ARHIVI X'l 1989
121
Poročilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva m arhivov Slovenije Arhivi za leto 1988 z dne 10. aprila 1989
Vladimir Zamer
Na z.idnjem občnem zboru 10 feoruarja 1988 je bi! izvoljen nov uradniški odbor, ki gr sestavljajo Marjeta Adamič Ivankr« Z-je- Cizelj. Darinki DrnovSok, mag. Peter Pavel Kiasine Branko Kozina Jurij Rosa, Boris Rožiin (tehnični urednik), Vadimir Sunčič, Kristina Šampcrl- Purg. Nevenka Trclia, MsruSa Zagrailnik in Vladimir Zumer (glavni in o Igovomi urednik).
I IreaniSkemu odborn je uspdo izdati dvojno Številke XI, letnika za leto 1988 konec februarja letošnjega leta. Ker je redno oziroma pravočasno izhajanje glasila odvisno predvsem od finančnih sredstev, naj pnvem, da sta zadnji letnik finansirali Raziskovalna skupnost Slovenije v višini 11,175 000 uin, Kulturna skupnost Slovenije z 4,633.000 din ni pa Je jasen delež samega Ar!tii"skega druStva Slovenije, Se manj pa prispevek srhivo", ki naj bi znašal 0,3 %od prihodka arhiva S sredstvi obeh skupnosti se" bili pokriti stroški tiskarne Cerne'--Rogina iz Rud bel a v viiini 15,300.000 din ter stroSki prevajalcev in lektoija. Avtorski honorarji Se niso bili izplačani, zanje ^a bi morali zagotoviti minimalno 14400.000 din. Za dodatno finančno pomoč smo zaprosili Raziskoval no skupnost Slovenije, računamo pa tudi na i/polnitev obveznosti posameznih arhivov. Celotni predneun za XL. letnik v tem trenutku znala 32,0^0,000 din. Pman-čnc situacije ne poslabšuje le inflacija, temveč tudi nakazovanje sreristev pc dvanajstinah, majhen prihodek oa predaje glasila pa tudi dejstvo, da čiani druStva dobivajo Arhive za članarino, ki *na:a 4000 din, ekonomika cena enega izvoda pa je 6.400 din Nekaj je k takšnemu stanji, prispevalo tudi uredništvo, ki se je odločilo za tiskanje 38 avtorskih pol, namesto predvidenih dvajsetih
Vstbmska ?asnova glasila se ni bistveno spremenila od X. letnika, dodano je le bibliografsko kazaio desetih letnikov Arhivov od leta 1978 do 1987, ki pa je zaradi tiskarsko napake uporabno le s pomočjo TOK na oa tudi s pomočjo ubeeedntga kazala avtonev Izpuščeni sta le stalni rubriki "Nove pridobitve slovenskih arhivov" in 1 Brlbiogiafija arhivskih delaveev", kar je splet treh okoliščin' že tako prevenk obseg, neodgovorno delo čla-
na uredništva, ki je zadolžen za ti dve rubriki ter pasivnost večine arhivov pri pošiljanju podatkov, V prihodnji Številki načrtujemo objavo obeh rubrik za obdobje dveh let.
Glasilo za leto 1988 nima neke tematske zasnove, tako da so v rubrika); "članki in razprave" in "Pomembnejše gradivo v tujih in domačih arhivih" objavljeni večinoma pnipevki s posvetovanja ob 100-lctnici Arhiva SR Slovenije in 7 njim povezane okrogle mize o evi Jen tiranju virov za igodovino Slovencev v tujih arhivih, deloma pa so objavljeni zapozneli referati s XIII zborovanja slovenskih arhivskin delavcev v Portorožu na terro valorizacija dokumentarnega gradiva. Vzpodbudne je, da se je v primeijavi z prejSnjinri Številkami pnvečaio Število prispevkov v rubriki "Pomembnejše gradivo v tujih in domačih arhivih ', medtem, ko Se vedro ni dovolj kvalitetnih člankov "Iz prakse za prakso".
Za naslednji, XII. letnik Arhivov, s. mora uredniški odbor pa tudi Arhivsko druStvo S'ovenije prizadejati predvsem za naslednje:
-	skrbet' za objavo kvalitetnih strokovnih člankov in razprav s področja arhivistike pa tudi urugih uružbo-slovnih ved, ki so z njo neposredno povezane,
izboljšati korekture glasila in s tem zmanjšati Ste vilo tiskar,kili napak, ki Se vedno boleče kvarijo njegov izgled,
—	izboljšati pridobivanje prihodka', zlasti sofinaneira nje arhivov in čhnov dniStva. kar bo omogočilo redno izhajanje pa tudi ustreznejSe nagrajevanje prispe/kov kar posredno vpliva na njihovo kvaliteto in Število ter
■ — nenazadnje vzpodbuditi nekatere člane uredniškega odhera, da bodo odgovorneje opravljali svbje zadolžitve.
Na koncu bi se rad zahvalil vsen aktivnim članom uradniškega odbora in izvrSr.ega odbora Arhivskega! I ruš-tva ter rednim fuianserjeui za souelovi-nje pri izdajanju glasila Arhivi, Viem aVoijem pa za prispevke z želje po nadaljnjem sodelovanju.
Zvezno posvetovanje arhfvskili delaveev Jugoslavije v Postojm Branko Kazina
Arhivsko ("ruštvo Slovenije je bilo do.18 do 20. oktobra J98y oiganizator zveznega pošvtovanja arhivskih delavcev''ugoslavije v Postojni Svet za znanstveno raziskovalo lelo pri ZADJ je ¿c 2C.'marca 1^89 na svoji seji v Radencih potrdil-teme oziroma program posveto vanja. Za letoSnjj zvezno posvetovanje so bile potijcnc naslednje teme: Življenje in delo dr. Franceta PreSema; Razmejitev arhivskega gradiva meč arliivi, muzeji in bibliotekami; Dosedanje izkušnje AOP v arhivski služhi.
Zvezno posvetovanje je potekalo v hotelu Jama v Postojni in so se g? udeležili arhivski delavci iz vseh jugo-
slovanskih republik in pokrajin, ter člani sekcije arhivarjev, ki delajo z dokumentarnim oziroma arhivskim gradivom (ki deluje v okviru \DS) Skupaj je bilo na posvetovanju okrog 180 udeležencev.
V otvoritvenem oziroma pozdravnem delu so udeležence posvetovanja pozdravili: dr. Miroslav Lukelič, predsednik ZADJ Darinka Drncvšek. predsednica ADS, Stare Matjažv imenu IS SO Postojna, Primož Hainz, član predseustva RK 51ZDL. Vsi govorniki so udeležtneem zaželeli čim udobnejše bivanje v Postojni ter. uspeli na de-Jovnem področju.
70
ARHIVI XII 19R9
Prvo temo Zi vije nje in delo dr Franecta Prešerna so predstavili:
dr. Boris Paternu ugodni referat (Filozofska fakulteta Ljubljana),
Vinko Demšar (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
Drugo temo so predstavili:
dr. Btigdan L;kiC: Cilj i značaj razgmničenja ar Ilirske gradje (uvodni referat)
Jovan Popovič- Pravne osnove c razgraničenju arhiv-skc gradje u /ažečern zakonodavstvu
Seada lladžimehmedovie Iskustva arhiva Bili na razgraničenju arhivske gradje sa ostalim ustanovama u repu bliei
dr. Diuro Zatezale; Marjan Rastic: R;.zgranicenje arhivske gradje u Sli 1 Irvatskoj
Mladcu Radič: Stanje arliivokc gradje u posedu muze-la na področju llistorijskog arhiva Osijek
Cvetana Pejkovska, M i tj ni a Slavejkova: Dosadašnja iskustva ua r2.zgrauičenju arhivske gradič u SR Makedoniji
dr. Duša Kruel--Umek: Razmejitev arhivskega in knjižničnega grndiva
Branko Šuštar: Arhivi in muzeji cd konkurenee k sodelovanju pri varstva arhivskega gradiva
Maijeta Čampa Razmejitev arhivskega gradiva na In štitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani
Janez Kopač: Razmejitev arhivskega gradiva med arhivi in muzeji
Nlift! Petrovič: Rjzgraničenje arhivske gradje i regis-tratun u SR Srbiji
mag Janoš Dobo*: Ra^graničenje nadležnosti izmediu arhiva, muzeja i biblioteka
Milica Miličevit. Rjzgraničenje arhivske g/adje federacije
Tretjo temo so predstavili:
dr Miroslav Luketič: Dosadašnja iskustva na AOP arhivske gradje (uvodni referat)
Dam;r Zagota: Baze podataka arl.ivskog nfomiaeiu-nog sistetm u SR 1 IrvaKkoj
Milan Bizjak, Daija Mlakar ARM1DA - programski paket za delo v arhivu
Adrijan Kopitar; Popi? d vanje fonda Plinske komisije NR Slovenije 1945-1952 s pomočjo asebnega računalnika
mac. Peter P Khsinc, Miran Novak: Izkušnje pri uva lar.ju in uporabi računalnika v Pokrajinskem arhivi: Maribor
Vojfslnv Proda noviC. lsk'isWa Arhiva Jugoslavije na AOP.
Vsi referati bodo objavljeni v časopisu ¿ADJ - ARIH VIST, deloma tudi v glasilu ADS - ARHIVI, zato nisem podrobneje podajal vsebine posameznih referatov.
diskusija Zaključki
V času posvetovania je bila organizirana tudi vrsta delovnih sestankov. Svojo sejo je imelo p.-edssastvo ZADJ, člani sveta AC za strokovno--tehnična vprašanja, sestanek koordinacije slovenskih arhivov ter okrog ¡a miza sekcije arhivarjev ADS na temo: Izročanje arliii. skega gradiva v arhiv. V okviiu posvetovanja ie bi tudi ic tradicionalni družabni večer, ki 'so se ga v glavnem
udelečili vsi udeleženei posvetovanja. ADS kot organizator je pripravil ob dniía'jneni večeru tudi sreče-lov. s Čimer so člani or^anizacijSKega odbora zagotovili finančna sredstva za uspešno realizaeijo posvetovanja. Svoje izdelke oziroma finančna sredstva za uspeino realizaeijo posvetovanja je prispevalo 33 delovnih org-nizacij oziroma posameznikov, '¿a kar smo se jim tudi pisno zahvalili, njihove izdelke pa tudi uspešno rekla miraii. Sodelovali so. Sava Kranj, Donit Medvode, Me sarija Aivaj? Brilof, Tobačna tovarna Ljubljana, Lck Ljubljana, Vodovod--Kanalizacija, Mladinska knjiga Lju bijana, Mlinotest Ajdovščina, Lipa Koper. MÍ1' Ncva Goriea, Primex Nova Goriea, Kovinoplastika Lož, Swa-ty Maribor, Mariborska Livarna, Mariborska mlekarna, Gorenje Muta, Perutnina Pivka, Nanos Postojna, Teks tina Ajdovščina, Pokrajinski nmzej Ptuj, Lončarstvo lltrnja Andrej Ptuj. Zgodovinski arhiv Ptuj, Sampionka Renče, Mmoriisk.' samos trn Ptuj, Salonit Anhovo, KZ Goriška Brda, Kmetijski kombinat Vipava, Iskra Šempc ter Ciciban Miren, Krka Novo mesto, Ahnira Nova Gorica, KZ P'.uj - Emona, Tkanina Ljubljana..
Posebej bi se rad zahvalii predsedniku sekcije arhivarjev ADS Radu Vode.iiku, tei članom predsedstva Majdi Radivo, Alfredu Dušeju ter Viktorju Obcrmajeriu, ki so pripomogli k zbiranju izdelkov oziroma finančne pomoči, obenem pa bi se rad zahvalil tudi pádstavnikom Po-krajinsk;ga arhiva Nova Gorica. Zgodovinskega arhiva Ptuj, Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhiva SR Slovenije za pomoč pri srečolovu oziroma zagotavljanju finančnih sredstev.
Zadnji dan posvetovanja 20, oktobra je bila organizirana strokovna ekskurzija v Lipico. Trst in lkzovieo. V Trstu nas je sprejel tajnik slovenske kulturnogospndarske zveze tov. Udovič, ki nam je nazorno predstavil probleme slovenske manjšine v Italiji ter prikazal njih o/o delo in načrte Za sprejem se mu je zahvalil predsednik ZADJ dr. Miroslav Luketic.
Na koneu bi se rad zahvalil vsem, ki so še dodatno prispe ral;, da seje posvetovanje uspešno realiziralo: Rado V >deniku, Majdi Radivo, Maijanu Zupančiču, Vladi-rriiriu Žum-u, Alenki Kačičnik, Vesni Gotovina, Gašper ju Srnidu in Liljani Vidnh--LoviCnčič. Posebna zahvala ; a gre direktoriei Arhiva SR Slovenije Mariji O Dlak- -Čarni, kije omogočila tajniku ter oitalim delavecni Arhivi SR Slovenije nemoteno delo pri organizaciji posvetovanja kar je omogočilo, aa se je posvetovanje uspešno odvijüo in zaključilo.