr. Landfried, državni tajnik v nemškem gospodarskem ministrstvu. V naši delegaciji so: pomočnik kmetijskega ministra inž. Cvijanović, prvi pod-guverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik prometnega ministrstva rnž. Mano J- lovič, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Dimitrije Mišić, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Dragoalav MIha j-lovlć, načelnik ravnateljstva aa zunanjo trgovino Boško OJorgjeviĆ, šef odseka ravnateljstva za zrunanjo trgovino dr. Oojku Grčić, svetnik dr. Josip Kabas. višji uradnik Narodne banke dr. Nenad Pevec, ravnatelj PRIZADa dr. Ciril Nemec, tet odseka v ravnateljstvu za zunanjo trgfovino dr. Mirko Mermolja, trgovinski delegat na Dunaju Miloje Simlć. trgovinski delegat v Berlinu Milan Pecič. trgovinski delegat v Pragi dr. Edvard Jurak, ln kot tajnik delegacije diplomatsko konzularni pripravnik zunanjega ministrstva dr. Dušan Karli kovic. V nemški delegaciji so: Ministerijalnl dirigent gospodarskega ministrstva dr. Giin-ther Bergmann, ministerialni dirigent dr. Seidl, svetnik prehranjevalnega ministrstva dr. Muiler. konzularni svetnik v Beogradu dr. Sudeček, nemški generalni konzul inž. Neuhausen, ravnatelj Reichsbanke Karawias. ministrski tajnik dr. Boldt. trgovinski ataše v Beogradu dr. Kernbach, svetnik Reichsbanke Zangen, tajnik gospodarskega ministrstva Selpeter in uradnik gospodarskega ministrstva Rosa. (Iz ministrstva zb zunanje zadeve.) Živilski tfg Ljubljana. 20. septembra Ljubljanski živilski trg je sedaj tudi s krompirjem dobro založen, ker je položaj po daljšem oklevanju končno vendarle rešila mestna občina z nakupom velike količine krompirja, ki ga jc postavila na trg. Tudi danes so gospodinje pridno kupovale krompir v mestni tržni lopi, kjer ga prodajajo mestni uslužbenci po 1.50 din kg. Mestna občina je s tem skoro že dosegla regulacijo cen krompirja v splošnem in ga v večjih količinah dovažajo na trg sedaj tudi okoliški kmetje, ki ga tudi ponujajo po 1.50 din kg. Vmes se še najde kak kmetic, ki bi ga rad prodajal po 2 din, ker je pač čul o takih cenah, pa ga tržni organi hitro odženejo ali pa mora nastaviti določeno ceno. Danes je bilo spet na trgu veliko sočlvja in še več sadja. Ljudje so pričakovali, da bo spričo lepšega vremena na trgu tudi več gob, ki pa jih letos menda m v izobilju. Pravijo tudi, da kmetje gobe raje suše in jih bodo kasneje skiršali dražje prodati. Oobe prinašajo na trg samo revne nabiral-ke, ki sproti potrebujejo onih par dinarjev, ki jih iztržijo za jurčke in lisičke. Sveže gobe prodajajo po 16 din kg, merico pa po 2 din. Gobe so letos precej črvi ve, tudi prav majhni jurčki ajdovčki. Prav siabo je bil danes trg založen z ribami. Na razpolago je bilo že zgodaj zjutraj samo nekaj kg osi i če v po 32 din in pa večja količina sardelic po 14 din. Od sladkovodnih rib je bilo nekaj dunavskih ši-lov po 24 din kg. nekaj somov po 20 din. precej postrvi po 40 din in pa nekaj Ščuk po 18 din. Kam na izlet v planine? Ljubljana, 20. septembra Zopet imamc lepe sončne dneve v zgodnji jeseni, kc nudi narava slikovito pestro sliko. Številni planinci si niso na jasnem, katere planinske postojanke so še odprto in oskrbovane. Zato jih SPD o tem obvešča. V Ju! "iskra Alpah so oskrbovane do nedelje 22. t. m. StaniČeva koča in Aleksandrov dom, do naslednje nedelje dne 29. t. m. Triglavski dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih in do nedelje One 6. oktobra Aljažev dom v Vratih. Zaprta je že Vodnikova koča na Velem Poflju in Orož-nova koča pod Črno prstjo. Stalno je oskrbovan Dom SPD na Korom m »Zlatorog« ob Boh. jezeru. Planinci, ki so namenjeni v Bohinj, naj upoštevajo, da ni več redne avtobusne zveze iz Bohinjske Bistrice do »Zlatoroga«, da pa čaka pr' vsakem vlaku pred postajo v Boh. Bistrici avtobus, ki vozi do Zlatoroga, ako je vsaj osem potnikov. Na Vršiču je Erjavčeva koča oskrbovana do nedelje dne 29. t. m.. Goliške koče so oskrbovane do nedelje 29. t. m. Na vrhu Stola je Prešernova koča že zaprta. Stalno pa je okrbovan Valvazorjev dom na Stolu. Na Begunjščici je Roblekov dom oskrbovan le še ob sobotah in nedeljah. Dom na Kofcah je stalno oskrbovan. V Kamniških planinah sta koči na Kokrškcm sedlu in v Jermanovih vratih oskrbovani do nedelje 29. t. m., oktobra pa ob sobotah in nedeljah. Enako rudi Frišaufcv dom na Okrešlju. Koča na Korošici je oskrbovana do nedelje 22. t. m. Češka koča pod Grintavcem je oskrbovana do nedelje 22. t. m. Stalno pa so oskrbovani Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, koča na Veliki Planini in Mozirska koča na Goiteh. Vse planinske postojanke v Zasavju in na Pohorju so stalno oskrbovane Planinci, izrabite lepe jesenske dneve za svoje izlete. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 21. septembra: Romeo ln Julija. Otvoritvena predstava. Red Premierski Nedelja, 22. septembra: Romeo ln Julija. Izven Ponedeljek, 23. septembra: Pohujšanje v Dolini gentflorijanski. Red Premierski Torek. 24. septembra: Pohujšanje v Dolini eentflorijanskf. Red Torek Sreda, 25. septembra: Pohujšanje v Dolini Bentflorijaneki. Red Sreda Četrtek, 26. septembra: Pohujšanje v Dolini ©entflorljanskl. Red Četrtek Petek. 27. septembra: Razvalina življenja. Red Premierski Cankar pomeni kot pisatelj najmočnejšo osnovo za slovensko dramatiko ln slovenski oderski slog. Letos bo zastopan v repertoarju s farso »Pohujšanje v Dolini Sont flori jansld«. Prem i ero tega dela, v kateri Je podal Cankar svoje grenko spoznanje umetnika o domovini, bo zrežiral prof. Sest. Premiera bo v ponedeljek 23. t. m. za red Premierski. Zanimiva zasedba vloge Julije v Shakespearovi tragediji »Romea in Julije«. Da bi nudilo gledališče občinstvu Čim več spremembe, Je ravnateljstvo drame dalo vlogo Julije v alternacijo dvema našima priznanima igralkama Vidi Juvanovt in Ančki Levarjevt. Igrali jo bosta izmenoma. Tako bosta premiera in repriza enako zanimivi. VSAKDO NAJ SI CIM PKKJ PRESKRBI SREC DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE V ZADRUŽNI HRANILNICE Dalmatinova ulica 6 Pri ratlnjem žrebanju je zadela pri nas kupljena srečka štev. 17.425 loo.oo©.— dinarjev Občinstvo bo imelo priložnost videti eno tn drugo Igralko, ki bosta podali Julijo odgovarjajoče vsaka svoji igralski individualnosti. Na premieri, ki bo za red Premierski, ho igrala Vida Juvanova, na nedeljski reprizi, ki bo izven abonmaja, pa Ančka Le-varjeva. Vlogo Romea bo kreiral Jan. Zagotovite si pravočasno vstopnice! fprizoritev Beethovnove opere v dveh dejanjih (3 slikah) »Fidclio« kot uvodne predstave v letošnjo sezono, bo prvovrsten umetniški dogodek. Beethoven je med komponisti po svoji elementarni muzikalni invenciji pravi titan, njegovi simfonična dela, prav tako pa tudi najrazličnejše komorne skladbe, missa solemnis. ouverture. pesmi, kvarteti itd., so edinstvene umetnine. Njegova edina opera je »Fidclio«, ki jo odlikuje ekstatlčna poteza, tako v glasbi kakor v libretu, ki očituje človečansko misel. V stremljenju, da bi nudilo občinstvu res samo kakovostna dela, je uvrstilo ravnateljstvo opere v letošnji repertoar le klasično opereto. Prva bo Leharjev »Grof Luksemburški« z odličnima opernima članoma, Sonjo Ivančičevo in Franclom v naslonih partijah. Zanimalo vas bo... ... da je odslužil dirigent Demetrij 2ebre svoj vojaški rok in bo dirigiral kot nastopno predstavo vletošnji sezoni Leharjevo opereto »Grof Luksemburški« . .. ... da bo nastopila v drami v »Pohujšanju v Dolini Sentflorijanski« članica šentjakobskega gledališča, ga. Angela Sancl-nova kot Jacinta ... ... da bomo slišali letos Josipa GostiČa kot gosta prvič v Janačkovl operi »Jenufa« v partiji Laca... ... da bo pela cerkovnlco v »Jenufl« kot gost Elza Karlovčeva . . . . . . da nam pripravlja opera ob začetku sezone sledeča dela: »Fldelia«, »Grofa Lu-ksembur^kega«, »Jenufo«, »Vesele žene VVlndsorsKe« itd. ... . . . da bo igrala drama »Romea in Julijo«, »Fohujšanje v Dolini šentflorjnnt*ki«, »Razvalino življenja«, »Skrivalnice« in »Ko-varstvo in ljubezen« ... Iz Celfa —c Sokolsko društvo Celje - matica je Imelo v sredo zvečer redno letno skupščino, na kateri Je polagala ta zaslužna ln močna organizacija, ki je letos praznovala 50-letnico delovanja, obračun požrtvovalnega dela v preteklem poslovnem letu. Pri vo-litvi uprave sta bili predloženi dve listi in sicer lista uprave z nosilcem br. dr. Milkam Hrnšovcem in lista znoslleem br. dr. Franjom FarkaŠem. Za prvo listo je glasovalo 87, za drugo pa 35 članov in članic. Izvoljeni so bili torej naslednji "bratje ln sestre na listi uprave: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Alojz Ncndl, blagajnik Jože Pečnik, matrikar Miroslav Mo-dic, prosvotar Franjo Cepin, načelnik Branko Prekoršek. I. podnačelnlk Maks Gruden, II. podnačelnlk Vinko Blažko, načelnica Milka Lojkova, I. poduačelnica Cveta Medvedova, H. podnačelnlca Anica Pfefferer-jeva, garderoberka Valda Inkretova, praporščak Franc Goručan, referent socialnega odseka Anton BaŠa, društveni zdravnik dr. Marjan Bregant, revizorja Stanko Pere in Drago Naprudnik, člani častnega razsodišča dr. Jožko Požar, dr. Josip Delničar, dr. MIlan Orožen in Konrad Grilce. Predsednik gospodarskega odseka je br. Franjo Dolžan. —c Promenad ni koncert celjske vojaške godbe v korist Rdečega križa je bil včeraj zaradi nenadnih ovir odpovedan in bo danes od 18. do 19. pred mestnim poglavarstvom. —c Napredovanje v vojaški službi. Celjski rojak g. Jakob Blažon, pehotni kapetan I. razreda v Sarajevu, je napredoval v čin majorja. Njegov brat g. Ernest Blažon, poročnik bojnega broda I. razreda v Šibeniku, pa je položil majorski izpit, čestitamo! —c K uboju, čigar žrtev je postal 35-letnl posestnikov sin Josip Kolenc iz Hom-cev pri Rečici ob Savinji, poročamo še naknadno, da se je Žalostni dogodek odigral v St. Janžu pri Rečici ob Savinji. —c V celjski bolnici so umrli: v sredo 78-letni preučitkar Jože Kolar iz Podgrada pri št. Juriju ob juž. žel., v Četrtek pa štiriletni kočarjev sinček Franc Poljšak lz Hrastja pri žusmu in dveletni delavčev sinček Franc Verk z Ljubečne pri Celju. —c Štiri prvenstvene nogometne tekme. Na igrišču pri »Skalni kleti« se prične v nedeljo 22. t. m. ob 9.15 prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Celja, ob 10.30 pa prvorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Jugoslavijo. Na Olimpovem Igrišču v Gaberju se prične ob 14.45 prvenstvena tekma mladin SK Olimpa in SK Jugoslavije, ob 16. pa llglna prvenstvena tekma med SK Olimpom ln SK Marsom iz Ljubljane. Za tekmo Olimp : Mars vlada v Celju ln okoliri živahno zanimanje. —c* Dve nesreči. Ko se je 191etni etav-binski delavec Avgust 2upan lz okolice Laškega vračal s kolesom z dela. je padel ln si zlomil levo kllucnlco. V neki celjski avtodelavnici je neki vajenec po nesreči udaril ?51etnega avtoizvoščka Emila Dro-fenika iz Gaberja z železom po glavi in ga občutno ^oškodoval. 2upan se zdravi v celjski bolnici, Drofenik pa je v doma« oskrbi. —c V ceI.Mci bolnici je umrla v petek 21 letna hči cinkarniškecra delavra Anica žnidarjeva Iz Nove vasi pri Celju. —c SK Celje : SK Brezice 8 : 0. Na Gla-ziji sta se v nedeljo srečali v prvorazrednem prvenstvenem tekmovanju moštvi SK Celja in SK Brežic. Sodnik pa je moral zaradi Izredne nediscipliniranosti in surovosti kapetana moštva Brežic, srednjega krilca Pantoviča že v 30. minuti zaključiti tekmo, v kateri je Celje vodilo z 2:1. Tako je Celje dobilo tekmo s 3:0. Obe moštvi sta predvajali soliden nogomet. Gostje so takoj v začetku pritisnili in v 3. minuti je štimac iz 20 m zabil prvi gol za Brežice. Krivdo za ta gol nosi celjski vratar. Celje je odgovorilo s protinapadom ln v 5. minuti je Dobraje z lepo soloakcijo izenačil. V 20. minuti Je Pavšer iz neposredne bližine povišal na 2:1 za Celje. V 30. minuti je sodnik po večkratnem opominu izključil srednjega krilca Brežic, kapetana moštva Pantoviča zaradi skrajno surove igre. Pantovič, ki očividno nima pojma o športni disciplini, pa ni hotel zapustiti igrišča, zaradi česar je sodnik g. Reinpreeht po petih minutah čakanja od-piskal tekmo. Nato se je tekma nadaljevala kot prijateljska in je Celje zabilo še štiri gole, tako da znaša rezultat skupaj z rezultatom prvenstvenega dela tekme 6:1 za Celje. V predtekmi je drugo moštvo Jugoslavije premagalo rezervno enajstori-co Celja z 2:0 (2:6K Dopoldne bi bila morala biti na Glaziji odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Ker pa Laščani spet niso nastopili, je Borut dobil tekmo 3:0 p. f. e%ntea KOLEDAR Danes: Petek, 20. septembra: Evstahij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kraljica tropskih noči Kino Sloga: Bela sužnju Kino Union: Ljubezen državnega pravd-nika Razstava slik R«ka Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongrensi trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Iz Trbovelj — Sporine vesti. Nedeliska tekma med domačim Amaterjem in SK Mariborom se je kl.iub neugodnim vremenskim in terenskim prilikam vršila ob rekordni udeležbi prijateljev nogometnega soorta ter je končala tudi tokrat z zasluženo zmago SIC Amaterla in to 4:2 (3:2). S to igro je domači klub zopet pokazal svoje dobre igralske moči. ki se izrx>rx>ln1u1eio od tekme do tekme. Zmaga nad odličnim moštvom Maribora le tem boli uvaževanla vredna, kor so gostje ves čas igre nastopal z veliko tehnično rutiniranostjo. izvrstno kombi nacijo in tudi borbenost io. dasiravno ie ista pred golom večkrat odpovedala. Domačini so se kot vedno odlikovali z živim elanom in požrtvovalnost 1o ter so tekmecu zabili po kratkih presledkih gol za golom Prvi gol je padel v tretji minuti za Maribor po Starcu. V deseti minuti ie za Amaterja Izenačil Kos. v 20 minuti na Gosak, v 2a minuti ie izenačil za Maribor Vodeb v 30 minuti ie zospešovanje modernega turizma. Publicistični odsek Putnika je pokrenil akcijo, da se ustanovi Hranilno turistična zadruga za vso državo s centri v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ob polni moralni podpori oblasti bi dovoljevala zadruga svojim uradnikom tn nameščencem stalno mesečno turistično štednjo v znesku, za katerega bi se sami obvezali v breme svojih prejemkov. Vsak član bi dobil pravico do turističnega posojila v začetku vsake sezone, toda samo v obliki turističnih bonov za kraje tn proge, ki bi jih sam izbral. S turističnimi boni bi se plačevali za določen čas vsi temeljni stroški njegovega letnega dopusta. — Naš promet. Po uradnih podatkih se je naš železniški promet v prvem polletju tekočega leta znatno povečal v primeri s prejšnjimi leti. nazadoval je pa rečni in zlasti pomorski promet. Blagovni promet po železnicah se je povečal za 14.77 odđtat-ka. potniški pa za 10.73 odstotka v primeri z lanskim letom. Pomorski promet se je pa zmanjšal po številu ladij za 10.33 po tonaži pa za 26.31 odstotka. — Opozorilo vojnim dobrovoljcem. Zadnji dan podaljšanega roka za vložitev prošnje za dobrovoljsko uverenje je 30. september. Opozarjamo na to ponovno vse tist^ tovariše vojne dobrovoljce, ki 5e nimajo dobrovoljskega uverenja, a imajo po zakonu o dobrovoljcih pravico do njega. Obrazec prošnje se lahko nabavi pri sre-ski organizaciji Saveza vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10. — Uprava. — Sokolsrvo naSi vojaki. Beograjsko Sokolsko društvo matica je včeraj slovesno izročilo 2. pešadijskemu polku puSko mitraljez, kl ga je napravilo to društvo in ga poklonilo naši vojski. Starosta sokolske župe in poveljnik polka polkovnik Drob-nlak sta Izmenjala patriotične govore, skromna svečanost pa se je zaključila z navdušenimi ovacijaml kralju In vojski. — Novi rektor zagrebške univerze* Včeraj je dobila zagrebška univerza novega rektorja. Univ prof. dr. Stjepan IvSić* je prevzel rektorske posle od dosedanjega rektorja univ. prof. dr. Andrije živkovića. — Moderna avtomobilska cesta od Turn-Severina do Trsta. V Bukarešti je bila ustanovljena italijar.sko-rumunska družba za gradbo cest. ki bo zgradila cesto od Bukarešte preko Galaca do Brajle ln Tiirn-Severina. Italijanska skupin... ki Btoji za to družbo, se pogaja z našo vlado glede ustanovitve podobne Italijansko - jugoslo-slovenske družbe, ki m zgradila cesto od Turn-Severlna do Trsta, tako da bi dobili neposredno zvezo med Crnim in Jadranskim morjem. — Vedno hujša kriza v ladjedelnici v Splitu. Jadranska ladjedelnica v Splitu stoji pred novo redukcijo delavcev in uradnikov. Naprošena je banska uprava, da bi posredovala pri vojnem ministrstvu v zadevi potrebnih kreditov z.i nadaljevanje dela. V nasprotnem primeru bo morala ladjedelnica v oktobru odpustiti še več delavcev in uradnikov. — Hrvatski planine! na Kumu in Lisci. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo za svoje člane skupen izlet na Kum. hrvatsko planinsko društvo *Ru-nolistr pa izlet na Liseo. — Pred novo omejitvijo prometa z motornimi vozili. V kratkem bo promet z motornimi vozili znova omejen. Zopet bo prepovedana vožnja ob sobotah in nedeljah ter ponoči od 20.30 dalje. Razen tega bo skrajšan akcijski radius za avtomobile na 20 km od mesta. To pa se ne bo nanašalo na taksije, za katere ostane tudi v bodoče v veljavi samo omejitev glede nabave bencina. V avtobusnem prometu bodo ukinjene vse železnici konkurenčne proge ter omejene vožnje nekaterim vrstam lažjih avtobusov. — Razstava umetniške fotografije v Zagrebu. Fotoklub Zagreb priredi tudi letos mednarodno razstavo umetniške fotografije, ki bo edina te vrste letos v Evropi. Udeležba iz inozemstva seveda ne bo tako velika l-^kor v mirnem času. Razstave se udelo?- ekrog 100 jugoslovenskih fotoama-terjev. — V Zagrebu že prodajajo cuolcu kruli. Z današnjim dnem So pričeli prodajati enoten kruh, in sicer po 4.50 din. Enoten kruh se lahko peče v kosih po 0.50, 1 in 2 kg. Prodajati se mora pa strogo po teži. Peki ga ne smejo prodajati istega dne, ko bo spečen, temveč šele naslednjega. Za kršitev naredbe o enotnem kruhu so določene stroge kazni, in sicer denarna globa do 50.000 din ali 6 mescev zapora. * Vpisovanje v trgovsko učil išče »Chri--tofov očni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15 (telef. 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši Še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen 5e en oedelek. (—) — Lepšega, prijetnejšega potovanja lotos ne bo več! 27. septembra — gremo! Mikaven petdnevni avtoizlet: Dalmacija! Znameniti kraji, divni otoki, zanimivi doživljaji! Morje, grozdje, smokve... Privoščite si to razvedrilo, oddih! SqnČna Dalmacija — najlepša v jeseni! Zaključek vpisovanja — jutri! Informacije: Pisarna, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17'c. 361-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delne oblačno in toplo vreme. Včeraj je anašala najvišja temperatura v Beogradu 27, v Sarajevu in Kumboru 26, v Zagrebu in Splitu 25, v Dubrovniku 24. v Ljubljani 22.5, na Visu in na Rabu 22. v Mariboru 18.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.2, temperatura je znašala 11.6. — Podražitev električnega toka v Zagrebu. Ker so se zvišale delavcem in uradnikom plače in ker se je podražil tudi ves material, ki ga rabi mestna elektrarna, bo s 1. oktobrom v Zagrebu podražen tudi električni tok. Za koliko se bodo zvišale cene, še ni določeno. — Nesreč« In pretep. Delavec Josip škodlar lz Kranja je včeraj popoldne padel s stavbnega odra ln dobil hude notranje poškodbe. — Monter Franc Grčar iz Dol. Logatca se je včeraj peljal s kolesom po opravkih, pa je padel in si zlomil levo roko. — 401etnl služitelj na univerzi Franc Lesar se je včeraj peljal z motornim kolesom, nekje zunaj pa se je vanj zakadil T*es. Lesar je padel in se poškodoval po rokah in po nogah. — Z Rakeka so snoči prepeljali v bolnico 251etnega posestniko-vega sina Jožeta Gombača. Gombač je bil snoči v neki gostilni, kjer se je pričel prepirati z nekimi tujci, ki so ga izzval. Iz prepira se je kmalu razvil hud pretep. Neznanci so se lotili Goinbača in ga pretepli do krvi, poškodovali pa so ga tudi na glavi. — V 81etnega šolarja Ivana Kokolja iz Ljubljane je včeraj na poti iz šole domov vrgel njegov tovariš kamen in ga poškodoval na glavi. — Sam se je ustrelil. Poročali smo, da so našli mrtvega v Kotoribi carinskega uradnika Mladena Semeunovića. Prvotno so mislili, da ga je nekdo ustrelil, pozneje pa se je izkazalo, da se je po neprevidnosti ustrelil sam. V uradu je govoril s svojimi tovariši in jim kazal samokres, misleč, da Je prazen. Neki tovariš ga je opozoril, naj ravna previdno z njim. Tedaj si je pa Semeunović nastavil samokres na Čelo in sprožil, da bi dokazal, da je prazen. Počilo je in že se je nesrečnež zgrudil ves okrvavljen. —lj »Žale« v domaČem zvočnem filmu. *Emona-film« je posnel svečano otvoritev ^zal« in včeraj je povabil na ogled tega kulturnega filma poleg drugih gostov tudi novinarje. Kdor je videl posnetke Železniške nesreče pri Oziju in blagoslovitev »Zal«, mora priznati velik, razveseljiv napredek tako v fotografiji Kakor tudi v zvoku. Blagoslovitev »Žal je posneta v odlomkih in zato nekoliko moti gledalca, da ni prave povezanosti med poedinimi slikami ln prizori. Razen teh je se nekaj drugih nebistvenih nedostatkov. V splošnem pa moramo reči, da se je snemanje blagoslovitve »2alira br. starosta, drugo, zabavno kometi", pa nas simpatični brat Bogo Križmar. Prv* bo 6. oktobra ljudska igra ^Krivopnsežnik«, druga pa konec oktobra burka *Vaaka Ve-nerac. V obeh bodo sodelovali nadi najboljši igralci, pa tudi nekatere nove moči. — Za proslavo desetletnice ustanovnega občne ga zbora pripravlja poseben razstavni odsek zanimivo jubilejno razstavo, načelni- Štvo s prosvetnim odborom pa svečano prvodecembrsko akademijo. Tudi plesni odbor pripravlja spet novo sezono ple.mih vaj. Z novembrom prične še ciklus predavanj, na kar sledi vaditeljskl tečaj, tako da bo letošnje jubilejno leto res v vsakem pogledu razgibano. Avtomobilska nesreča Mirna. 20. septembra Snoči okoli 8. ure se 1e vozil Uublianski odvetnik dr. Aloizii Kobal s svoiim avtomobilom s svojega posestva pri Tržišču skozi Mirno proti Trebnjemu. Avto 1e Šo-firal Marian Lakovič. V avtu 1e sedela poleg dr. Kobala tudi nlegova soproga. Avto le vozil skozi Mirno s m-ecejsnlo hitrostjo, neka i sto metrov od Mirne oroti Trebn1*>-mu oa ie srečal Dar koni. katere le oastir Marian Jelene gnal s naše. Eenesa konja ie oastir vodil na oovodcu drugi koni oa ie šel prost za njim. Ko 1e prosti koni zagledal nasproti vozeči avto. se ie orestrašil in skočil naravnost pred drveči avto Konia 1e zmešala naibrže žarka luč reflektoriev avtomobila. N^sr—ča ie bila neizgibna. Po hudem karambolu je imel konj zlomil eni obe nogi in so ga morali takoi ubiti, avtomobil pa ie ostal z razbitim hladilnikom in razbitimi reflektorji. Sreča v nesreči ie bila. da se ni potnikom pripetilo nič hudega, le precei strahu so morali prestati. Mokronoski tovarnar g. Kalin je kmalu nato pripelial s svoiim avtom po cesti in ie navezal pokvarjeni av*^ dr. Kobala na svoje vozilo ter ga odpc ial v Ljubljano. Orožniki so takoi uvedli preiskavo. Lastnik ubitega konia ima okoli 3000 din škode. Iz pcllelf ske kronike Ljubljana, 20. septembra. V Ljubljani smo dobili novo vrsto tatov specialistov, ki ponoči in podnevi oprezu-jejo okrog avtomobilov, stoječih zunaj brez nadzorstva, jih odpirajo in kradejo iz njih vse, kar dosežejo. V Ljubljani so bili časi, ko se ni nihče dotakn.' tujega avtomobila in so ga iz bližine ra^: opazovali kvečjemu radovedni otroci, sedaj pa je tudi to že za nami. V zadnjih tednih je bilo prijavljenih policiji nad deset tatvin in vlomov v avtomobile. Vlomilci imajo s seboj posebne priprave, da kar hitro od-pro vratca ln jim to ne dela nobenih težav. Policija domneva, da je na delu med drugimi tudi kakšen strokovnjak, najbrž bivši mehanik. Včeraj je prijavil trgovec Josip Slibar, stanujoč v Dragi 35 v Šiški, da mu je nekdo oplenil avtomobil, ki ga je pustil v Beethovnovi ulici pred poslopjem Zbornice za TOI, sam pa je šel po opravkih. Vlomilec mu je odnesel zavoj rjavega manufakturnoga blaga, kos sivega blaga, 3 m marengo-blaga in Se kos nekega drugega blaga v skupni vrednosti nekaj nad 3000 din. Trgovec je opazil tatvino takoj po svojem povratku in je tatvino tudi takoj prijavil. Za tatom manjka za sedaj vsaka sled. Enak primer je prijavil tudi privatni uradnik Hubert Grli. Gril se je pripeljal v Ljubljano po opravkih iz Majšperga, nakar je zvečer pustil svoj voz v Frančiškanski ulici, sam pa je odšel v kavarno. Ko se je vrnil k vozu, je našel zadnje okno pretrgano, iz voza pa je izginil zavitek, v katerem so bile tri francoske in štiri nemške knjige, ki jih je podnevi kupil v neki knjigarni. Grila je tat oškodoval za okrog 500 din. Policija je te dni izsledila nekega Jožeta in nekega Franceta, ki sta se specializirala i.a vlome v tovorne vagone na kolodvoru. Domenila sta se, da bosta vlomila tudi v vagon na gorenjskem kolodvoru, v katerem je bilo več manufak- turneg., blaga, last neke tovarne iz Kranja. Sla sta res na dolo in se jima je posrečilo odnesti velik zavitek tkanine za žensko obleko, ki sta jo spravila v neko privatno stanovanje. Kasneje sta še večkrat odprla tovorne vagone in pokradla iz njih najrazličnejše predmete. Ko sta imela v zalogi že precej manufakturnega blaga, sta se pa domenila z neko žensko glode razprodaje. Z blagom le odSla na Dolenjsko, kjer je razprodajala blago po vaseh okrog Novega mesta in po Beli Krajini. Prav to pa je postalo usodno tako aanjo kakor tudi za oba vlomilca. Žensko so namreč izsledili orožniki, nakar je sledilo zasliševanje ln je tako prišlo na dan, od kod izvira blago. Orožniki so o tem poročali policijski upravi v Ljubljano, ki je kmalu oba krivca in ju sedaj po temeljitem zaslišanju izročila sodišču. Iz Litije — Počastitev spomina na#lh rajnkih so-kOjsklh vz°rniMov. v nedeljo smo proslavili 301etnlco litijskega Sokola — o proslavi je »Slovenski Narod« že poročal — in ob tej priliki so se predstavniki litijskega in Smarskega Sokola oddolžili mrtvim članom Sokola, ki počivajo na litijskem pokopališču. Z žalostinkaml ln zahvalno besedo so Litijčani in Smarčani počastili spomin naših rajnkih sokolskih vzornikov. V zadnjih letih imajo Smarčani lastno Sokolsko društvo, pred 30 leti pa so Litljani in smarčani ustanovili skupno društvo, ki se je imenovalo Sokolsko društvo Litija-šmailno. Društvo je bilo žc v tistih letih med najbolj marljivimi na našem podeželju in si je že dve leti po ustanovitvi zgradilo lasten dom. — preosnova mjskejra društva^ Društvo litijskih rejcev malih živali je bilo modi najbolj marljivimi v Zvezi društev rejcev malih živali. Pri nas fo prirejali rejci lepe razstave in svojim članom so izdali že Več tisoč dinarjev podpor za nabavo plemenskih živali. Društvo je pOmagalo svojim članom tudi pri prodaji kož in volne in pri nabavi potrebščin. Zdaj je naše društvo rejcev malih živali po s6gl< snem sl'.le-pu občnega zbora likvidiralo in se je pre-osnovalo v diuštvo ^Mali gospodar«. Novo društvo bo prihodnjo pomlad organiziralo večjo razstavo, zato vabi vse svoje člane, da že zdaj odbirajo Živali, da bo razsta\'a Čim lepša in v ponos naših malih gospodarjev. SPORT — Madžari o naših plavačih. Po večdnevnem bivanju v Splitu so se madžarski plavači v torek zvečer odpeljali preko Zagreba v Budimpešto. Pred odhodom je njihov vodja in savezni kapetan dr. "VVannie izjavil, da je v glavnem spoznal vse naše boljše plavače, s katerimi se je seznanil na mednarodnih tekmah in da je mislil, da je to vse, kar premoremo v plavalnem športu. V Splitu pa je bil zelo presenečen, videč, koliko nadarjenih plavačev imama Madžari nameravajo letošnjo zimo povabiti v Budimpešto tri ali štiri naše najboljše plavače. ki bodo skupaj z madžarskimi trenirali. Madžar Tatos in naš Žižek sta izvrstna plavača ln dr. VVannie upa, da bosta prekosila evropski rekord na 400 m. Madžari nameravajo letošnjo zimo prirediti tekmovanje za ta rekord in povabiti tudi Branka Žižka. — Sovjetski nogometaši povabljeni v Split. Splitski delavski športni klub »Split« je povabil sovjetske nogometaše, da bi gostovali v Splitu. Dobil pa je odgovor, da povabilo ni moglo biti sprejeto, ker igrajo v Rusiji zduj nogometno prvenstvo, pri katerem so angažirani najboljši nogometni klubi Sparta, Dvnamo in drugi. Sovjetski nogometaši Žele splitskemu klubu mnogo uspehov. Sobota, 21. septembra: 7: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Plošče v venček povežimo, da vas malo razvedrimo — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi — 13.02: Plošče v venček povežimo, da vas malo ravedrimo — 14: Poročila — 17: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 17.30: preženimo skrbi (\ ošče) — 17.50: Pregled sporeda — 18: Za delopust igra radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura — 19.40: Objave — 20: Zunanje-polit čni pregled (g. dr. A. Kuhar) — 20.30: To storil je neznan koren . . . Vesela igra. Za radio napisal Ježek. Izvajajo člani radijske igralske družine — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. (Konec ob 23. uri) MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. S Beseaa 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek X>.— din DRAŽBA LESA cca 2000 prima bukovih drv in cca 200 plm buk. tehn. lesa na panju iz razlaščenih gozdov na PleŠiču na Pohorju bo prodalo Revirno vodstvo Plešlč dne 2. oktobra 1940 v Sv. Lovrencu na Pohorju. Informacije in pogoji na vpogled pri Šumski upravi v Črni ter pri Re-virnem vodstvu Plešič v Sv. Lovrencu na Pohorju. 2170 FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro o poceni foto-atelje MANCIN1. Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. OglaSui male oglase Slovetisftf Nart ker Slo-grad« iz Ljubljane za vsoto 4.955.167 din. Med gradnjo pa se je vsota povišala na 6.587.823 di:i. Kmalu nato je podjetje pričelo z delom. Dne 11. avgusta lani je delo že toliko na- | predovalo, da se je mosrla zabetonirati , glavna nosilna konstrukcija, mesec dni kasneje pa so opravili razod.anje. Dne 5. julija letos so opravili obtežilno preizkušnjo mostu. Obenem z glavnim objektom so gradili tudi inondacijske mostove nad mrtvimi rokavi poplavnega ozemlja, ki oživijo pri vsak; poplavi. Podjetje »Šlograd se je držalo predpisanega termina do 7. avgusta 1940 in tega dne je bil promet čez novi most že otvor j en. Novi most čez Muro je 96 m dolg. srednja odprtina meri 36 m, obe krajni odprti-i ne po 30 m. Dolžina inondacijskih mostov znaša skupno 140 m. Inondacijskih mostov je 5. Od teh je mest. ki je podaljšek glavnega mostu, 44 m dolg, dva imata razpetino po 33 m, četrti je 20 m dolg, peti pa 10 m. Vsi mostovi so 6.50 m široki, cesta pa je 6 m široka. Temelji mosta segajo 4.50 m pod dno struge, zavarovani pa so še z železnimi j zagatnimi stenami, katere segajo 6.50 m | pod dno struge. Temelji slone na plasteh strjene gline. Konstrukcija je tako zvani Gerberjev nosilec, ki ni občutljiva za manjše posedanje temeljev. Celotni stroški za premostitev Mure znašajo okoli 6.520.000 din. Od te skupne vsote odpade na glavni most 2.304.000 din na prvi inondacijski most 432.000 din, na drugi inondacijski most 278.000 din, na tretji 157.000 din, na četrti 423.000 din in inondacijski most. ki je priključen glavnemu mostu, 463.000 din. Na cestno telo odpade od skupne vsote 1,382.000 din. Cesta je prepojena z asfaltom med mostovi, mostovi so tlakovani z granitnimi kockami. Betonirane kadunje pod mostovi so stale 85S.OOO0 cin. Ves teren pod objekti je namreč iz Mivke, ker je to poplavno ozemlje. Ker dobi pod mostovi voda večjo hitrost, bi lahko odplavila mivko in s tem ogrožala inondacijske mostove. Zato so vso okolico teh objektov zavarovali z betonsko podlogo ali z betonskimi kadunjami. Nasip ob Petanjski Slatini je stal 223 tisoč din. Petanjska Slatina ima svoje objekte v poplavnem ozemlju. Zaradi nasipa, ki je bil zgrajen, doseza voda višji nivo kot doslej in treba je bilo zavarovati objekte Petanjske Slatine. Zgradil se je žara 3 tega visokovodni obrambni obrambni nasip ob Petanjski Slatini. Skupno je bilo vgrajenega 7.170 kub m betona, za kar se je porabilo 170 vagonov Najstarejša in največja drevesa Za najstarejše drevo velja Montezumova cipresa v Mehiki, stara 6000 let Med živimi organizmi ima najdaljše življenje drevo. Tudi pri nas so drevesa-, ki njihovo starost lahko cenimo na 1.000 let. Taka drevesa so pa pravi golobradci v primeri s starimi drevesi drugod. Od prvotnih ceder, ki jih je bilo polno libanonsko pogorje, jih je ostalo le še malo. Salomon je gra il iz njih svoj hram, Rimljani pa oblegovalne naprave, s katerimi so porušili ta hram. Tako so plenih te goste gozdove in zdaj jih je v dolini Eden samo še sedem. Cedra raste zelo počasi. V petih letih je komaj meter visoka, šele po 10. letu začne rasti hitreje približno za pol metra vedno. Cez 100 let preneha rasti in drevo začne rasti v širino. Največja cedra na Libanonu je visoka 89 m, v obsegu pa meri 23 m. Njeno starost lahko samo ugibljemo. Toda že v Kristusovih časih je bilo to drevo debelo. Za najstarejše drevo velja Momtezormova cipresa na pokopališču pri cerkvi Device Marije del Tule blizu mesta Oaxaca v južno zapadni Mehiki. Starost te ameriške ciprese cenijo nekateri botaniki na 6.000 let. Morda je to isto drevo, o katerem piše Ferdiriand Cortez v svoji zgodovini odkritja Amerike kot o enem največjih čudes, V senci tega drevesa je taborila vsa njegova vojska. Pol metra od tal meri drevo v obsegu 47 m, ali 16 m v premeru. Obseg krone 8 m nad zemljo meri 160 m. še zdaj rastoča orjaška drevesa v Severni Ameriki so bila med drevesi orjaki že v Kolumbovih časih. Rasto v skupinah na ozemlju, ki meri samo okrog 70 kvadratnih milj. Ljudje so jim dali različna imena. Najbolj znano med temi skupinami so iz ene korenine rastoče >tri sestre«. Ta drevsa so visoa 96 m, v obsegu pa merijo 26 m. Drugih 26 dreves tvori >rod-bino«. Največji med njimi je oče, njemu sledi mati, druga drevesa, so pa otroci. Očeta je pred leti zadela strela in ga porušila. Bil je visok 144 m. Skozi eno drevo, ki se imenuje Wawana, so presekah celo 3 m širok in visok predor. Kako žive orjaška drevesa kaže leta 1911 posekano srednje veliko drevo. V zemlji je merilo v premeru 4.5 m, visoko je bilo 80 m, staro pa 2172 let. Leta 251 pred Kristusom je začelo rasti. Ko je bilo staro 506 let je ogenj uničil njegovo deblo v dolžino enega metra. Drevo je rabilo 105 let, da se mu je zacelila ta rana z novim tkivom. Ko je bilo staro 1702 leti ga je zadel drug požar, v letu 1780 pa tretji, leta 1797 ga je zadel najhujši požar, ki je ob-žgal drevo v dolžini 6 m. Do leta 1900 so se mu zacelile dve tretjine te rane, Na vseh teh sledovih po ognju so bile brazgotine zapolnjene z ogljem in novo tkivo je raslo enakomerno okrog ran naprej, tako da na deblu drevesa ni bilo nobenaii sledov o pozariiL. Fotografije o Marsu >Tass< prinaša iz znanstvenih krogov Sovjetske Rusije vest o prvih zanimivih rezultatih opazovanja Marsa v času njegove lanske opozicije. Sovjetski zvezdoslov so napravili več to fotografskih posnetkov in sicer ne samo v vidnih, modrih, rdečih in zelenih žarkih, temveč tudi v ultravi-joličasti in infra rdeči svetlobi, ki človeškemu očesu nista vidni. Po tem posnetkih, se dajo v nasprotju z oblaki zemlje, ki kažejo v vijoličastih in rdečih žarkih ena- ko jasnost oblaJki Marsa vidni samo na vijoličastih posnetkih. Možno je. da so istega izvora kakor megla v mrazu, ki se navadno razprostira nad zemljo v mrzlih zimskih, dneh. Običajno so mogli zvezdoslovci tako meglo opazovati zjutraj po solnčnem vzhodu in zvečer po solnčnem zahodu. Čudno posebnost so kazale pege na Marsovih poljih. Na ul-travioličastih slikah so bile svetlejše in večje kakor na slikah, posnetih pri vidnih žarkih, na infrardečih slikah se pa sploh niso videle. Primerjava slik iz leta 1909 in 1924. z lanskimi je pokazala, da se je meja temnih peg premaknila za več kilometrov. Nekaj o vidu Ostrost vida se preizkuša na različne načine. Včasih ga presojajo zdravniki po obrnjeni kotni razdalji dveh skupaj ležečih točk, ki jih oko še razločuje. Zdravniki preizkušajo vid tudi z znanimi tabelami, črtami ali številkami. Pri tem zlasti preizkušajo tudi sposobnost razlikovati oblike. Ta sposobnost je važna tudi pri razsvetlje-valni tehniki. V prometu je zopet velikega pomena sposobnost očesa razločevati kontraste in hitrost, s katero gre to razločevanje. Ker je bistro oko neobhodno potrebno za mnege panoge praktičnega življenja, delajo zdravniki še vedno poskuse, kako bi najbolje ugotovili ostrino vida in pri tem so naleteli na nekatere zanimive pojavo. V očesu je komplicirana mrežica, s pomočjo katere vidimo. Cez dan nam omogočijo vid majčkeni jezički v premeru 0.015 do 0.045 mm, v mraku pa manj goste paličice s premerom okrog 0.02 mm. Će preizkušamo človeško oko, moramo prvič upoštevati to, da je njegova zenica razmeroma majhna. To je odločilnega pomena, vse drugo je postransko. Zato bi človek mislil, da bi oko videlo bolje, če se zenica raztegne. To pa ne drži. V mraku, ko je zenica najbolj raztegnjena in ko zajemamo svetlobo s paličicami, je ostrina vida manjša, ker paličice niso tako goste v mrežici kakor jezički. Iz tega izvirajo važne ugotovitve gelde pravilne razsvetljave. H. Schober pravi, da narašča ostrina vida skoraj enakomerno / logar trnom sile svetlobnega vira. To pa velja samo za gotovo optimalno mejo, ki znaša za belo luč 500 luksov. Če dajejo svetlobni viri še več svetlobe, je vid zableščen. Važno je tudi, iz kakšnega svetlobnega vira prihaja svetloba. Zanimivo je, da vidijo ženske pri slabi razsvetljavi boljše od moških Zanimivo je tudi, da sposobnost razločevati kontraste ni odvisna od barvne svetlobe. Trboveljski rezervni oficirji Trbovlje. 19. septembra Trboveljska sekcija Udruženia rez. oficirjev in ratnikov. ustanovliena začetkom letošnieea leta. rtaoreduie zadovoljivo s svojim društvenim delom ter ie z raznimi : akcijami in manifestacijami pokazala, da i njeni člani kot zavedni jugoslovenski' državljani in nacionalisti žele zlasti danes storiti vse. kar na i med najširšimi ljud- | slami sloji utrdi ugled in vsestransko pripravljenost nase vojske. Poverjeništvo tjroir Trbovlje šteje danes do 50 članov, ki r>rrpadaio raznim rodovom orožja ter Drireia redne sestanke v svrho strokovnih informacij. Dosedaj so te informacije slonele sicer le še na medsebojnem izmenjavanju misli in orelosov. v kratkem Da pridejo na vrsto poučna predavanja iz posameznih vojaških DOdročij. Predvsem bi bilo treba za Dredavania Dridobiti aktivne oficirje za tista splošno vojaška vprašanja, ki zanimajo vse rezervne častnike, kot n. pr. o vojaški administraciji, ratni službi, najnovejših taktičnih načelih, o dolžnostih rez. častnika v primeru mobilizacije itd. Odbor sekciie na i bi stopil ponovno v stik s celjskim poverieništvom in ev. tudi s pristojnimi vojaškimi poveljstvi. 50 rezervnih častnikom bi se morala omogočiti predavanja kakor so jih imeli po mestih, kjer so vojaška poveljstva! Trboveljska sekcija ie priredila v soboto zvečer v tukajšnji restavraciji družabni sestanek, ki se ga ie udeležilo lepo število članov z družinami. Sestanek ie bil posvečen krstni slavi UROIR. Predsednik sekcije nadinspektor inž. g. Rod je s prigodnim kratkim nagovorom orisal pomen sestanka, nazdravil Ni. Vel. kralju Petru II., ministru vojske in mornarice in naši slavni vojski ter se poklonil sporninu prvih srbskih in iugosl. rez. Častnikov, ki so žrtvovali svoie življenje za domovino! Gostom ie bilo po slovanskem običaju ponuđeno sladko žito! Oficielnemu delu ie sledil prijeten družabni večer. Prihodnji dan. v nedeljo, so trboveljski rez. oficirji polno-številno prisostvovali spominski maši 7Nevarna nedolžnost«. Dodatek žurnal in crvodejonski film. — Kino »Narodni dom« predvaja film »Pesem sreče«. Predstave ob običajnih uran, — Dela na cestah gredo h koncu. S kockami so pričeli ta teden tlakovati že Jelenov klanec in če bo vreme naklonjeno, bo do konca meseca vsa cesta urejena. Komaj se bodo prebivalci malo navadili na urejene ceste, pa bodo pričeli zopet z razkopava-njem hodnikov na Mestnem trgu, pa tudi cest zaradi položitve kablov. Telefonska sekcija je s prvinri deli že pričela na Trubarjevem trgu in v Tavčarjevi ulici. MED UMETNIKI Prvi umetnik: Ves, rad bi ustvarili nekaj velikega, da bi me ljud jo po moji smrti ohranili v spominu. Drugi umetnik: Jaz sem pa to že štora. — Kaj pa? — Dolgove, Danlel Lesuemr Krinka 194 — Ne proglašam se za nikogar. Sem namreč res tisti, za katerega se izdajam. Odgovoril sem vam že na to vprašanje, ko ste ga zastavili malo prej, ko ste prestopili prag te sobe. Sem markiz de Valcor. — Kako se drznete trditi to? To je blaznost! — Moj oče je bil Frangois Henri-Tristan-Ama-ury de Valcor. Pred poroko je ljubil Mathurino Gaelovo in z njo je imel sina. Ta sin sem jaz. — Vi!... — Prestrašena in obžalujoč svoj greh se je moja mati malone hipoma zavedla. Omožila se je, ne da bi slutila, da nosi pod srcem sina Amaurvja de Valcora. Nihče ni ničesar slutil o tej lepi in bolestni idili- Bolestni za ubogo kmečko dekle, ki ni nikoli ljubilo nikogar drugega, kakor svojega za-peljivca, pa tudi nobenega drugega izmed svojih otrok kakor svojega sinčka, za katerega je vedela, da je otrok njenega uglednega ljubčka. Ljudje so govorili, da je porodila nedonošenega otroka. Pri krstu sem dobil ime Bertrand. E c rt ran d Gael! — Bertrand Gael, da!... Toda Valcor sem... — je vzkliknil pustolovec s pogledom, iz katerega je švignil blisk. — Sem najstarejši član rodu. Po zakonu nezakonski sin — naj bo. Toda po krvi in rodu pravi markiz de Valcor. Ali razumete zdaj mojo podobnost z drugim, s tistim, ki je umrl tam doli in je videl v meni svojega brata. Da, svojega brata! . . . Zdaj se pa govori, da sem ga umoril! . . . Grofica je ob tem vzkliku zadrhtela. Ce ni bilo resnice v tem vzkliku — kje je bila potem? — Rena udu je bilo torej znano vse? — je vprašala žena, ki se ji je zdelo zdaj slajše ime Renaud, zalučano po pustolovcu in sleparju daleč proč. Renaud je vedel. Čital je to odkritje, ko je zvedel za pismo, ki ga je bil zapustil njegov — najin oče, in v katerem je oče priporočal njegovi plemenitosti otroka njihove krvi. Ko sva bila sama v ameriških pragozdovih, tako daleč od civiliziranih ljudi, od krivičnih predsodkov in zaironov, ko je čutil, da umira, ko sva se skupaj borila za isto stvar, — mi je odkril to tajno, nazval me je: moj brat in pokazal mi je svojo oporoko, v kateri mi je zapuščal del svojega premoženja. — Ali se vam ni zdelo to dovolj? — je dejala grofica trpko. — Nikakor ne, gospa, — je odgovoril Gael s trdim nasmehom. To se ni zdelo dovolj meni, ki naj bi edini na svetu ohranil rod Valcorov. — Torej sta se srečala z Renaudom v Ameriki? Ali ste ga poklicali tja? — Mar ne veste, da sem bil državljansko mrtev? Državna potniška ladja, ki sem se vozil z njo, se je potopila in izginila v morskih valovih z vsem blizu obale Guvane, kamor je bila namenjena. Rešil sem se z nekaterimi sopotniki na kosu razbite ladje, toda samo jaz sem živ dosegel obalo. Kako se mi je to posrečilo, ni važno, kaj ne? Zgodbe o ponesrečnih ladjah so si podobne in tudi v moji ni bilo nič izrednega. Bil sem pač bolj žilav kakor moji sopotniki, to je vse. Ko sem srečno priplaval do ameriške celine ob izlivu reke Amazonke, sem se spomnil, da ima v teh krajih cvetoče podjetje mož, ki sem ga smatral samo za svojega mladega gospodarja, s katerim sem se v mladih letih igral. Sklenil sem napotiti se k njemu. To se mi je posrečilo. Ne da bi o tem mnogo razmišljal, nisem hotel obvestiti svojcev, da še živim. Prav nič me ni motilo, da-li so me izbrisali iz seznama živih. Morda je že vstajal v moji domišljiji mračen naklep, porojen iz moje čudne podobnosti z Renaudom de Valcorom, in iz opojnosti, ki jo je vzbujala v meni njegova usoda. Ko sem ga našel po mnogih pustolovščinah, ki vam jih ne bom opisoval, ga je že mučila tropična mrzlica. Ta bolezen tam doli nikoli ne prizanaša evropskim žrtvam. Čuteč, da je izgubljen, mi je povedal, kakšne vezi naju vežejo. V tistem trenutku je padla moja odločitev. Živel je še nekaj mesecev. Ta čas sem si skrivaj prizadeval priučiti se od njega vsega, njegovih kretenj, njegove pisave, njegovega glasu in njegovega vedenja. Spomine sva imela skupne. Saj sva doraščala skupaj. Bil sem malone njegov tovariš, spadal sem tako rekoč v njegovo rodbino. Privabljen v grad po zanimanju, ki ga je kazal do mene markiz — njegov oče — toda oropan tega učinka po mračnem ponosu moje matere Mathurine Gaelove, kajti ona je hotela, naj ostanem ponižen sin vrlega mornarja, čigar ime sem nosil — sem ostal v gradu de Valcor pod pretvezo usluge, ki bi jo moral storiti. Pomagal sem delati v staji. Sedeč na zadnjem sedežu lovskega zapravi ji včka sem bil nekega dne priča prizora, ki sem mogel pozneje vse njegove podrobnosti našteti Marcu de Plesguenu. Bolje rečeno Renaud je bil tisti, ki se je bil prišel na Gaelov čoln učit, kako se vesla in krmari, ali pa je ostajal po cele noči z nami na ribolovu. Tako je bil navdušen za morje in njegovo burno življenje. Priznajte, gospa, da moja vloga ni obstojala iz sleparije in laži, tudi če sem jo igral. Posebno naključje ali če hočete prst usode, me je bil določil za to. da sem postal dvojnik moža, ki se zanj izdajam. Ničesar nisem izvedel o njem, ko je umrl. Ničesar! Bertrand Gael je izpremenil glas in pripomnil: — Ničesar, razen drame njegove ljubezni, o kateri pa seveda z menoj nikoli ni govoril. Grofica de Ferneuse je vprašala: — Kaj res niste ničesar vedeh* o tej drami, tudi ko ste se vrnili v Evropo in se tu oženili? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof i I Vsi v Ljubljani V Ljubljani ze dolgo ni bilo priložnosti videti slavnega francoskega karakternega igralca HARRT BAUKA. Zato ne smete mimo tega, da si ne bi ^ - ti V m* $^j^r",% Ljubezen državnega pravdnika FILM SKRAJNO ZANIMIVE VSEBINE - LJUBEZEN SPREMENI CELO STROGEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA • — Poleg Harrv Baura nastopajo Betty Stookfeld, Jeanne Prevest in drugi znameniti francoski igralci. — Od danes naprej predvajamo zopet redno najnovejši FOX-ov tednik I — Kot dodatek k programu boste videli film domače proizvodnje, ki predstavlja ZALE ln njih slovesno blagoslovitev. Film je Izdelala družba Emona film, ki je z njim pokazala, da tudi sami nekaj zmoremo. KINO UNION — teh 2Z-S1 Bela sužnj KINO SLOGA — Telefon 27-80 Predstave ob 16., 19. in 21. url! H E D Y L A M A K K JE PKAZANKA ! Njen prvi film »Ekstaza« ji je prinesel svetovno slavo in angažma v Ameriki, kjer jo splošno imenujejo >miss Sex-appeal Stev. 1«. — Kot partner ROBERT TAYLOR. — Oglejte si jo danes v pretresljivi vlogi lepotice Manon Lescaut v filmu Danes nepreklicno zadnji krat ! KINO MATICA, tel. 22-41. noci Predstave ob 16., 19. In 21. ori Za razumno Sadje bo let&s važno hranilo uporabo sadja — Država bi naj dovolila za vkuhavanje sadja trošarine prost sladkor Maribor, 19 septembra Oni, ki so med svetovno vojno dora>ča-ij kot otroci, še bolj pa starši iz tistih dni, se bodo gotovo še spominjali, kako važno vlogo je imelo pri prehrani takrat sadje. Med vojno so se naši ljudje prav za prav sele naučili ceniti vrednost sadja in ga tudi razumno uporabljati Spoznali so, posebno v štajerskih predelih, da sadje ni samo za sadjevec, za prodajo na trgu in za skromno domačo shrambo, ampak da sc ga da uporabiti kot pomembno hranivo v času, ko prične pri hiši že vsega primanjkovati. Letošnja sadna letina ne bo med najboljšimi. Deževje je že spomladi na cvetočem drevju napravilo mnogo škode, poletje pa ni nudilo toplote za zoritev. Mnogo sadja, nad običajnim odstotkom, odpade črvive-ga in nedozorelega ter so ga pričeli večinoma predelovati v sadjevec. Z Dravskega polja. Slovenskih goric, iz okolice Maribora in Konjic, ki so znani predeli glede kvalitetnega in kvantitetnega sadnega pridelka, prihajajo poročila, da bo letos sadja bolj malo in da tudi kakovost ne bo najboljša. Običajno je bil mariborski sadni trg ob tem času že dobro založen z zgodnjim sadjem, letos pa je sadja na trgu ile v majhni izbin in je tudi občutno dražje. ' Prav zato bi morala biti letošnja uporaba • sadja racionalnejša kakot sicer. Pri nas vse premalo cenimo vrednost posušenega sadja. Res je, da imamo po .štajerskem že lepo število zasebnih in zadružnih sušilnic, a jih je z ozirom na število sadovnjakov še vedno premalo. Večina naših ljudi še vedno misli da je za dozorelo odpadlo sadje edina pametna rešitev stiskalnica za mošt Pri večini kmečkih hiš so že sredi zime brez sadja tudi posušenega ni, ker ga nasušijo le za nekaj prgišč. Letos, ko bc odpadlega sadja dovolj, bi naj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki sc skoraj v vsakem večjem kraju, s posebno vnemo propagirale sušenje *adja in opozarjale na njega izredno zdravo hranivost. Sušenje b; naj bilo omogočeno v zadružnih sušilnicah sicer pa se s primernim poukom da sadje posušiti tudi doma. Seveda je treba pri tem opozoriti posebno na higieno pn takem sušenju. Sušenje sadja in snovanje novih sušilnic pa bi naj podprle tudi naše oblasti, zavedajoč se, da utegne biti v bližnji prihodnosti posušeno sadje važen del ljudske prehrane, posebno za našo deco. Skoraj docela pa je našim širokim ljudskim slojem tuje vkuhavanje sadja in predelava v razne sadne mezge Sosedni narodi, ki morajo sadje celo uvržati. s pridom pripravljajo iz našega sacja razne vr- ste kom potov in marmelad Pri nas je navada, da si lahko kaj takega privoščijo le mestne gospodinje, pa še te ne vse. Za vkuhavanje sadja in za prede lava nje v marmelado je potrebno mnogo sladkorja, ki pa ima pri nas visoko cene in si ga vsi sloji niti za vsakdanjo potrebo ne morejo privoščiti. Marsikatera gospodinja, ki bi sicer rada pripravila svojcem posebno pa še deci, okusno in zdravo prirejeno vkuhano sadje in mezgo za zim«., zaradi predragega sladkorja tega ne more. V7 zadnjem času pa to onemogoča še občutne pomanjkanje sladkorja. Kakor bi naj naša sadjarska, kmetijska in ženska društva opozorila najširši krog naših gospodinj na izdatnost in zdravost tako prirejenega sadja, bi naj država omogočila vsem gospodinjam v to svrho nabavo cenenega sladkorja. Menimo, da bi državni dohodki ne bih preveč omajani, če bi se nudilo vsaki družini v to svrho nekaj kilogramov breztrošarinskega sladkorja. Kontrolo nad pravčno razdelitvijo takega sladkorja ki bi se naj razdeljeval glede na število družinskih članov, bi prevzele občine, ki bi naj tudi izdajale nakaznice. V času, ko se hoče šte-diti povsod, naj bi se s tem omogočilo našim družinam, da si z nekoliko zmanjšanimi izdatki pripravijo za zimo potrebno konzervirano sadje. —t. Mariborski živilski tr Kako morajo soditi o njem zunanji gostje Maribor, 19. septembra Da se nam ne bo očitalo, da mi vse pre-črno gledamo in zato le pristransko izrekamo javno sodbo o našim živilskem trgu, smo napravili poskus, da pridemo do zadevne sodbe na drug način. Namreč mi zaenkrat te zbiramo gradivo in podatke od zunanjih obiskovalcev našega živilskega trga in dajemo prednost onim, o katerih dobro vemo, da ne morejo biti nasprotniki ne našega tržnega nadzorstva. Še manj pa uprave za trg odgovorne mestne občine. Za danes vzemimo sodbo uglednega Ljubljančana, ki si je naš trg ogledal na sejmov dan, to je bili* v sredo. Pripominjamo, da je vmes tudi sodba od druge strani in to tam, kjer se sodba Ljubljančana izraziteje izpopolnjuje. Prvo, kar vsak zunanji gost, ki je prej poznal naš živilski trg na Glavnem trgu, neprijetno občuti, je že razdalja trga v središča prometa. Tudi ob lepem vremenu kakor je bilo slučajn ta dan, ves ta trg med in pod kostanji, okoli skrajno neprimernega stranišča in živila, ki bi morala biti posebej, kar tam med mesarji ozir. nasproti mesarjem, napravi zelo neugoden vtis na obiskovalca. O prave- tržnem nadzorstvu ne more biti govora, ker sicer bi ne bilo mogoče, da bi se prodajal sir na zamazanih cunjah in nepokrit, pa tudi ne ovit s primernim papirjem, kakor i>e po večini pač najde surovo maslo. Po takem odprtem siru in po istotako odpiti smetani sc pasejo mu^ji roji — moj/oče tudi od muh, ki prihajajo od blizu nahajajočcga se prostora, kjer sc pasejo v strupeni gnilobi in trohnobi. Toda nisem prišel na trg zaradi sira. marveč zahotelo se mi je po sloveČih mariborskih jabolkih. Umevno bi bilo, da slično kot imajo branjevke naprodaj le izbrano sadje, bi morali tudi neposredni prodajalci sadje na javm trg izpostaviti le svoje prvovrstno blago. Za piškavo, nagnilo ali sicer poškodovano sadje ie na razpolago cela vrsta tudi dobička nosne uporabe, v kolikor ne pride v poštev v prvi vrsti domača potreba Kakšno razočaranje! Na celem precej razsežnem trgu nisem našel niti ene prilike lepega, zdravega sadja! Res je, letos je bolj slaba sadna letina. Toda kdor ima priliko videti in opazovati, kakšno sadje gre preko me«e ne more z'ah-ka opravičiti, da se na trg prinaša baš najslabše sadje. To napravi zelo slab vtis na vnanje obiskovalce, posebno na tiste, ki ne vedo, da je za izvo'z določeno sadje često drugačno kot to. ki ga vid'jo na mariborskem trgu. \Ta ta način en sam tak obiskovalec lahko mnogo škoduje reklami za naše sadje v zunanja prodaji. Navzlic vsem tem nedostatkom pa bi bil rad za poskus kupi!, kar sem našel izmed slabega najboljše in rad bi bil to kar tam na trgu pokusil, ČV bi mi vendarle ugajalo, bi bil najbrže še kaj več nakupil. Toda vse okoliščine — na račun higiene — v katerih sem vide! vse sadje na tem trgu, so bile take. da se n«sem upal sadja kar tako zaužiti. Oziram se po javnem vodovodu, kjer bi s* opra! sadje. Toda oziraH sem se zamsi morda sem slabo gledal, amp.ik vide! nisem nikjer naprave javnega vodovoda. To pa spada na živilski trg! Ta'«- sem se zc!o oz!ovo!jen poslovil od mariborskega živilskega trga in brez želje svidenja v takem stanju. Maffiftorsfce in okoliške novice — Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru vabi vse svoje člai.e na sestanek, ki bo danes tx»poldne v Gumbrinovi restavraciji v Gregorčičevi i.dci 29. Sosianek je posebne važnosti za vse pekovske mojstre in je zaradi tega udeležba nujna tudi za pekovske mojstre izven Maribora. Posebnih, vabil ne bo. — Maturanti mariborske gimnazije letnika 1920 proslave 20letnko mature v nedeljo 22. septembra t 1. Ob 10. uri bo maša za nokojne sošolce in profesorie v kapeli dijaškega semenišča, nato Da skupno kosilo. Na predvečer neobvezen sestanek v kavarni »Astorija«. — Predavanje v okviru tedna Rdečegri križa. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Ljudske univerze prosektor splošne bolnice v Mariboru g. dr. Kusar o transfuziji krvi. Javnost se vabi. da se udeleži predavanja v čim večjem številu. Za bolničarje in samarijane ie udeležba obvezna. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej IMaverjeva lekarna pri Zamorca v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, ter Vuupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Alek-sadrovi cesti 33. tel. 22-13. — Nehvaležnost je plačilo »veta. Neki mariborski gospodič ie napravil nekemu uglednemu mariborskemu podjetniku uslugo. Gospodič se je v Četrtek ponoči javil pri podjetniku, misleč, da bo dobil plačilo v obliki neka i steklenic dobre kapiiee. Ker se ie pa eospodiČ malce Dredrzno obnašal, razen tega še motil neko družbo, so 3a zgrabili in postavili na cesto, kjer ie dajal duška svoji nevolji z besedami: »To ima človek, ki komu napravi uslugo ...« — Ljubavnoga tekmeca pregnal s streli. V Pekrah so se snoči slišali na elavni cesti neki streli. Oddal iih ie 24letm slaščičarski pomočnik J S. iz Maribora. Streli so bili namenjeni nekemu njegovemu lju-bavnemu tekmecu, ki je vasoval pri ne- kem dekletu. K sreči niso streli nikogar zadeli. Nočne&a strelca so studenški orožniki aretirali ter ea ovadili sodišču. — Pokvarjena mladina. Orožnk: so aretirali nekega 151etnega F. M. iz Nove vasi pri Mariboru, ki ie bil osumljen, da ie kradel kolesa. Pri hišni preiskavi sj zares našli dve kolesi, ki so ju orožniki zaplenili. Pri zaslišanju ie mladi tat izpovedal da je ukradel 5 koles, ki iih ie prodal v Mariboru, izkupiček pa zapravil. — Kaj pravijo krojaški mojstri? Združenje kraiačev v Mariboru sporoča: Mojstri so pri pogajanjih s krojaškimi pomočniki glede nove kolektivne pogodbe vze i za podlaeo oocajani tedensko mezdo 35} din, katero so pomočniki že pri zadnjih pogajanjih pri mestnem poglavarstvu sprejeli. Na to. že svoi čas sprejete me do. so mojstri ponudili še 5% poviška, tako. da bi bila sedanja mezda napram mezdi pred draginjo za 259Ć višja. Mojstri sicer Poznavajo, da zahteve rxymočnikov glede mezd z ozirom na sedanje razmere niso previsoke, računati pa morajo s precejšnjim krogom svojih odjemalcev iz vrst uradništva. ki je dobilo le malenk sten oo-višek. Radi tega mojstri to pot niso mogl ugoditi pomočniškim zahtevam. — Drugoljudski šolar, pastir ln Se — na krivih potih. Žalostna, pa resnična zgodbe se je izvršila v okolici Slov. Bistrice. 13-letni pobič služi kot pastir. Ker se mu' v hiši svoieca gospodarja ne dooade. io pobriše oride na večer v sosednio vas. se ustavi pred neko gostilno, da tam prevedri nred dežjem. Kar pride kolesar tudi do te gostilne in prisloni kolo ob zid Korrai le bil kolesar v gostilni, ie bil pobič že m njegovem kolesu in ha Idi v noč! Spotoma pa ea postane vendar 'e strah, se z^la^i Dr: sosednji h:ši in tam ponodi iu;e -o'o. vredno naimani 1000 din. kar za 100 din Bas to pa je bilo zanj presumljivo. Kmalu so spoznali, koliko ie pri mlademu nebog-ljencu ura odbila. Pred orožriki v Racah je pripovedoval svoj roman o iskanju drugega gospodarja in o slučajnem najden!u tega kolesa itd. Kai so hoteli? Izročili so ga staršem z upanjem, da se doma poboljša. — Gostova-nje gdč, Udo\ičeve v »Sv. An-tonič*Mi«. Ker je bila od več strani izražena želja, da bi gostovala gdč. Udovlčeva v sv. Antoničku«, se je uprava z njo pogodila za to gostovanje. Gledališki abonenti se opozarjajo, da dobijo tudi to gostovanje v abonmaju. — Mariborski frrad dobiva vedno bolj prikupno zunanjost: V notranjosti so najvažnejša adaptacijska dela dovršena, viteška dvorana je restavrirana. tudi restavracijska klet ie okusno prenoviiena in io je mojster Sternen opremil z lepimi slikami iz mariborske zgodovine in folklore. Sedaj se opravljajo še zaključna dela na obnavljanju baročnega stopnišča. Pred gradom pa uroiaio grajski vrt. kamor bodo zmostlli masivne kamenite in železne muzejske spomenike, ki jim vremenske in kli-matične spremembe ne škodujejo. Vrt bo ob vsakem času in vsakomur dostopen. Pač oa bo trajalo še precei časa. oredno bodo urejene vse muzejske zbirke oo številnih dvoranah, s čimer se neutrudno bavi naš muzejski kustos prof. Franio Baš. V vsei popolnosti bo muzci urejen predvidoma šele prehodnje leto. Bo Da potem to tudi muzej, na katerega bedo Mariborčani zares lahko ponosni. — Žrtev dela ie postal 251etni delavej Valentin Jerič z Meliskcga hr.ba. Pri delu v neki mar:bo;ski tekstilni tvornici ie prišel z desnico v stroj, ki mu ie odtrgal prste. Jeriča so odpremili v splošno bolnico — Sport v nedeljo. V nedelio 22. t. m. bosta na našem Pohoriu dve SDorrni prireditvi, in sicer VIII. rozdni tek od Ruške koče do Pvhorskefa doma ter kolesarska dirka na prod Reka Pohorski dom. Popoldne ob 11.30 bodo na tezenskem dirka-li.^ču medklubske motociklistične in avto- Samo Še danes ob 16., 19. in 21. uri ganljiv filmski roman lepe Fracozinje v turškem haremu. V glavni vlogi filmska lepotica VTVTANNE ROMANCE in John Lodge. ■ift'iiir ■■nrfTiffi mobilske dirke, na igrišču SK 2elezničarja ob Tržaški cesti Da se bo ob 15. pričela prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Bratstvom iz Jesenic. — Incident. V nekem mariborskem nočnem lokalu je izzival neki znan mariborski j podjetnik. Posledica ie bila. da fia ie neki zaveden mož onesposobil za nadalinio govoričenje. Dogodek so številni gesti spremljali z odobravanjem — Napajala Io je z vinom za — njen denar. Dejan i u še primernejši naslov bi se glasil: Ce ie pijan, ie v stanu vse narediti. I To je namreč sama priznala Kangler Mari-} ja iz Gubernika pri Slov. Konjicah. Prišla je v branjarijo Jožefe Graf v Sp. Poljča-nah in se tam napravila domačo. Pošiljala je Graf ovo po vino v kolodvorsko restavracijo in za to priliko izrabila za »revizijo« branjarije. Nabrala sd. je keksov, čokolade itd., a glavno oa iz male blagaine 200 din. Dokler je bilo kaj pijače — in bil je 3 litre vina za dve ženski — Grafova ni nič opazila, da se napaja za — svoje denarje. Opazila ie tatvino šele. ko ie bilo treba neki stranki izmenjati. Dobrosrčna gostiteljica je bila kmalu na to primerno povabljena k osebni preiskavi pri orožni-štvu. ko pa se ie skoro še vse našlo pri njel. se ie zatekla k izgovoru, da ne izključuje za kar ie obdoižena. kajti v času k<> sem pijana, sem v stanu vse storiti, ne da bi se tega zavedala. — So enkrat bi rad pošteno živel predli o — konča. Tavčarjevi v Studencih je iz omare zmanjkalo 1300 din, na mesto katerih je našla pismo, v katerer1 ji brezposelni trg. pomočnik Svensek lepo piše, da rabi ta denar za pot v Nemčijo. Rad bi še enkrat pošteno -živel, na to pa končal s samomorom, ko bi splezal na električni vod. Svensek pa najbrž ni tako resno mislil s potovanjem v Nemčijo, Se manj pa s samomorom na električnem vodu. Namesto v Nemčijo je namreč odpotoval le v Ptuj in tu si je fant re^ privoščil. V veseli družbi, pošteno ceh o za okroglo 300 din. Ko se je zjutraj zet mizo prebudil in se potipal v žep, je ondi no šol le še 140 din od celih »izposojenih« 1300. Pa tudi se zdaj namesto v Nemčijo, se j vrnil v Studence v svoji ljubici Reziki N., kjer so ga že pričakovali. Rezika vprašana po njem ni hotela nič vedeti; pa si je morala pustiti dopasti, da so malo pregledali njeno sobo. In glejte, oko postave zapazi sumljivo priprto omaro. Samo en rahel iztegljaj roke pravice in potnik v Nemčijo in plezalec na električni vod je bil tu. Svensek je že znanec orožnlštva v Studencih; komaj pred enim mesecem je bil prijavljen zaradi vloma in tatvine tudi v Studencih (zaradi prekomernega zapravljanja po gostilnah bomo imeli s Svenškom se posebej opraviti). — Prekupčevanje surovega masla, smetane, jajc, sira in drugih takih dobrot po aežeii brez posebnega obilnega dovoljenja ni dovoljeno. Do zdaj se za te kupčije niso preveč zanimali in so je bili ponekod še veseli, ker so prekupčevalci marsikateri kmečki ženici prihranili dolgo pot v Maribor in Čakanje na trgu. (Zato pa je to prekupčevanje tembolj občutil mariborski trg, kjer so ponajveč baš ti prekupčevalci vdelali« cene, ki so se jih morali držati, tudi neposredne prodajalke teh živil.) Zdaj pa je orožništvo pri Sv. Trojici v Slov. goricah v primeru zasačenega prekupčevalca Zor kota Franceta iz Cagone napravilo konec tem preku pČ i jam. Zor ko — komaj 44 star pa se izgovarja, da je za drugo delo že — prestar. Pa bo moral ali zaprositi za zadevno obrt ali pa se oprijeti drugega dela. — KroSnjar. ki e razume na prstane — če se namreč nahajajo na roki kakšne ne-prenapaCne Lojzke, kateri tudi krošnjar ni tako zopern, da bi ga napodila, če jo med šivanjem — naša Lojzka je namreč šivilja v Sv. Anu^ažu pri Velenju — prijazno prime za roke in med pripovedovanjem samih lepih storij n^opaženo potugne zlat prstan z roke in — ž njim odide. Odide pa tako spretno, da Lojzka izpnko opazi, da ji manjka prstan misli, da se šegavi Mirko škare iz Polzele le šali tudi s pr3tanom kakor se je ž njo. Toda Lojzka čaka in čaka, pa ni bilo al nikoder ne prstana in ne krosnjarja Mirkota. Zato mu je pisala, ko je slučajno doznala za njegov naslov. Piše mu izprva še precej lepo. ker pa le nič ni, pozneje tudi že strožje. Ker pa vse pisarenje ni nič pomagalo, se je zatekla k — roki pravice v Velenje in tam so že, pa bodo še napravili red za srečno vrnitev prstana vrednega 200 din. — Stavka stavbinskega delavstva v Mariboru, o kateri srno poročali včeraj, ae nadaljuje. Davi so se zglasiie pri mariborskih stavbenikih deputacije delavcev, ki so prosile za povišanje mezde. Toda stavbeniki so vezani na kolektivno pogodbo, ki je bila lani sklenjena med obema strankama v Ljubljani tako. da glede povišanja mezde in drugih zadev mariborski stavbeniki ne morejo ničesar ukreniti. Vsa zadeva se bo odločila pri banski upravi v Ljubljani, kjer se bodo menda jutri pričela pogajanja. Zanimivo ie. da so včerai popoldne nekateri delavci zopet hoteli na delo, toda stavkujoči delavci so iih pregnali 6 kamenjem. V Mariboru vladata red in mir. Na stavbah pazijo posebni čuvaji, a policija je iz okolice stavb odstranila razne sumljive elemente, ki so morda hoteli izkoristiti stavko in v kalnem ribariti. — Klavna živina 19 ur brez krme Hi pijače. Dr. Turšič, ki ima svoje posestvo v Selnici, je orožnikom prijavil slučaj, ki v teh časih sprožnje celo vnsto vprašanj, prod vsem pa poglavje o mesarjih in trpinčenju živali. Primer sam na sebi je mučno zanimiv. Dt. Turšič je prodal mesarju v Mariboru, Vlahoviču, par volov, ki naj bi se prignali v Maribor in tam stehtali. Mesar pa je drugi dan po sklenjeni kupčiji poslal svojega hlapca z ukazom, da naj pazi, da voli od 6. dalje ne dobe nobene krme in tudi ne vode. V točnejšo izvršitev tega naročila se je moral hlapec vleči v jasli pred voloma in tam celo noč počakati. Voli so bili popolnoma izčrpani in onemogli. Izgubili so na teži najmanj za 70 kg in ima prodajalec okoli 500 din škode. Vlahovič trdi, da je bila kupčija v tem smislu sklenjena, kar pa seveda bo moral še le verjetnostno dokazati. _ Orkestralni odSok Glasbene Matice V Mariboru, ki je v pretečeni sezoni pokazal prav lepe uspehe, prične s ponovnim delom v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v prostorih drž. dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Umetniško vodstvo je tudi letos v rokah kapelnika g. kap. Jos. V. Ji-ranka. Novi člani, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, naj se javijo med vajo. — Abonma na Moko je posebno prikladen za one stalne obiskovalce gledališča, ki so večkrat zadržani. Na podlagi blokov L na jo možnost obiskati poljubnih 15 dram in 7 glasbenih preJstav, z izjemo onih največ o predstav v letu, ki so na lepakih označene »Izven«. — Strešna lepenka lima je prav prišla. Flak Mirko, livar v Ješencih zida hišo. pa si ie priprav: strešno lepenko, kupljeno v Mariboru in prineseno do neke gostilne v Racah, kamor bi bil poslal ponio. Pa sta se tedaj v gostilni nahajajoča eosta Hamer-šcek in Narčinko mislila, da bi znala taka lepenka tudi njima prav priti in zato sta io vzela kar seboj, doma pa za vsak slučaj skrila na podstrešju, kier so io potem našH o tem obveščeni orožniki. — Huda nesreča. Pri gradnji graščine Negova se jo hudo ponesrečil teear Franc Hojs iz Ivanjskega vrha, kateremu je spodletela sekira, da se je vsekal v desno nogo in sicer v gležnju ter ima poškodovano tudi kost. Zdravniško pomoč mu Je nudil zdravnik d\r. Vinke Cremoš-nik v Gornji Radgoni.. _ T!ltK»vanjc cesto Končano. Gu dbeno podjetje Slograd je v sredo 18. t. m. dokončal tlakovanje ceste skozi Gornjo Radgono, v kolikor so bila ta dela predvidena za to leto. Dokončano je tlakovanje ceste Ob obmejnega murskega mosta mimo carinarnice do vile notarja Poćuna tor od trgovine Pavla Benka do železniške postaje. Sedaj se vrše priprave, meritve in načrti za srednji del e^ste od vile Požuna do trgovine Pavla Bejika pod farno cerkvijo, katera dela izvršuje inž. Karel Ko-bler. Občina Gornja Radgona je skupno z olepševalnim društvom pričela z nasipa-njem in planiranjem obcestnih hodnikov. Delavstvo, zaposleno pri tlakovanju ceste, izreka zahvalo vsem občanom, ki so prispevali za končno pogostitev delavstva ob zaključku del. — TJ^tavi^ev avtobusne vožnje na progi Gornja Radgona^—Ivanjci—Maribor in obratno je samo začasna in bvmo o zopetnl vzpostavitve pravočasno poročali. Postani in ostani član Vodnikove družbe! MALI OGLA Beseda 50 par. davek posehei Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismen* odgovore gle-:'c- malih og »asov je treba priložiti znarriKo - Pcpusrov za male oglase ue priznamo. Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši tbaŠtM H.- din _________ DRA2BA LESA cca 2000 prima bukovih drv in cca 200 plm buk. tehn. lesa na panju iz razlaščenih gozdov na Plefiiču na Pohorju bo prodalo ivevirno vodstvo Piešič dne 2. oktobra 1940 v Sv. Lovrencu na Pohorju. Informacije in pogoji na vpogled pri šumski upravi v Crni ter pri Re-virnem vodstvu Plešič v Sv. Lovrencu na Pohorju. 2170 FOTO A.'MATKIUEM razvija, kopira, povečava nitro n poceni foio-atelje M ANGINI. Ljubljana.'Tržaška 83. 40. L Oglašuj "na i t >uia«Ht f Ploven sic- Var ■ a i e e o e J s l 1 20. SEPTEMBRA: V gostilni »Pod gozdom« na Dolenjski cesti bo v nedeljo vinska trgatev, šaljiva pošta itd. 2178 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 1.- din ZA MOKO 85 kg in 50 kg in druge veli-! kosti vreč iz jute kupujem ln j plpč^m naivišje dnevne cene. L.EPF.KO, r>oriioor, Zlatna Gre-I da ul. broj 9. 2172 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek J.— din POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 KOMPLETNI PLINSKI GENERATOR na oglje in motor 40 KS prodam. Cena ugedna. Na vpogled vsak čas pri Julij Rozmani t, mehanik, Litija. 2180 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din GIMNAZIJSKA IZOBRAZBA PISMENIM POTOM 2e nad 15 let obstoječa Vidovi-čeva dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim m odraslim gimnazijsko izobrazbo pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vi-dovičeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 2179 Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. 9 ■ • • B • Najboljši vodnik po radijskem svetu je NAŠ VAL« Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice % radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, emešuice. 'rhaja vsak petek In je tudi lopo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Jutri bodo otvorjeni mostovi čez Muro pri Petanjcih Prekmurje je dobilo z ostalo banovino prometno darskemu m kulturnemu razmahu — Stroški so vgrajenega je bilo 19 vagonov ki ustreza njegovemu gospo-nad 6 in pol milijona din, Gornja Radgona. 21. septembra Jutri bo svečano otvorjeno moderno že-lezobetonsko mostovje čez Muro pri Petanjcih, s katerim je Prekmurje dobilo novo so Eobnemu prometu in gospodarskim potrel am ustrezno zvezo z ostalim delom Slovenije. Namesto lesenega broda med Rai'enci in Petanjci. ki je že odslužil in bil prodan na javni dražbi, je banska uprava zgradila žclozobt tonski objekt, ki obsega glavni most in pet inovacijskih mostov. Objekt bo blagoslovil lavantinski vladika dr. Tomažič, otvoril pa ga bo ban dr. Natlačen, že pok! :.;'ir.?I:a vlr.da za Slovenijo se je po 06VObOJenJU zavedala, o*a ie treba Prekmurje gospodarsko, nacionalno in kulturno združit! z osrčjem Slovenije, od katere ie bilo Prekr.mrje umetno ločeno. Z dobrimi premetnimi zvezami se najbolj uspešno povežejo med seboj pokrajine v organsko celoto. Zgrajena je bila najprvo železnica Ljutomer—Murska Sobota, 1. 1921. pa še verze jski most. Ta edini cestni most čez Muro pa ni zadoščal, ker Ima le slabe zveze z zaledjem na prekmurski strani. Gorenji del Prekmurja pa spioh ni imel direktne zveze čez Muro z ostalim delom Slovenijo, oziroma je mogel čez Muro samo po mostu v nemški Radgoni, ali pa po brodu v Petanjcih. ki je bi! uporaben samo ob ugodnem vremenu in je bil zaradi tega zelo slaba prometna zveza.. Prekmurje je po osvobojen ju zaživelo v novem življenju. Razmahnilo se je njegovo gospodarsko in kulturno življenje, iz dneva v ran se je bolj čutila potreba po premostitvi Mure. katera bi ustrezala razmahu Prekmurja. L. 1930. je 53 občrn z leve ln desne strani Mure poslalo banski upravi spomenico za zgradbo mostu pri Petanjcih. L. 1931. je komisija banske uprave izdelala gradbeni program, v teku 1. 1932. pa je bil izdelan generalni načrt za most. Tedaj pa se je za«*ela velika gospodarska kriza in je onemogočila izvedbo načrta, šele L 1935 se je sekcija oživel« m odločeno je bilo. da se zgradi stalen železobetonski objekt. Opuščena je bila dokončno misel o ditvi samo lesene konstrukcije. Ko so bila zagotovljena finančna sr stva in je bil teren sondiram je bil izdelan in odobren podrobni načrt mostu m 31. junija 1. 1938. je banska uprava razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del. Gradbena dela je prevzelo podjetje »Slo-grad« iz Ljubljane za vsoto 4.955.167 din. Med gradnjo pa se je vsota povišala na 6.5S7.Š23 din. Kmalu nato je podjetje pričelo z delom. Dne 11. avgusta lani je delo že toliko napredovalo, da se je mogla zabetonirati i glavna nosilna konstrukcija, mesec dni | kasneje pa so opravili razodranje. Dne 5. julija letos so opravili obtežilno preizkušnjo mostu. Obenem z glavnim objektom so gradili tudi Inondacijske mostove nad mrtvimi rokavi poplavnega ozemlja, ki oživijo pri vsaki poplavi. Podjetje >Slograd se je držalo predpisanega termina do 7. avgusta 1940 in tega dne je bil promet čez novi most že otvor j en. Novi most čez Muro je 96 m dolg, srednja odprtina meri 36 m. obe krajni odprti li na po 30 m. Dolžina inondacijskih mostov znaša skupno 140 m Inondacijskih mostov je 5. Od teh je most. ki je podaljšek glavnega mostu, 44 m dolg. dva imata razpetino po 33 m, četrti Je 20 m dolg, peti pa 10 m. Vsi mostovi so 6.50 m široki, cesta pa je 6 m široka. Temelji mosta segajo 4.50 m pod dno struge, zavarovani pa so še z železnimi zagatnimi stenami, katere segajo 6.50 m i pod dno struge. Temelji slone na plasteh .-. ■ - -OM*? strjene gline. Konstrukcija je tako zvani Gerberjev nosilec, ki ni občutljiva za manjše posedanje temeljev. Celotni stroški za premostitev Mure znašajo okoli 6.520.000 din. Od te skupne vsote odpade na glavni most 2.304.000 din na prvi inondacijski most 432.000 din, na drugi inondacijski most 278.000 din, na tretji 157.000 din, na četrti 423.000 din in inondacijski most, ki je priključen glavnemu mostu, 463.000 din. Na cestno telo odpade od skupne vsote 1.382.000 din. Cesta je prepojena z asfaltom med mostovi, mostovi so tlakovani z granitnimi kockami. Betonirane kadunje pod mostovi so stale 858.0000 cin. Ves teren pod objekti je namreč iz Mivke, ker je to poplavno ozemlje. Ker dobi pod mostovi voda večjo hitrost, bi lahko odpTavila mivko in s tem ogrožala inondacijske mostove. Zato so vso okolico teh objektov zavarovali z betonsko podlogo ali z betonskimi kadunjami. Nasip ob Petanjski Slatini je stal 223 tisoč din. Petanjska Slatina ima svoje objekte v poplavnem ozemlju. Zaradi nasipa, ki je bil zgrajen, doseza voda višji nivo kot doslej in treba je bilo zavarovati objekte Petanjske Slatine. Zgradil se je za-rai i tega visokovodni obrambni obrambni nasip ob Petanjski Slatini. Skupno je bilo vgrajenega 7.170 kub m betona, za kar se je porabilo 170 vagonov cementa. Betonskega železa je bilo porabljenega 107.000 kg, vse ostalo želez je z železnimi zagatnimi stenami sistema Krupp pa tehta 81.000 kg, tako da lahko rečemo, da je bilo vgrajeno 19 vagonov železa. Lesa se je porabilo za zagatne stene in za odre okrog 950 kub. m, kamna za tlak in k amen omet iz Sotlne, Cmureka in Lepo-glave na Hrvatskem okoli 1700 kub. m, cestnega gramoza in finega andezitnega peska za asfaltno cestišče se je porabilo 1.285 kub. m. Za napravo cestnega telesa se je porabilo okrog 26.000 kub. m nasipnega materiala. Vse stroške mostne zgradbe je prevzela banovina, ki je upoštevala, da sta oba cestna okraja Ljutomer in Murska Sobota, ki bi bila po zakonu dolžna nositi vzajemno vse stroške, finančno močno prešibka, da bi v doglednem času zmogla tako breme. Projektant premostitve čez Muro je banovinski inženjer g. Lav os lav Viher, ki je odlično opravil svojo nalogo ter imel tudi glavno nadzorstvo na terenu. Nadzorstvo na stavbi je imel za bansko upravo inž. Karel Kobler. Za podjetje »Slograd« sta vodila gradnjo ravnatelj inž. Zivko šumer in inž. Leon Skaberne, nečak bivšega načelnika tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Viktorja Skaberneta, ki mu gredo velike zasluge za uresničenje velikega načrta. Gradnja velikega dela je potekla brez večjih nesreč. Podjetje »Slograd« je po mnenju strokovnjakov izvršilo delo vestno in vzorno v razmeroma kratki delovni dobi od 1. septembra 1938 do 1. septembra 1940. Predlanskim je moralo podjetje izkoristiti za delo zimski čas zaradi pomladanskih poplav. Dan in noč so delavci delali pri najhujšem mrazu. Lani je delo ovirala huda zima. Mura je bila vsa zaledenela ln vojaštvo je moralo razstreljevati ledne plošče, ki so se gromadile ob objektih. Na čelu pripravljalnega odbora za slovesno otvoritev mostu je murskošolski župan g. Ferdinand Hartner s predstavniki cestnih odborov sreza Murska Sobota in Ljutomer, sreska načelstva in občine Petanjci, Radenci, Murska Sobota. Tišina in Gornja Radgona ter zdravilišči Slatina Radenci in Petanjska Slatina. Otvoritve se bo prebivalstvo lahko udeležilo iz vsega Prekmurja. ker bodo k otvoritvi vozili številni avtobus po zelo znižanih cenah. ko jasnost oblaki Marsa vidni samo na vijoličastih posnetkih. Možno je. da so istega izvora kakor megla v mrazu, ki se navadno razprostira nad zemljo v mrzlih zimskih dneh. Običajno so mogli zvezcioslovci tako meglo opazovati zjutraj po solnčnem vzhodu in zvečer po solnčnem zahodu. Čudno posebnost so kazale pege na Marsovih poljih. Na ultra, violičas tih slikah so bile svetlejše in večje kakor na slikah, posnetih pri \4dnih žarkih, na infrardečih slikah se pa sploh niso videle. Primerjava slik iz leta 1909 in 1924. z lanskimi je pokazala, da se je meja temnih peg premaknila za več kilometrov. Nekaj o vidu Ostrost vida se preizkuša na različne načine. Včasih ga presojajo zdravniki po obrnjeni kotni razdalji dveh skupaj ležečih točk, ki jih oko še razločuje. Zdravniki preizkušajo vid rudi z znanimi tabelami, črtami ali številkami. Pri tem zlasti preizkušajo tudi sposobnost razlikovati oblike. Ta sposobnost je važna tudi pri razsvetlje-valni tehniki. V prometu je zopet velikega pomena sposobnost očesa razločevati kontraste in hitrost, s katero gre to razločevanje. Ker je bistro oko neobhodno potrebno za mnoge panoge praktičnega življenja, delajo zdravniki še vedno poskuse, kake bi najbolje ugotovili ostrino vida in pri tem so naleteli na nekatere zanimive pojave. V očesu je komplicirana mrežica, s pomočjo katere vidimo. Čez dan nam omogočijo vid majčkeni jezički v premeru 0.015 do 0.045 mm, v mraku pa manj goste paličice s premerom okrog 0.02 mm. Če preizkušamo človeško oko, moramo prvič upoštevati to, da je njegova zenica razmeroma majhna. To je odločilnega pomena, vse drugo je postransko. Zato bi človek mislil, da bi oko videlo bolje, če se zenica raztegne. To pa ne drži. V mraku, ko je zenica najbolj raztegnjena in ko zajemamo svetlobo s paličicami, je ostrina vida manjša, ^er Pečice niso tako goste v mrežici kakor jezički. Iz tega izvirajo važne ugotovitve gelde pravilne razsvetljave. H. Schober pravi, da narašča ostrina vida skoraj enakomerno / dogar trnom sile svetlobnega vira. To pa veilja samo za gotovo optimalno mejo, ki znaša za belo luč 500 luksov. če dajejo svetlobni viri še več svetlobe, je vid zable^čen. Važno je tudi, iz kakšnega svetlobnega vira prihaja svetloba. Zanimivo je, da vidijo ženske pri slabi razsvetljavi boljše od moških Zanimivo je tudi, da sposobnost razločevati kontraste ni odvisna od barvne svetlobe. Najstarejša in največja drevesa Za najstarejše drevo velja Montezumova cipresa v Mehiki^ stara 6000 let Med živimi organizmi ima najdaljše življenje drevo. Tudi pri nas so drevesa, ki njihovo starost lahko cenimo na 1.000 let. Taka drevesa so pa pravi golobradci v primeri s starimi drevesi dru god. Od prvotnih ceder, ki jih je bilo polno libanonsko pogorje, jih je ostalo le še malo. Salomon je gra :1 iz njih svoj hram. Rimljani pa oblegovalne naprave, s katerimi so porušili ta hram. Tako so plenih te goste gozdove in zdnj jih je v dolini Eden samo Se sedem. Cedra raste zelo počasi. V petih letih je komaj meter \1soka- šele po 10. \ letu začne rasti hitreje približno za pol metra vedno. Čez 100 let preneha rasti in drevo začne rasti v širino. Največja cedra na Libanonu je visoka 89 m, v obsegu pa meri 23 m. Njeno starost lahko samo ugibljemo. Toda že v Kristusovih časih je bilo to drevo debelo. Za najstarejše drevo velja Montezumova cipresa na pokopališču pri cerkvi Device Marije del Tule blizu mesta Oaxaca v južno zapadni Mehiki. Starost te ameriške ciprese cenijo nekateri botaniki na 6.000 let. Morda je to isto drevo, o katerem piše Ferdinand Cortez v svoji zgodovini odkritja Amerike kot o enem največjih čudes. V senci tega drevesa je taborila vsa njegova vojska. Pol metra od tal meri drevo v obsegu 47 m, ali 16 m v premeru. Obseg krone 8 m nad zemljo meri 160 m. še zdaj rastoča orjaška drevesa v Severni Ameriki so bila med drevesi orjaki že v Kolumbovih časih. Rasto v skupinah na ozemlju, ki meri samo okrog 70 kvadratnih milj. Ljudje so jim dali različna imena. Najbolj znano med temi skupinami so iz ene korenine rastoče »tri sestre«. Ta drevsa so visoa 96 m, v obsegu pa merijo 26 m. Drugih 26 dreves tvori »rodbino«. Največji med njimi je oče, njemu sledi mati, druga drevesa so pa otroci. Očeta je pred leti zadela strela in ga porušila, Rfl je visok 144 m. Skozi eno drevo, ki se imenuje Wawona, so presekah celo 3 m širok in visok predor. Kako žive orjaška drevesa kaže leta 1911 posekano srednje veliko drevo. V zemlji je merilo v premeru 4.5 m, visoko je bilo 80 m, staro pa 2172 let. Leta 251 pred Kristusom je začelo rasti. Ko je bilo staro 506 let je ogenj uničil njegovo deblo v dolžino enega metra. Drevo je rabilo 105 let, da se mu je zacelila ta rana z novim tkivom. Ko je bilo staro 1702 leti ga je zadel drug požar, v letu 1780 pa tretji, leta 1797 ga je zadel najhujši požar, ki je ob-žgal drevo v dolžini 6 m Do leta 1900 so se mu zacelile dve tretjine te rane. Na vseh teh sledovih po ognju so bile brazgotine zapolnjene z ogljem in novo tkivo je raslo enakomerno okrog' ran naprej, tako da na deblu drevesa ni bilo nobenih sledov o požarih. Fotografije o Marsu »Tass< prinaša iz znanstvenih krogov Sovjetske Rusije vest o prvih zanirmviži rezultatih opazovanja Marsa v času njegove lanske opozicije. Sovjetski zvezdoslov so napravili več to fotografskih posnetkov in sicer ne samo v vidnih, modrih, rdečih in zelenih žarkih, temveč tudi v ultravi-joličasti in infra rdeči svetlobi, ki človeškemu očesu nista vidni. Po tem posnetkih se dajo v nasprotju z oblaki zemlje, ki kažejo v vijoličastih in rdečih žarkih ena- Trboveljski rezervni oSicirji Trbovlje. 19. septembra Trboveljska sekcija Udruženja rez. oficirjev in ratnikov. ustanovliena začetkom letošnieea leta. napreduje zadovoliivo s svoiim društvenim delom ter ie z raznimi akcijami in manifestacijami pokazala, da njeni člani kot zavedni j ugaslo venski državljani in nacionalisti žele zlasti danes storiti vse. kar na i med najširšimi ljudskimi sloji utrdi ugled in vsestransko pripravljenost naše vojske. Poverjeništvo UROIR Trbovlje šteje danes do 50 članov, ki pripadaio raznim rodovom orožja ter prireia redne sestanke v svrho strokovnih informacij. Dosedai so te informacije slonele sicer le še na medsebojnem izmenjavanju misli in oreloeov. v kratkem oa pridejo na vrsto poučna predavanja iz posameznih vojaških področij. Predvsem bi bilo treba za predavanja pridobiti aktivne oficirje za tista splošno vojaška vprašanja, ki zanimajo vse rezervne častnike, kot n. pr. o vojaški administraciji, ratni službi, najnovejših taktičnih načelih, o dolžnostih rez. častnika v primeru mobilizacije itd. Odbor sekcije na i bi stopil ponovno v rtik s celjskim poveri eni štvom in ev. tudi s pristojnimi vojaškimi poveljstvi. 50 rezervnih častnikom bi se morala omogočiti predavanja kakor so iih imeli rx> mestih, kjer so vojaška poveljstva! Trboveljska sekcija ie priredila v soboto zvečer v tukajšnji restavraciji družabni sestanek, ki se ea ie udeležilo lepo število Članov z družinami. Sestanek ie bil posvečen krstni slavi UROIR. Predsednik sekcije nad inspektor inž. g. Rogi je s prigodnim kratkim nagovorom orisal pomen sestanka, nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II-, ministru vojske in mornarice in naši slavni vojski ter se poklonil spominu Drvih srbskih in jugosl. rez. častnikov, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino! Gostom ie bilo po slovanskem običaju ponuđeno sladko žito! Oficielnemu delu ie sledil prijeten družabni večer. Prihodnji dan. v nedeljo, so trboveljski rez. oficirji polno-številno prisostvovali spominski maši Ta padle borce in častnike, ki jo je daroval duh. svetnik g. Rate j. Sledila je spominska svečanost pred trboveljskim spomenikom padlim borcem v svetovni vojni, med ka- tero ie predsednik »oso. Rogl poiožil pod vznožje spomenika v počastitev žrtev svetovne vojne lep šopek z narodnimi trakovi Rez, oficirji so se se pred maso poklonili pred spomenikom kralia Aleksandra I. pri Sokolskem domu. kjer so položili krasen lavorjev venec ovit v narodne trobojke ter počastil soornin na kralia Mučenika z enominutnirn molkom. — Mesto venca k odkritju kraljevega spomenika v Ljubljani in Zagorju je sekcija prispevala k nabiralni akciji Rdečega križa in nabrala med člani 500 din v dobrodelne namene. Pri nedeljski spo minski svečanosti so v Trbovljah prvič skupno manifestirale bojevniška in oficirska organizacija z namenom, da svoje nacionalno obrambno delo poneso med najširše sioie naroda! Smrt vrlega S&kola škofja Loka, 19. septembra Umrl je vnet član škofjeloškega Sokola br. Franc Herman, dolgoletni oskrbnik Sokolskoga doma in bivši strokovni vodja-pod častnik pri mornariški akademiji na Reki. Njegova smrt nas je globoko presu ni ta. Pokojni je delal v Sokolskem domu, povsod je pomagal, povsod sode4ovad in skušal biti najboljši med dobrimi Nikoli ni bil bolan in sam je pravil: »Kadar bom zbolel, bo konec . .« In bilo jc tako. Pred tremi tedni so ga odpeljali v bolnico, a tudi rtajskrbnejša nega mu ni mogla vrniti zdravja. Danes ob 14. so ga pripeljali domov na Mestni trg. kjer je kmalu izdihnid. Pokojni Franc Herman je bil Poljak, doma iz Bržezuwkc. V mladih letih ga je zanesla usoda na slovanski jug in polnih 30 let je bil strokovni mojster-učitelj v mornariški akademiji na Reki. Mnogo mladih ljudi je učil sabljanja, veslanja, telovadbe, rokoborbe in sporimh disciplin vobče. Nogometa sc je priučil pri Angležih in ga prenesel v akademijo Naš Jadran mu je bil znan kot malokomu, prepotoval pa je tudi skoro vse dežele bivše monarhije. Pred 30 leti se je za stalno naselil v Skofji Loki in devet let je opravljal službo oskrbnika, vse do dneva, ko si je zaželel malo počitka, j Zadnja leta je preživeli v krogu svojcev i hčere Ive in soproge ge Tončke ki je praznoval lani v oktobru z nje zlato poroko. Do zadnjega je bil vedrega značaja, duševno in telesno čvrst — kljub svojem 7l) »letom. Bil je zelo prijeten družabnik, velik prijatelj kraljevske igre in narave. Vrlega moža bomo ohranili v Daj lepšem spominu. Iz Kranja — SK Amater : SK Kranj. V nedeljo bo naše nogometno občinstvo imelo zopet priliko videti na zelenem polju simpatično in odlično enajstorico iz Trbovelj, ki je tre- 1 nutno na prvem mestu ligaške tablice, Razumljivo je, da je v zvezi s to tekmo i mnogo ugibanj, toda kako bo, bomo videli v nedeljo. Domača enajstorica bo baje občinstvu pripravila posebno presenečenje. Vsi pa seveda želijo, da bi bil predvsem rezultat tekme prijetno presenečenje. — Kino v Stražiščn predvaja danes v petek do vključno ponedeljka dva napeta filma, in to: »Otok prokletih« ln »Nevarna nedolžnost«. Dodatek žurnal in dvodejan-ski film. — Kino »Narodni dom« predvaja firm »Pesem sreče«. Predstave ob običajnih urah. — Dela na cestah gredo h koncu. S kockami so pričeli ta teden tlakovati že Jelenov klanec in če bo vreme naklonjeno, bo do konca meseca vsa cesta urejena. Komaj se bodo prebivalci malo navadili na urejene ceste, pa bodo pričeli zopet z raokopavanjem hodnikov na Mestnem trgu, pa tuđi cest zaradi položitve kablov. Telefonska sekcija je s prvimi deli ze pričela na Trubarjevem trgu in v Tavčarjevi ulici MED UMETNIKI Prvi umetnik: Veš, rad bi ustvaril nekaj velikega, da bi me ljudje po moji smrti ohranili v spominu. Drugi umetnik: Jaz som pa to že storil. — Kaj pa? — Dolgove, Danlel Lesoeur 194 Kinu — Ne proglašam se za nikogar. Sem namreč res tisti, za katerega se izdajam. Odgovoril sem vam že na to vprašanje, ko ste ga zastavili malo prej, ko ste prestopili prag te sobe. Sem markiz de Valcor. — Kako se drznete trditi to? To je blaznost! — Moj oče je bil Francois Henri-Tristan-Ama-ury de Valcor. Pred poroko je ljubil Mathurino Gaelovo in z njo je imel sina. Ta sin sem jaz. — Vi!... — Prestrašena in obžalujoč svoj greh se je moja mati malone hipoma zavedla. Omožila se je, ne da bi slutila, da nosi pod srcem sina Amauryja de Valcora. Nihče ni ničesar slutil o tej lepi in bolestni idili. Bolestni za ubogo kmečko dekle, ki ni nikoli ljubilo nikogar drugega, kakor svojega za-peljivca, pa tudi nobenega drugega izmed svojih otrok kakor svojega sinčka, za katerega je vedela, da je otrok njenega uglednega ljubčka. Ljudje so govorili, da je porodila nedonošenega otoka. Pri krstu sem dobil ime BertrarkL Eertrand Gael! — Bertrand Gael, da!... Toda Valcor sem... — je vzkliknil pustolovec s pogledom, iz katerega je švignil blisk. — Sem najstarejši član rodu. Po zakonu nezakonski sin — naj bo. Toda po krvi in rodu pravi markiz de Valcor. Ali razumete zdaj mojo podobnost z drugim, s tistim, ki je umrl tam doli in je videl v meni svojega brata. Da, svojega brata!... Zdaj se pa govori, da sem ga umoril!... Grofica je ob tem vzkliku zadrhtela. Če m bilo resnice v tem vzkliku — kje je bila potem? — Renaudu je bilo torej znano vse? — je vprašala žena, ki se ji je zdelo zdaj slajše ime Renaud, zalučano po pustolovcu in sleparju daleč proč. Renaud je vedel. Čital je to odkritje, ko je zvedel za pismo, ki ga je bil zapustil njegov — najin oče, in v katerem je oče priporočal njegovi plemenitosti otroka njihove krvi. Ko sva bila sama v ameriških pragozdovih, tako daleč od civiliziranih ljudi, od krivičnih predsodkov in zatonov, ko je čutil, da umira, ko sva se skupaj borila za isto stvar, — mi je odkril to tajno, nazval me je: moj brat in pokazal mi je svojo oporoko, v kateri mi je zapuščal del svojega premoženja. — Ali se vam ni zdelo to dovolj? — je dejala grofica trpko. — Nikakor ne, gospa, — je odgovoril Gael s trdim nasmehom. To se ni zdelo dovolj meni, ki naj bi edini na svetu ohranil rod Valcorov. — Torej sta se srečala z Renaudom v Ameriki? A& ste ga poklicali tja? — Mar ne veste, da sem bil državljansko mrtev? Državna potniška ladja, ki sem se vozil z njo, se je potopila in izginila v morskih valovih z vsem blizu obale Guvane, kamor je bila namenjena. Rešil sem se z nekaterimi sopotniki na kosu razbite ladje, toda samo jaz sem živ dosegel obalo. Kako se mi je to posrečilo, ni važno, kaj ne? Zgodbe o ponesrečnih ladjah so si podobne in tudi v moji ni bilo nič izrednega. Bil sem pač bolj žilav kakor moji sopotniki, to je vse. Ko sem srečno priprava! do ameriške celine ob izlivu reke Amazonke, sem se spomnil, da ima v teh krajih cvetoče podjetje mož, ki sem ga smatral samo za svojega mladega gospodarja, s katerim sem se v mladih letih igraL Sklenil sem napotiti se k njemu. To se mi je posrečilo. Ne da bi o tem mnogo razmišljal, nisem hotel obvestiti svojcev, da še živim. Prav nič me ni motilo, da-li so me izbrisali iz seznama živih. Morda je že vstajal v moji domišljiji mračen naklep, porojen iz moje čudne podobnost^ z Renaudom de Valcorom, in iz opojnosti, ki jo je vzbujala V meni njegova usoda. Ko sem ga našel po mnogih pustolovščinah, ki vam jih ne bom opisoval, ga je že mučila tropična mrzlica. Ta bolezen tam doli nikoli ne prizanaša evropskim žrtvam. ČU- teč, da je izgubljen, mi je povedal, kakšne vezi naju vežejo. V tistem trenutku je padla moja odločitev. Živel je še nekaj mesecev. Ta čas sem si skrivaj prizadeval priučiti se od njega vsega, njegovih kretenj, njegove pisave, njegovega glasu in njegovega vedenja. Spomine sva imela skupne. Saj sva doraščala skupaj. Bil sem malone njegov tovariš, spadal sem tako rekoč v njegovo rodbino. Privabljen v grad po zanimanju, ki ga je kazal do mene markiz — njegov oče — toda oropan tega učinka po mračnem ponosu moje matere MatJiurine Gaelove, kajti ona je hotela, naj ostanem ponižen sin vrlega mornarja, čigar ime sem nosil — sem ostal v gradu de Valcor pod pretvezo usluge, ki bi jo moral storiti. Pomagal sem delati v staji. Sedeč na zadnjem sedežu lovskega zapravljivčka sem bil nekega dne priča prizora, ki sem mogel pozneje vse njegove podrobnosti našteti Marcu de Plesguenu. Bolje rečeno Renaud je bil tisti, ki se je bil prišel na Gaelov čoln učit, kako se vesla in krmari, ali pa je ostajal po cele noči z nami na ribolovu. Tako je bil navdušen za morje in njegovo burno življenje. Priznajte, gospa, da moja vloga ni obstojala iz sleparije in laži, tudi če sem jo igral. Posebno naključje ali če hočete prst usode, me je bil določil za to, da sem postal dvojnik moža, ki se zanj izdajam. Ničesar nisem izvedel o njem, ko je umrl. Ničesar! Bertrand Gael je izpremenil glas in pripomnil: — Ničesar, razen drame njegove ljubezni, o kateri pa seveda z menoj nikoli ni govoril. Grofica de Ferneuse je vprašala: — Kaj res niste ničesar vedeli o tej drami, tudi ko ste se vrnili v Evropo in se tu oženili? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof H Vsi v Ljubljani 38