Poltnlna platana v gotovini Stev. 89. V Ljubljani, sreda 19. aprila 1939. Leto IV Mnenje angleških odločujočih političnih krogov: Zakaj Anglija ne verjame v možnost bližnje evropske vojne London, 19- aprila, o. V londonskih vodilnih političnih krogih so mnenja, da se je položaj po Rooseveltovi spomenici močno razjasnil in navzlic nemškemu in italijanskemu ogorčenju celo izboljšal. Neposredna nevarnost za vojno je izginila. Da je temu tako, pričajo po angleškem mišljenju naslednja dejstva: 1. Voditelja Nemčije in Italije sta po tej izjavi prepričana, da je nemogoča kakršnakoli nova sprememba sedanjega stanja na svetu brez splošne vojne. To je uspeh angleških in francoskih prizadevanj za ustvaritev mirovne fronte narodov. 2. Pokazalo se je, da italijanska javnost in italijanska vlada nista naklonjeni misli na vojno. 3. Uspeh naglega vojnega udara od Italije in Nemčije je zdaj onemogočen, ker so demokratične države in njihove zaveznice na to pripravljene in imajo glede tega že skušnje. 4. Niti Italija, niti Nemčija ne moreta prenesti daljše ali celo dolge vojne zaradi pomanjkanja živeža in surovin. 5. Nemčija zanikuje, da bi nameravala zasesti Gdansk. Predlog za uvedbo obvezne vo aške službe v Angliji London, 19. aprila, o. 50 angleških poslancev iz vladne skupine, med njimi več ministrov, je vložilo pri predsedniku poslanske zbornice nujen predlog naj se takoj začne razprava o načelni uvedbi obvezne vojaške 6lužbe ter o mobilizaciji vseh narodnih gospodarskih sil. Kaže, da se bo razprava o tem za evropski mir nad vse važnem vprašanju začela še na prihodnji 6eji angleške zbornice. V zvezi s tem predlogom bo zbornica sklepala tudi o ustanovitvi ministrstva za oborožitev in preskrbo ob vojni. To ministrstvo naj bi Prevzel stari in izkušeni politik Churchill, ki velja za enega najhujših nasprotnikov Nemčije v Angliji. Holandi a mobilizira vode za svojo obrambo Davzlic razburljivim vestem, ki se zadnje čase širijo o tem, da grozi Holandiji neposredna nevarnost od Nemčije, poteka življenje v Holandiji čisto mirno. Holandsko ljudstvo se zaveda naslednjih dejstev: Holandija pomeni za Nemčijo lahko izhodišče za ogražanje Anglije, lahko pa ob vojni, ko bi bila Nemčija z morja zaprta, pomeni nevtralna Holandija Nemčiji tudi edino možnost za dobivanje živeža in surovin po morju, kakor se je to pokazalo v svetovni vojni. Zaradi tega Holandci ne verjamejo v nemški napad, čeprav vedo, da njihova država predstavlja lepo vabo za Nemčijo. Holandija je po svojem zlatem zakladu četrta država na svetu, njeno poljedelstvo in industrija sta krasno razviti, njena pristanišča med najboljšimi v Evropi, njene kolonije ene najbogatejših in najbolje urejenih na svetu ter imajo v obilju vseh tistih surovin, ki jih Nemčija za svoje gospodarstvo potrebuje. Toda vsa ta vaba pomeni tudi jamstvo za varnost Holandije. Anglija ne bi mogla nikdar pustiti, da bi se katera, njej sovražna sila zasidrala v holandskih pristaniščih, še manj pa. da bi na primer Nemčija dobila holandske kolonije, ki leže sredi angleške kolonijalne posesti. Ta zavest pornirjuje holandsko ljudstvo. Toda zaradi vznemirljivih znamenj zadnjega časa je mala Holandija ukrenila vse, kar je potrebno tudi za dejansko obrambo njenega malega evropskega ozemlja. Vojaško službo so podaljšali od petih na enajst mesecev. Ojačili in utrdili so vse obmejne postojanke ter mobilizirali tudi najpreprostejše, a že stoletja najhujše in najuspešnejše orožje, ki je ob vseh nevarnostih reševalo Holandijo. To orožje so nasipi in jezovi, ki varujejo holandske pokrajine pred poplavo morja in velikih rek. V zadnjih treh tednih je holandsko vojaško poveljstvo z razstrelivi podminiralo vse jezove, nasipe in mostove v predelih ob nemški meji. Vlaki in avtomobili smejo voziti čez mostove največ z brzino desetih kilometrov na uro. Ob vseh važnih jezovih in zapornicah ter mostovih so postavljeni oddelki strokovnih čet, ki imajo nalog razstreliti vse omenjene naprave, brž ko bi se pokazala najmanjša nevarnost z nemško strani. Red jezov in regulacijskih naprav v Holandiji je tak, da je mogoče po preprostem načrtu v štirinajstih dneh preplaviti nad polovico državnega ozemlja in ga spremeniti v blatno puščavo, čez katero ne more nobena vojska, najmanj pa toliko občudovane in slavljene motorizirane divizije ■sodobnih armad. Holandska vojska, ki je v glavnem pripravljena, šteje do 100.000 mož in je najmoderneje oskrbljena ter sposobna zadrževati sovražni naval tako dolgo, da vode preplavijo vse ravninske predele države in da se ljudje iz njih izselijo na varno. Voda in blato — večna sovražnika Holandije, bosta ob napadu z vzhoda reševala holandsko zemljo, kakor sta jo reševala pred vojskami Ludvika XIV. v 18. stoletju. 6. V nasprotju z vojno nevarnostjo v lanskem septembru nemške družbe niso poklicale svojih ladij domov, kakor so to storile lansko jesen, marveč celo sprejemajo potnike za mesece in mesece naprej. 7. Nemčija in Italija pri svojih akcijah ne moreta računati na kako sodelovanje Španije. Španija je zaradi državljanske vojne neurejena, primanjkuje ji živeža in surovin. Če bi Španija dovolila Nemčiji ali Italiji uporabljati svoja pomorska oporišča, bi to pripelja- I lo do takojšnje zapore nad Špansko obalo in do francosko-angleške akcije proti Španiji, katere bi Španija ne mogla vzdržati zaradi izčrpanosti. 8. Ce pomeni navzočnost nemškega bro-dovja v španskih vodah grožnjo za Irancoske in angleške zveze i Ameriko, sta vodstvi angleške in francoske mornarice ukrenili^ vse potrebno, da vsako nemško akcijo takoj zadušita. Obisk nemškega brodovja v Španiji ima po angleškem mišljenju namen vplivati na francosko, angleško in tudi na špansko javno mnenje, ki še zlasti zavrača misel na nove vojne žrtve. Posveti romunskega zunanjega ministra v Berlinu Romunija naj se odloči za Nemčijo ali za angleško obrambno zvezo Berlin, 19. aprila, m. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je včeraj popoldne imel prvi sestanek z romunskim zunanjim ministrom Gafen-com. Razgovor je trajal nad eno uro. V Berlinu menijo, da je ta sestanek imel pripravljalni značaj ter da se bodo pravi razgovori med Ribbentropom in Gafencom nadaljevali danes, ko bo Gafencu 6prejet pri kanclerju Hitlerju. Danes dopoldne bo položil Gafencu venec na grob neznanega vojaka. Glede razgovorov, ki sta jih imela von Ribbentrop in Gafencu, vlada precejšnja molčečnost. Sno-či so zatrjevali, da se nemški krogi zanimajo za to, v koliko se Romunija smatra vezano z zahodnimi državami po podpori obljubljeni od Anglije in Francije. Pri tej priliki hočejo nemški krogi razjasniti vprašanje ali je moči spraviti v sklad gospodarski sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen med Nemčijo in Romunijo ter jamstva zahodnih velesil za romunsko svobodo in samostojnost. S noči eo tudi zagotavljali, da Nemčija Seli, da bi Romunija zavzela glede tega vprašanja čim ja- snejše stališče. NemBija bi pozdravila vsak korak, s katerim bi se Romunija ne samo gospodarsko, temveč tudi politično bolj približala zvezi Rini— Serlin. V glavnem so mnenja, da pri tem obisku ne more priti do odločilnih sklepov glede bodočega razmerja med Nemčijo in Romunijo, ker jemije Gafencovim razgovorom v Berlinu precej vrednosti — po nemškem mnenju — dejstvo, da pojde Gafenco iz Berlina v London in vrh tega še v Pariz, kjer bodo Romuniji povedali drugačne želje. Uradno obvestilo o sestanku med romunskim in nemškim zunanjim ministrom pravi: Razgovore med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in romunskim zunanjim ministrom Gafencom preveva prijateljski duh. Berlinski krogi so mnenja, da bo ta sestanek pomagal k zboljšanju odnošajev med Nemčijo in Romunijo, odnošajev, ki so bili urejeni z gospodarsko pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena. Mednarodna vprašanja, v kolikor se tičejo nemške in romunske zunanje politike, sta oba državnika razpravljala v duhu vzajemnosti. Italijansko madžarski razgovori v Rimu vellafo med drugim tud poglobitvi sodelovanfa med Jugoslavijo in Madžarsko Rim, 19- aprila, m. Snoči ob šestih je Mussolini sprejel predsednik« madžarske vlade grofa Telekjja in zunanjega ministra Czakyja. Sprejem je bil v Beneški palači. Po sprejemu grofa Tele-kyja in Czakyja pri Mussoliniju so zatrjevali, da so pri tej priliki italijanski in madžarski državniki v prvi vrsti razpravljali o vprašanju, kakšno podporo naj bi nudila Italija Madžarski pri njenih zahtevah do Romunije. Še posebno pozornost pa so posvetili vprašanju, kako naj bi Italija in Papen • novi nemški pottffnik v Turčiji Berlin, 19. aprila, o. Za novega nemškega poslanika v Turčiji je imenovan baron Fran* von Papen, bivši nemški poslanik na Dunaju, ki je po zasedbi Avstrije bil baje v nemilosti pri nemških oblasteh in je bilo večkrat govora o njegovi aretaciji. Po zaslugi zunanjega ministra Ribbentropa pa je zdaj rehabilitiran in postavljen na to važno mesto, kjer bo njegova glavna naloga, preprečiti, da bi se Turčija odločila za politiko Anglije in Francije. Ce se Papenu to posreči, bo angleško-francoska obrambna zveza na vzhodu pretrgana. V Nemčiji si od Papenovega delovanja obetajo veliko in to po pravici, saj je bil Papen tisti, ki je s svojini prevejenim diplomatskim delom pripravljal združitev Avstrije z Nemčijo. Angleško gospodarsko odposlanstvo potuje v Romuni o BukareUa, 19. aprila, m. Konec tega tedna bo dospelo v Bukarešte angleško gospodarsko zastopstvo, ki bo imelo pogajanja z romunsko vlado za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Angleško zastopstvo bo Romuniji ponudilo financiranje romunske industrije. V ta namen bo v Angliji ustanovljen poseben izvozni kreditni sklad, za katerim bo stala angleška vlada. Ti angleški gospodarski načrti imajo namen Romunijo gospodarsko in politično rešiti nemškega vpliva. Odposlanstvo bo vodil sir Friderik Leith-Ross, vrhovni gospodarski svetovalec angleške vlade. Eden največHh francoskih parnikov gori Pariz, 19. aprila, o. Davi je v pristanišču Heureu nenadno začel goreti francoski čezmornik »Pariš«, ki naj bi bil te dni odpeljal na svetovno razstavo zadnjo skupino francoskih razstavnih predmetov, predvsem dragocenih umetniških del v skupni vrednosti 25 milijonov frankov. Požar __se je razširil s tako naglico, da je bilo vsako reševanje blaga nemogoče. >Paris< je ena največjih luksuznih ladij francoske trgovske mornarice, dolga 233 m, s tonažo 37.000 ton ter s prostorom za 4000 potnikov. To je v enem letu že drugi veliki požar. Lani je približno ob tem času zgorel parnik »Lafayetie«, last iste francoske družbe. Vzrok požara je po vsej verjetnosti sabotaža komunističnih mornarjev. Madžarska v bodoče nastopali * ozirom tu angle-ško-francoska jamstva, dana Romuniji. Budimpešta, 19. aprila, o. Madžarski tisk se obširno bavi z obiskom predsednika vlade in zunanjega ministra v Rimu in poudarja med drugim, da je bilo na sporedu razgovorov tudi vprašanje o bodočem prijateljskem političnem in gospodarskem sodelovanju med Madžarsko in Jugoslavijo, za katero si Italija ie dve leti prizadeva. Listi izražajo upanje, da bo do tega sodelovanja tudi prišlo. S tem ge bo v Srednji Evropi začela nova doba. V tej zvezi navajajo tudi govor madžarskega poslanika v Belgradu na nedavnem kosilu v zunanjem ministrstvu, v katerem je poudaril napore obeh držav za sodelovanje. Po mišljenju madžarskih listov bo v tem oziru pomemben tudi sestanek jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča i grofom Cianom 22. aprila ▼ Benetkah. ' Vesti 19. aprila Predsednik italijanske vlade Mussolini je sinoči priredil slovesno večerjo predsedniku madžarske vlade in madžarskemu zunanjemu ministru. Na večerji so izrekli vež prijateljskih napitnic. Albanska vlada se je včeraj šla poklonit italijanskemu poslaniku v Tirani Jacominiu, pri čemer je zunanji minister imel navdušen zahvalni govor za vse, kar je Italija storila Albaniji. Sir Robert Vansitard, prvi diplojnatični svetavalec angleške vlade je dospel včeraj v Pariz, da se t zastopniki Francije pogovori o bodočem skupnem nastopanju teh dveh držav na Balkanu in v južnovzhodni Evropi, Obrambna zveza med Anglijo in sovjetsko Rusijo je takorekoč že sklenjena in je treba samo še določiti podrobnosti o izvajanjih njenih določil, pišejo današnji londonski Usti ob vrnitvi sovjetskega poslanika Majskega iz Moskve, Rusija naj bi po tej pogodbi predstavljala za angleško obrambno zvezo skladišče orožja in živeža v vojnem času. Nemški listi pozdravljajo romunskega zunanjega ministra ob prihodu v Berlin in pravijo, da bo ta obisk poživil in pospešil gospodarska in politično sodelovanje med obema državama. Madžarski notranji minister je odobril pravila zveze Nemcev na Madžarskem, katero vodi narodno socialistični zaupnik Basch. Predsednik USA Roosevelt namerava poslati spomenico z mirovnimi predlogi tudi japonskemu cesarju in v njej zagotoviti pripravljenost Amerike za gospodarsko in politično sodelovanje z Japonci. To sodelovanje naj bi določili na posebni konferenci za Daljni vzhod. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je prevzel vodstvo mednarodnega gibanja za obnovitev češkoslovaške neodvisnosti. To vodstvo so mu ponudili na sestanku zastopnikov ameriških Čehov in Slovakov v Chicagu. Beneš bo ustanovil politični odbor, ki bo v tujini vodil to delo. bližnjem sporazumu med Srbi in Hrvati v Jugoslaviji veliko piše angleško časopisje zadnje dni. Nemško vojno brodovje je včeraj popoldne od- filulo na obisk v španske in portugalske uke: Lisbono, llorto. Poni e Vedro, Cadis, Algeciras, Malago, Cento, Tanger in Ferrol. Zveza Italijanov v Franciji jo sprejela sklep, v katerem izjavljal, da bodo ti Italijani ob vojni z vsemi silami branili Francijo, njihovo drugo domovino. Italijanov v Franciji je nad milijon. Maršal Goring in njegova žena st« snoči s posebnim vlakom dopotovala iz Rima v Berlin. Kancler Hitler je danes sprejel novega jugo-goslovanskega poslanika v Berlinu dr. An-driča, ki mu je izročil svoje poverilnice. Madžarska ne potrebuje tujega jamstva za svojo neodvisnost, čeprav jo je Roosevelt navedel med tistimi državami, ki naj jih Nemčija in Italija ne bi napadli. Madžarska živi v odkritosrčnem prijateljstvu z Nemčijo in Italijo in ji je Hitler še pred letom slovesno zagotovil, da bo spoštoval njene meje — piše poluradno glasilo /Pester Llovdt. It slovaške vlade je izstopil Maček dal dopisniku tega lista v Zagrebu. V tej izjavi, ki govori o potrebi sporazuma med Srbi in Hrvati, dr. Maček pravi: »Sporazum Hrvatov _ in Srbov j« nujen tako za eno, kakor tudi *a drugo stran ne samo zaradi raznih narodnostnih in socialnih razlogov, temveč tudj zaradi geopolitičnih. Pred očmi je treba imeti dejstvo, da smo imeli do zdaj pred seboj dve nasprotji: nacio- nalni in državnopravni ideji. Ne maram se vsiljevati za sodnika, ker predstavljam eno od nasprotnih strani, toda smatram, da smo tako na eni kakor na drugi strani prišli do prepričanja, da se tudi ti dve, do zdaj nasprotni ideji, moreta in morata znajti na skupnih tirih. V tej smeri se tudi giblje vse delovanje hrvaškega narodnega predstavništva skozi zadnjih nekaj let za sporazum s predstavniki srbskega naroda in zdaj v novejšem času tudi s samim predsednikom vlade. Bog daj, da bi čimprej videli pozitivne uspehe k Španska zagotovila Anglill glede vesti o načrtih proti Gibraitafiu London, 19. aprila, o. Uradno poročajo, da je španski visoki komisar v Maroku polkovnik Beig-beder dal angleškemu konzulu v Tangerju odločna zagotovila, da Španija ne pripravlja ničesar proti sedanjemu posestnemu stanju v Gibraltarski ožini, zlasti pa ne namerava kakorkoli okrniti nedotakljivost Tangerja, ki je zdaj uživa položaj mednarodnega mesta. Vse vesti o kaki španski akciji proti Tangerju so senzacionalne in popolnoma zlagane. Španija ne zbira v bližini Tangerja niti Čet, ne ladij in se ne moreta Anglija in Francija z ničemer čutiti v svojih pravicah ogroženi. Prav tako je portugalska vlada sporočila angleškemu zunanjemu ministrstvu, da so neutemeljene vesti o zbiranju španskih In italijanskih čet ob portugalski meji, s čimer bi bila ogrožena neodvisnost Portugalske. Naročajte in širite »Slovenski dom«! Obisk angleške kral|eve dvojice v Ameriki London, 19. aprila. Angleška kraljeva dvojica bo prišla v Zedinjene države 9. julija zvečer pri Nyagarekem slapu. Tu jo bo sprejel poseben odbor, ki bo spremljal angleško kraljevo dvoiicp na potu po Zedinjenih državah. Angleška kraljeva dvojica bo e posebnim vlakom prispela drugi dan ob 11 dopoldne v Washington. Tu bosta sprejela angleška vladarja predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in njegova soproga. V Washing-tonu bosta za bivanja angleškega kraljevske dvojic« prirejena v Beli hiši ter v parku angleškega poslaništva velika sprejema. Zvečer bo v Beli hiši slavnostna večerja. Drugi dan odpotuje angleški kraljevi par v spremstvu Roosevelta in njegove soproge v Mountvernon, kjer bo angleški kral.j položil venec, na grob Georga Wasbingto»a. Nato bo angleški kralj obiskal vojaško pokopališče v Arlingtonu, kjer bo položil venec na grob neznanega junaka. Nato se gosta vrneta v Belo hišo. Angleška kraljeva dvojica bo nato odpotovala v Newyork, kjer bo obiskala svetovno razstavo t Šahovski boi v Zagrebu končan Državni prvak je postal dr. Vidmar Mojstrski šahovski turnir v Zagrebu je končan, Državni prvak je postal dr. Milan Vidmar, ki si je od 15 dosegljivih nabral 10 in pol točk. Svojo zmago si je zagotovil s tem, da je Kostiču ugrabit celo točko. S tem svojim uspehom je dr. Vidmar spet dokazal mlajšemu rodu, da njegova šahovska zvezda še ni zašla. S svojo zmago nad Kostičem p« nas je vse prepričal, da še vedna bolj zasluži naslov državnega prvaka, kot pa Kostič, ki Vid* marja v nobenem turnirju še ni nikdar zmagal. Zagrebški turnir je bil značilen tudi po tem, da je vsakemu od udeležencev prinesel vsaj en poraz. Včeraj je bilo odigrano zadnje 15. kolo. Važna je bila prav za prav samo igra med dr. Vidmarjem in Tomovičem. Vidmarju je zadostovalo le pol točke za prvo mesto. Tekma je bila važnejša še toliko bolj, ker je ravno zadnji Vidmarjev nasprotnik tudi upal na prvo mesto. Če bi to igro Vidmar izgubil, bi postal državni prvak To.movič, kar bi bilo na. vsak način veliko presenečenje, kajti ob začetku turnirja niti Tomovič sam gotovo ni bil toliko ipredrzem, da bi upal na zmago. Igra med njim in dr, Vidmarjem pa se je končala neodlo,-čeno. Dr, Vidmar se tudi ni preveč trudil, da bi igro dobil, ker mu tega ni bilo več treba. Schreiber in Pirc sta se tudi kmalu zedinila za rems. Pirc je v tej igri, ki ni imela o ničemer odločiti, uveljavil svojo novost, s katero se mu je posrečilo igro izenačiti. Nato pa sta si igralca kmalu segla v roke. Vidmar ml. je proti Preinialku kmalu prišel v mnogo boljši položaj. Dobil je nato damo za trd- njavo in se mu je Prenfalk moral končno vdati. Sele e to zadnja igro je Vidmar ml. prehitel Prein* falka. Lešnik je kot črni izgubil proti Broderju. Bro-der je imel nazadnje že dva kmeta več in je Leš-fi k smatral za pravično, če svojemu nasprotniku da celo točko. Tudi Petek ni dosti dal na to, da bi svojo zadnjo partija na tem turnirju dobil. Zamudil je kar celo uro in zato ni čuda, da je potem zaradi prisiljene prehitre igre delal precej hude napake in izgubljal dragocene kmete. Kakor je bilo pričakovati, se je tudi sgodilo. Petek je dal Aviroviču celo točko. Kalabar je v zadnjem kolu kot črni premagal Rožiča. Rožič je tudi v tej igri naredil hudo napako, ki ga je stala celo točko. Tako je povišal število svojih izgubljenih točk kar na 13 in pol od 15 dosegljivih. Kostič in Vukovič sta se tudi zavedala, da nobenemu ne bi niti zmaga prinesla več prvega emsta. Prednost sta imela vsak nekaj časa, nazadnje pa sta sklenila remis m s tem Tomoviča spustila v končni tabeli naprej. Končno stanje točk: Dr. Vidmar 10 in pol, Tomovič 10, Vukovič, Kostič, Schrerber 9 in pol, Pirc, Vidmar ml. 9, Preinfalk 8 in pol, Broder 8, Lešnik 7 in pol, Avirovič 7, Filipčič 6, Petek 5 in pol, Furlani, dr. Kalabar 4, Rožič 1 in pol. Tabelo, ki kaže končni izid tega zanimivega turnirja, objavljamo na zadnji strani. Nova fmoda' se j e razpasla med kaznjenci Poigrajo žeblje in ielezfe, da bi šli v bolnišnico na operacijo Maribor, 19. aprila. žebljev sedaj že iznebil. Težji je primer roparskega morilca Kodra, ki je bil nedavno za svoja ro-kovnjaštva, ki jib ;je vršil skupaj e Pintaričem, obsojen na dosmrtno ječo. Te dni jo začel tožiti o bolečinah v želodcu. Zdravniku je priznal, da je pogoltnil več kosov železa. Gnali so ga v bolnišnico na pregled in tam so na rentgenu z začudenjem ugotovili, da ima mož v želodcu celo železarno. Danes so Kodra v bolnišnici operirali. Potegnili so mu iz želodca dva kosa okroglega že-leža, eden v dolžini 22, drugi pa 15 cm ter 10 cm dolg žebelj. Železni kosi so bili debeli po 11 mm. Koder jib je odlomil od zapirača na oknu. En kos je bil zelo zakrivljen ter so se zdravniki kar čudili, kako ga je'mogel spraviti skozi goltanec, če pa je Koder računal, da so mu bo po operaciji nudila prilika za lahek beg iz bolnišnice, se je pošteno zmotil. Na operacijsko mizo je moral nam-reč v verigah, ki jih ima okovane okrog nog. Te verige ima sedaj tudi v postelji, na kateri bo v bolnišnici ležal, dokler se rana toliko ne zaceli, da bo lahko šel nazaj v jetnišnico. Tudi imajo v bolnišnici posebno sobo za takšne paciente, ki ima zamrežena okna, povrhu vsega pa ga stražita še noč in dan po dva jotniška paznika. Med kaznjenci v mariborski moški kaznilnici in v jetuienici okrožnega sodiSča se je pojavila letos nova »moda«. Požirati so začeli raznovrstno železje, kakor zlomljene žlice, stare žeblje itd. V mariborski bolnišnici so imeli kar za povrstjo sedaj nekaj takšnih primerov. Kaznjence, ki so začeli tožiti o silnih bolečinah v želodcu, so prignali pazniki na pregled v bolnišnico in tam so z rent-geaom ugotovili, da ima pacient v želodcu železne predmete. Nekatere so morali zaradi tega operirati, drugi pa so se iznebili teh neprebavljivih jedi čisto na naraven način brez operacije. Na vprašanje, zakaj so pogoltnili železo, so nekateri izjavili, da so hoteli na ta način izvršiti samomor, drugi pa zopet, da se jim je zahotelo nekaj časa živeti v bolnišnici. Razpasla pa se je ta razvada zlasti med najnevarnejšimi kaznjenci, ki so najbrž na tihem upali, da bodo iz bolnišnice na lahek način pobegnili. Pred nedavnim časom so imeli v bolnišnici na smrt obsojenega roparja morilca Silvestra Krajnca. Ugotovili so, da je pogoltnil več žebljev. Vendar pa Krajnc svojega namena ni dosegel, ker operacija ni bila potrebna ter se je Zanimivosti h zemljiške knjige Ljubljana, 19. aprila. V prvi polovici tega meseca je bilo pri zem-ljiškoprometni komisiji okrajnega sodišča prijavljenih nad 50 kupnih pogodb v odobritev. Neka kupna pogodba je bila odklonjena, ker je bila kupovalka inozemka. Prav mnogo zemljiških parcel je bilo prodanih v daljni okolici. Delavci, ki imajo na razpolago manjše prihranke, kupujejo svet okoli Brezovice in Laverce, kakor tudi v D. M. v Polju, kjer je svet še razmeroma prav poceni, celo po 1 din kvadratni meter in še manj. Neki delavec je v okolici Brezovice kupil 0247 kvadratnih metrov za G000 din. V Ljubljani je bilo prodanih več hiš in vil. Celotna kupna vrednost za v aprilu prodana zemljišča znaša nad 1.5 milijona dinarjev. Na Brdu pri Viču stanujoči krojaški pomočnik Mirko Štrukelj je prodal na Tržaški cesti 86 bivajoči Mariji Dolničarjevi pare. št. 369/1 k. o. Švica za 22.000 din. — Strokovni tajnik Lovro Jakomin je prodal sprevodniku mestne cestne železnice Franu Juhartu posestvo vi. št. 979 k. o. Zgornja šiška za 30.000 din. — Na Poljanskem nasipu št. 32^ stanujoča Josipina Ravnikarjeva je prodala v Švabičevi ulici 1 bivajočemu Janku Cegnarju in njegovi soprogi Angeli vi. št. 57 k. o. Poljansko predmestje, obstoječe iz hiše št. 32 na Poljanskem nasipu in dvorišča za 110.000 din. — Delavka tobačne tovarne Ana Petrovčičeva, stanujoča na Vrhovcih pri Viču je kupila posestvo vi. št. 594 in 847 k. o. Zgornja šiška za 04.800 din, — V Linhartovi ulici stanujoči Ignac Učakar, čevljarski mojster, je kupil posestvo vi, št. 319 k. o. Udmat v obsegu 277 kvadr. Herwey Allen: metrov za 113.500 din. — V Čopovi ulici »tanujoči zasebnik Ivan Mlakar je kupil pare. št. 844’/2 k. o. Trnovsko predmestje v obsegu 1420 kvadr. metrov za 12.425 din. Kvadratni meter je bil po 8.75 din. — V Spodnji šiški, Kamniška ulica stanujoči posestnik Bruno Kossler je prodal d. d. »Avto-montažac pare. št, 197/16 in 195/16 k. o. Spodnja Šiška za 26.520 din. — V Kavškovi ulici stanujoča posestnica Amalija Kralj je prodala nedol. Mileni Zupančičevi in Mariji Zupančičevi, bovajočima v Dol. Boštanju na dolenjskem, posestvo vi. št. 086 k. o. Spodnja šiška, obstoječe iz vile in vrta, za 305.000 din. — Inž. Ivan Marovt, stanujoč na Vidovdanski cesti 24 je prodal Jakobu Juhi, Materni 9 pri Igu in pečarskemu pomočniku Antonu Pirmanu, stanujočemu na Uršičcvem slradonu 24 barjansko parcelo št. 517 k. o. Karlovško predmestje v izmeri 0688 kvadr. metrov za 6688 din. — Žagar Ivanka, posestnica na Vodnikovi cesti št. 188 je prodala v [Trdinovi ulici stanujoči posestnici Nadi Medic 3 zemlj. pare, spadajoče pod k. o. Dravlje v obsegu 7951 kvadr. metrov zn 110.000 din. Prodanih jo bilo še mnogo drugih manjših zemljišč. Splošno je bil svet od 1—300 diu kvadratni meter. šport v zadnji minuti Angleško-irski študent medicine«, Joe Archi-bald, je snoči v Londonu premagal po točkah Lea Rodaka iz Chicaga v petnajstih rundah. Joe Archi-bald je postal novi svetovni prvak v peresni boksarski kategoriji. — Zdi pa se, da ee bo zaradi novega naslova razvil še oster boj med »State Athletic Comiasion«, ki Archibaldu naslov priznava, ter med »National Boxing Aesociation«, ki mu naslov oeporava, češ da bi se bil moral Leo Rodak Ljubljana od včeraj do danes Včeraj se je nenadoma shladilo. V mestu je postalo občutno hladno. Ljudje so spet sneli suknje, za katere so bili mislili, da so jih bili do pozne jeseni že dokončno odložili. Zunaj po visokih gorah je padlo precej novega snega. Pa tudi nekateri okoliški hribi so spet poteg- nili belo kučmo čez ušesa. Davi smo opazili, da je med njimi tudi očak Krim. Zvedriti se po dežju noče docela. Nebo je še vedno svetlo-sivo, tu pa tam se čezenj vlačijo črne stene oblakov, ki so se bili zakasnili, ker so morali tam na zahodni strani odložiti vlago na laško zemljo. Sonce je medlo, kalna svetloba pusta, vse kaže, da bomo v kratkem spet dobili mokri pozdrav. „Oh# adiro očka, oh, adijo mamca!" Tale pesem se spet sliši tam na ljubljanskem kolodvoru. Prišla je zelena pomlad, čas, ko mladi fantje, ki še niso služili kralja, odrinejo k vojakom. Aprila meseca jih gre pri nas največ. Doma že dolgo časa spravljajo skupaj tiste reči, ki jim bodo prišle v vojašnici prav. Mati ali sestra — moški se itak ne zna s takimi rečmi prav zasukati in jih prav položiti — jim jih skladata v kovčeg. Mesec dni se »regrutje* že poslavljajo od domačih fantov. Marsikakšna merica steče po grlu za slovo, marsikakšna pesem se oglasi. Končno pride dan odhoda. Naglo se poslove od domačih. Ko odhajajo po vasi. si mati s predpasnikom brišejo oči ter od časa do časa pomahajo s hišnega praga za njimi Fantje pa so prešerni. Tisto zapojo: >Oj fantič ti moj. nikar se ne boj, veselo zavriskaj, zapoj!« Vriski odmevajo s hriba v hrib. Otroci se stekajo od vseh strani, sosedje oprezujejo od dela čez plotove, dekleta gledajo na skrivnem skozi okenca v kamrici. Tamle gre tisti, ki mu je davi pripela na prsi šopek rožmarina in nagelj za spomin. Dolgo časa se ne bosta videla. Le na črke bosta navezana. In romala bodo pisma, v katerih je z okorno pisavo in nerodnim izražanjem povedana lepa misel in zvesta ljubezen, tista pisma, ki se pri nas še vedno začenjajo na isti način: *V začetku mojega pisanja te najlepše pozdravim čez bribe in doline.c Dolgu bo ločitev. Fantje sedajo najvlak. Vsi so prešerni, harmonika hrešči poskočne in razposajena pesem se razlega. Tudi v mestu dobra volja ne mine. Šele ko pridejo na kolodvor, se zavedo, da gre tokrat prav za prav zares. Zamislijo se, pesmi se uneso. Pogovori se zresnijo. Z občutkom, da gre za dolgo slovo, segajo pred odhodom vlaka v roko očetu ali bratu, ki sta jih bila spremila prav v Ljubljano. Zdaj se že zavedajo, da prihaja konec norčij in se začne resno vojaško življenje. Po vagonih se razmeščajo, kovčegi romajo, roke jih podajajo, fantje se tišče k oknom. Vriski se še enkrat raztegnejo; vlak je bil pravkar potegnil. Na kolodvoru stoje domači, mahajo z rokami in robci, dokler je še kaj videti. Končno vlak izgine v daljavi. Počasi so ljudje obračajo proti mestu in odhajajo. iRegrutje* pa so na vasi še dolgo časa zelo važna reč v pogovorili. Lep In iegav — ampak Jaka Sraka V Ljubljani je dovolj lako imenovanih >bolj-šHk družin. »Boljši ', je po meščansko rečeno tisti, ki ima kaj več pod palcem. Toda tudi >petičnežit niso zavarovani pred naivnostjo, zato smo že večkrat brali, kako so take sbol.jSe družine« pri vsej pameti in denarju nasedle raznim »konzulom«, »zastopnikom«, »bančnikom« in drugi podobni iznajdljivi druščini, ki živi na preprost način po geslu: »zakaj ne bi bilo moje to, kar se šteje za tvoje«. _ >Boljšd< sloji so radi družabni. Seveda mora biti družabnik eleganten, čeden na oko in kaj »hecnega« mora znati povedati. Taki fantiči so prav priljubljeni gostje po vseh »boljših« družinah. Junak naše zgodbe je bil tudi tak čeden mladenič, ki je znal marsikaj »hecnega* povedati, kar pa je delal, to pa ni bilo prav nič »heenor, ampak je družinam, v katere je bil zahajal, napravilo konec krajev prav dolge obraze. Z večih krajev so na upravo ljubljanske policije prihajale že dalj časa ovadbe, da zmanjkujeta zlatnina in srebrnina ter razne druge svetle reči, ki jih imajo rade pernate in človeške srake. Policijski organi so dolgo časa poizvedovali, še pre spoprijeti e Henryem Armstrongom (slaba informacija Reuterja?)! Borbi je prisostvovalo približno 15.000 gledalcev, ki so pustili lepo vsoto okrog pol milijona dinarjev. Po poteku je od petnajstih rund pripadlo Joeju Archibaldu sedem rund, Leonu Rodaku šest, dve pa sta bili neodločeni. oprezovali, nastavljali pasti in premišljevali, kdo bi bit tisti Jaka Sraka, ki jo tako pridno pobiral zlato. Pa ga niso mogli dobiti. Ptiček je bil sala-bolsko zvit. Mislili 60 in tuhtali, če niso tatvin »opravili« morda brezposelni, ki hodijo prosit po stanovanjih, pa so to misel kmalu zavrgli, ter ee je pokazalo, da je zlatnina izginila tudi iz lako skritih predalov,1 da je zanje utegnil vedeti le človek, ki je bil v familiji kakor doma. še služkinje so morale slišati marsikak napol prikriti očitek in prenesti marsikak krivičen in nezaupen pogled. Jaka Sraka, to vam je bil ptič! Natančno :i® vedel, kdaj gre la ali ona »boljša« družina v kino ali v gledališče, kdaj gre karo na obisk, kdaj s® odpravlja na izlet. Imel je kar neke vrste statistiko v možganih in po tej statistiki je delal neverjetno spretno. Kar po načrtu je obiskoval stanovanja, pogledal, kje jo bilo kaj vrednega, predvsem svetlega, si pobasal v žep in jo odkuril brez sledu kakor kafra. Marsikakšno družino je oskubil na ta način tudi za dragocene spomine. Ko je bila tatvina odkrita, pa se je še sam zgražal na predrzne tatove, ki tako nesramno vlamljajo dandanašnji kar sredi belega dne. v tuja stanovanja. Fant je imel nedolžen obraz. Le kdo bi bil utegnil pomisliti, da je o tatvinah boljše poučen kakor kdor koli drugi! Ampak vsaka taka reč, ki je bila napak zastavljena, se prej ali slej aponeso. Neka družina, v kateri je bil fant večkrat v gosteh, je šla preteklo nedeljo na izlet. Vrnila pa se je prej kakor je bilo pričakovati. Kako pa se je začudila, ko je v stanovanju zapazila samega znanega fanta in odkrila v njem »Velikega neznanca«, dolgo iskanega Jako Srako! Seveda je takoj posegla v dogodke policija, ki je res »hecnega« fanta aretirala. Odlično predavanje gospe županje Snoči je imela v frančiškanski dvorani gospa županja Vera Adlešičeva izredno uspelo predavanje o Ameriki. Njeno predavanje je bilo koncipirano z zavidanja vredno višino, ki je razodevala velik opazovalni dar, kulturo in okus. lega predavanja so je udeležilo toliko občinstva, da je bila sicer prostorna frančiškanska dvorana pretesna. Zlasti mnogo je bilo opaziti našega narodnega ženstva z odličnimi predstavnicami, gospo banovo Natlačenovo, gospo podbanovo Majce-uovo, gospo Sušnikovo in drugimi. Predavanja pa so se udeležili tudi naši najvidnejši odličniki z g. divizionarjem Lukičem na čelu. Predavateljica je v markantnih potezah oživila pred nami obraz sodobne Amerike in ustvarila pred našimi očmi zelo nazorno sliko. Za svoja izvajanja je žela navdušeno priznanje. Ker je njeno predavanje aktualno, ga bomo prinesli jutri v ekscerptu. Daruj za slovenski prosvetni dom v Ljubljani —■ s tem pripravljaš lepšo bodočnost svojemu narodu! Po zdravniško pomoč so prišli včeraj v ljubljansko bolnišnico številni bolniki. Med njimi je bilo tudi nekaj ponesrečencev. Brezposelnega čevljarja iz Breznice Miho Or-klja je podrl brezobziren kolesar, „Po stopnicah je padla žena mesarskega pomočnika iz Ljubljane Cilka Zajec, ki si je pri padcu zlomila roko. Stepel se je Viljem Peterlin tam nekje v našem mirnem mestu. Pa mu je neki Rogljič iz Trnovega mimogrede »poveznil« kol na glavo V Mestnem logu je neki neznani kolesar'povozil Cvetka Furlana, sina žandarmerijskega narednika iz Ljubljane. S hriba je priletel kamen in udaril v progovnega delavca Toneta Škodo, ki dela tam na dolenjski progi. Metanje in ruvanje je včasih za mladino prav zabaven iu tudi zdrav šport — vselej pa tudi ne. To je poskusit mizarski vajenec iz Vizmarij Hafner Franc, ki je padel tako nerodno, da si je zlomil roko. Uri na trnovskih zvonikih Ziani ljubljanski urar Bardorfer popravlja na zvonikih trnovske župne cerkve uri. Ti dve uri sta bili res že močno potrebni temeljitega popravila. Kazalci so jo rezali po belem obodu po 6voje, udarjalo pa je po svoje. Na šestih krajih bodo obnovljena osišča ter kazalci, notranja osišča pa bodo slepa. Okrog 25.000 din bo stalo {»pravilo. Cerkev pa bo dobila tudi lepšo zunanjost, kar bo spet prineslo nove izdatke in sicer v višini ori-1 bližno (iO.OOO din. Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Med tem, ko 6e je Antonio še napol v spanju oblačil, je videl v rezki svetlobi bakelj ua dvorišču Fontana de Oro skakati črne postave, ki so kričeje v gostem rdečem dimu plesale neke vrste peklenski mrtvaški ples. Simba je lajal ua odprtih dvoriščnih vratih. Krdelo napol oblečenih mozos in nosilcev bakel se je branilo pred njim b biči in sulicami. Tolpa psov je bila izpuščena; iz hlevov so prihajali hlapci z lopatami in vilami. Simba se jo vrgel nanje. Služiučad in hlapci so se razpršili. Od nekod je padel revolverski strel. Eden izmed psov na dvorišču je rezko zacvilil. Nekega drugega z raztrganim goltancem je Simba vrgel v loku od sebe. Pod Svojim oknom je Antonio slišal, da so se zaprla vrata. Z dvorišča se je oglasilo tulenje, kakor bi umiral volk. Tolpa se je razbežala. Od nekod je padel še en strel. Vse to je trajalo morda deset sekund. Antonio je zdrvel navzdol v hlačah in srajci in ves tresoč se od razburjenja. Ob robu 6topnic, ki so strmo držale iz enega konca hodnika v globino, je stalo v soju umazanih in motnih svetilk nekaj služabnikov, ki so gledali skozi omreženo okno na dvorišče. Na tleh je sedel neki mož in si drgnil v zapestju izvinjeno roko. Poleg njega je ležala na tleh pištola, ki se je še kndila. »To je hudič,« je nekdo zakričal, drugi pa so se prekrižali. Vsi «9 *o oklenili Antonia, ki je hotel odpreti vrata. »Pri vseh svetnikih, senor, zunaj je stekel pes! Že štiri dni spravlja vse mesto v strah. Pritepel se je od nekod pri straži na Puerta do Hferro. Nihče mu ne more nič napraviti, nobena krogla ga ne zadene.« »To je moj pes,« je rekel Antonio. '.Odprite vrata.« Ob zvoku njegovega glasu jo zadonelo zunaj žalostno divje cvilenje. Antonio je pograbil na tleh pištolo in jo naperil na preplašene in uporne sluge. Planili so proč po hodniku. Antonio jo odprl vrata. Minute dolgo je moral Antonio pustiti psa, ki ga je nenehoma ljubkoval. Nato je z roko objel. Simbo okoli vratu. Žival mu je položila evojo kušjravo glavo na rame ift tulila tresoč, ge go xsem telesu. Zgoraj v svoji sobi je Antonio psa skrbno preiskal. Eno uho se je zdelo prestreljeno ali razgrizeno. Na ramenu in po hrbtu je imel dolgo zevajočo rano, verjetno od noža. Bil je ves razkuštran, razpraskan in sestradan. Antonio je z njim govoril arabski »Kaj se je zgodilo Simba? Povej mi,c je vzkliknil med solzami, sedeč na tleh in_ mu poizkušal izprati rane. Pes je trepetal. Toda e svojim mogočnim repom je še vedno utrujeno mahal po tleh od veselja nad snidenjem. Svojo glavo je položil gospodarju na kolena in zdelo se je, da s svojo govorico pripoveduje o neverjetni žaloigri Smisel njegovega govora ni bil dvoumen. Manjkala so le dejstva. »Nikdar več te ne bom zapustil!« je vzkliknil Antonio. »Prisegam ti!« Izpral je globok urez na Simbovem hrbtu. Rana je bila očividno že več dni stara in se je gnojila. Ouvrard je prišel v sobo v spalnem plašču in copatah. Zelo je bil razburjen. »Kot otrok sem si želel, da bi mogle živali govoriti — in pes to more v resnici. Da bi Je imel besede. Kako nas je mogel najti tukaj?« »Verjetno je slučajno naletel na mojo sled na cesti, morda me le pa tudi iskal. To mu je podobno.« »Juan mora torej biti v Madridu.« »Juan?« je rekel Antonio, Pomenljivo sta se spogledala. Ob Juanovem imenu je začel Simba zopet lajati. Ves naslednji dan sta prebila z iskanjem in izpraševanjem po Nihče ni nič vedel. Naslednji dan sta so obrnila na oblasti. Toda tudi ;z tega ni bilo nie. Simbo so poznali. Vsak ga je videl. Nenadoma «o je pojavil, bogzna od kje, in povzročal na ulicah strah in nevarnost. Sofior naj bi kupil močno verigo in dobro pazil tla žival. K sreči so bili obgrizeni samo berači. »Toda to je vendar nemogoče,« je stokal Ouvrard, »da bi mogla lako brez sledu izginiti kočija z desetimi živalmi iu s kočijažem. Počakal bom toliko časa, da bom na najvišjem mestu povedal svojo besedo. J/o ne bo trajalo dolgo in potem bomo že videli.« Antonio pa ni prenehal z iskanjem Juana. Njegovo 6rce je bilo polno zlili slutenj, kadar je Simba pri Juanovem imenu začel lajati, V Fonlana de Oro, čigar dvorišča so bila prav tako polna hrupa kakor postelje ljudi, so ostali samo nekaj časa. Preselili so 6e v Casa Ue los Bauos, Davida Purki-^a., kamor -so hodili gredvsem dvorni uradniki, ki so čutili potrebo otresti s sebe prah iz province. Stopnje napredovanja, ki so bile posledica Ouvrardovih razgovorov » kraljevimi ministri, so bile razvidne iz od^ovariaiočiii M i i •’ a ? dr. I ,rk ra J0-,bl]a 6an10 skromen začetek. Od tod se je Ouvrard selil v vodno večja, razkošnejša, madneiša in uglednejša stanovanja. V teku šestih mesecev je prišel iz hiše v Casa de los Banos v hišo Fonda de Genies, od tod v francosko poslaništvo, potem v palačo La buena vista, ki je bila last kneza miru, m končno v prostore Filipa Petega v San lldefonso Antonio so ni aelil z Ouvrardom. Ostal je pri Purkissu v prijetni sobi s svojim slugo Pedrom, neke vrste tihim in vljudnim Sancho lansom in e psom Simbo. Irpel je v osamljenosti, želel si je Vincenca in otožno mislil na Angelo. Bral je veliko španskih knjig in razvajal Simbo kot svojega edinega prijatelja in družabnika, ki "a jo imel vedno rajši. ’ » Največji del njegovega Časa je potekel v razgovorili za Ouvrarda čigar španščina je bila še vedno zelo slaba. Da bi skril vsebino svojega poslanstva^ in Bonapartovo politiko, ki jo je pripravljal, je bil Uuvrard zelo previden pri izbiri oseb, katerim se je pokazal. Ouvrard ,naraven diplomatski talent in se je znal ozirati na ponos, običaje m predsodke Špancev. Lakomnost, laskanje in umetnost znati pregovoriti, so bile vedno njegove najvišje karte v igri adute — grožnje jo previdno skrival. Morda bi bilo bolje, da bi tudi Napoleon ne vztrajal na tem, da bi jih moral izigrati. Ouvrard je mislil, da ni potrebno, da pobere vsak met, da igro dobi. ;>Ne,« je dejal, sGodov je fant, s katerim bom v tej igri povezal kralja in kraljico.« Antonia je poslal h knezu miru, da bi mu naznanil svoj prihod v Madrid. »Poslušajte ga, imejte oči odprte, dajte mu govoriti. Prvi vtis, ki ga boste napravili, je zelo važen. Peljite se tja v navadnem najetem vozu. Nočem, da bi nas že opazili. Medtem bom pa jaz pri poslaništvu poskrbel za kredit. Ves moj denar in prtljaga je ostala' v kočiji-Komaj se lahko preoblečem.-? Zaradi slabo žrtve so bile ulice v Madridu polne beračev. Ker je bila vlada pred polomom in kralj tako ravnodušen, da ga jo varala brez upora colo žena, je bilo miilo upanja, da bi kralj naenkrat mogel poelati o c© svojega naroda. V vsej deželi je bil samo »mi vrlr blagostanja in en bogataš. To je bil mož, ki je spal pri Španski kraljici, pravljični kalit Ali Babe, plemeniti berač, visoko zravnan na konju, ki je s svojimi drznimi rokami previdno hleoel do zlatem runu, “ Od tu in tam Pripravimo in opremimo zavetišča za obrambo n9ms#1ai«i Sv Nekaj koristnih nasvetov iz snočnega prOSa iiap3GOni IZ Zr3K3 predavanja prof. ing. Stanka Dimnika Tudi v zagrebški Delavski zbornici utegno v bližnji bodočnosti priti do temeljitih sprememb. Ko sc je mudil v ponedeljekv Zagrebu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, je obiskal tudi socialni oddelek banske uprave savske banovine. Z načelnikom oddelka se je pogovarjal o delavski stavki v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu in je rekel, da bo oblast 6torila vse. da se delavcem izboljšajo Diezde in eklene nova kolektivna pogodba. Potem pa je na svoje vprašanje, katera delavska organizacija je na Hrvaškem najmočnejša, dobil odgovor, da je to Hrvaški radnički sa-vez (ki je del dr. Mačkovega gibanja). Predsednik vlade je vprašal, če bi bila ta organizacija pripravljena prevzeti vodstvo Delavsko zbornice. Ko je dobil pritrdibii odgovor, je rekel (dobesedno po »Politiki«): »Pa naj jo prevzame, ko je najmočnejša«. Kaže torej, da bo tudi v Zagrebu odklenkalo socialističnim gospodom, lri so si na račun delavstva priborili krasna mesta in še lepše plače, dejansko pa ne predstavljajo večine delavstva. Ce bodo izvršene spremembe tudi v Zagrebu, potem socialisti ne bodo imeli glavne besedo v nobeni Delavski zbornici več. Člani uprave delniških podjetij niso odgovorni za Škodo, ki jo rnorebiti povzročijo v zavodu nameščeni uradniki. V banovinski hranilnici v Smederevu se je pred več kakor tremi leti dogodilo, da je ravnatelj poneveril okrog 100.000 dinarjev. Hranilnica je dala zaseči ravnateljevo premoženje. Vendar pa vse škode ni mogla kriti. Zato je tožila sodiscu vse člane upravnega in nadzornega odbora.^češ da so soodgovorni za škodo. Prvostopno sodišče je te odbornike obsodilo, apelacijako in Icaftacijako sodižče pa sta obtožence oprostili. Kn-sacijsko sodišče je odbilo tožbo prvič zato, ker je zastarala, drugič pa zato, ker se obvefc* delil i ca rj e v- upr a v n ih odbornikov ne morejo raztegniti tudi na poneverbe uradnikov, niti ni nikjer v zakonu o delniških družbah rečeno, da morajo upravni svetniki plačati škodo, povzročeno od uradnikov, pa je banka sama ni mogla kriti v celoti z zaplembo premoženja tistega, ki je družbo Oškodoval. Strašno krvoprelitje je izzval vaški pretepač Mirko Zebič iz Bjelovca pri Sunji. Pred letom dni je ža obstrelil zaradi nekega dekleta Nikolo Martiča, vendar pa Se potem ni miroval, čeprav Martič ni kazal, da bi se nad njim maščeval. Ko pa se je Martič oženil z dekletom, zaradi katerega je prišlo do obračuna, in se s svojo materjo, očetom in kumom peljal na nevestin dom, ga je Zebič počakal v Bjelovcu in začal nanj streljati. Prva krogla je zadela Nikolovega očeta v nogo. Kum Plavljanovič je skočil pred Zebiča in ga vprašal, zakaj strelja. Namesto odgovora je Zebič vanj ustrelil. Toda isti hip je tudi Plavljanovič potegnil samokres in ustrelil Zebiča. Zebič se je zvrni! na tla, a imel še toliko moči, da je sedemkrat ustrelil. Krogle so zadele očeta in mater ter ku-ma. Med prevozom v bolnišnico je oče že umrl, mati in kum pa tudi najbrž no bosta prestala poškodb. Zebič pa je obležal mrtev že na kraju samem. t Povišanj« mwd je obljubil delavcem v mono-Potekih državnih podjetjih generalni ravnatelj g. d-r. Josip Markovič. Prejšnji glavni ravnatelj je delavcem vzel vse pravice do volitev obratnih zaupnikov, ni hotel upoštevati pravil o ureditvi delovnega časa ter jo več delavcev tudi odpustil, i ovrh pa je izdal posebno uredbo, 6 katero je jasno povedal, da s povišanjem mezd ne bo nič. Novi glavni ravnatelj, ki je bil postavljen šele nedavno, pa je delavcem obljubil, da bo upošteval V6e njihove zahteve in v kratkem izdal pravilnik, s katerim ee bodo zvišale mezde. Potniški letalski promet skozi našo državo se je že pričel v nedeljo. Odprla se je namreč mednarodna zveza od Benetk do Bukarešte. Letalo se pa spotoma ustavi v Zagrebu in Btjlgradii. Na to progo se priključi zveza do Aten. Prav tako se je odprla letalska zveza med Berlinom in Belgradom. ki ima nato zvezo naprej proti Sofiji in Carigradu. Zločin svojega moža je hotela vzeti na svoja ramena Marija Višiš, žena železniškega kurjača Airta Visiča. Pred štirimi leti se je Marija poročila z Ivanom Višičera. Po dveh letih srečnega zakona ji je mož umrl kot žrtev zločina. Še prej jo je začel zalezovati daljni sorodnik Lovro Višič. Ker ni uspel, je ubil njenega moža in moral zalo V ,zaI>.or za Pet 'et- Marija se je med tem omožila z bratom moža Antoin. Ko se je pa Lovro vrnil iz napora, jo je spet nadlegoval. Žena ni mogla trppti nadležnega vsiljivca, pa je zalo nagovorila moža. naj ga spravi s poti. In re6 je Ante Lovra ustrelil na paši. Ker zločina nihče ni videl, je Marija sklenila. da bo vso krivdo prevzela nase. Na sodišču so je uporno zagovarjala, češ da je morala kaj takega narediti, ker je nad njo Lovro izvršil zločin. Ves njen zagovor pa ji ni pomagal, ker so okoliščine pokazale, da je bil morilec njen mož. Tako se je tudi sodba glasila, da se obsoja Ante na sedem let robije, a Marija je bila oproščena. Na svoj način je izvršila ozdravljenje svojega gospodarstva občina v Gostivariu. Na dražbi je namreč prodala večino svojih dohodkov za letnih 1,200.000 din, namreč dohodke od trošarin, mestne klavnice in sejmnine. Poprej je občina vse to vodila v lastni režiji, pa je zaradi velike korupcije uradništva nabralo komaj po 750.000 din. Da bi se vseh nevšečnosti in bremen osvobodila, jo te dohodke prodala. Tako ji je zagotovljen lep dohodek, a zakupnik se bo že pobrigal, da ga njegovi uslužbenci no bodo skubili, temveč da bo od zakupa celo kaj profiliral. Volkove, ki v Južni Srbiji povzročajo vsako leto ljudem ogromno škodo, so začeli zastrupljati s strihninom. Kmetje so se sprva lotili pogonov na volkove, vendar pa je bil uspeli enak ničli. Zato so naprosili oblasti za dovoljenje, da bi sme- li volkovom nastavljati s-strihninom zastrupljeno meso. Pod strokovnim nadzorstvom 60 v štirih vaseh poskusili s tem. Na vabo je šlo 14 volkov in veliko lisic ter en velikanski orel mrhovinar. V vasi Mrežičko pri Kavadarju pa kmetov niso mogli prepričati, da je tak način pokončavanja volkov edino uspešen. Ko so prosili, naj eden od njih podari ali proda ovco, da jo bodo nastavili, so kmetje odgovorili, da tega za noben denar ne store. Prepričani so, da se bodo volkovi še bolj razjezili in prihodnjo zimo poklali kar vse ovce v stajah. Tega praznoverja jim niso mogli z no-benim prepričevanjem izbiti iz glav. Tečaje za pouk prebivalstva o hrambi proti napadom iz zraka je sklenila priredili zagrebška občina. 2e lani je Občina ustanovila posebno šolo, kjer se urijo inštruktorji za organizacijo brambe [“•oti zračnim napadom, toda kljub temu se je pokazalo potrebno, da se pritegnejo k pouku še najtrši sloji. Tečaji bodo razdeljeni na tri dni, .vselej P« dve uri in četrt. Ljubljana, 19. aprila. Pod okriljem komiteja tehničnega dela v Ljubljani je snoci predava) inž. Dimnik o važnem iD danes nad vse aktualnem vprašanju: »Ureditev naših kleti in domov za ozračno obrambo.« Poudaril je, da ni namen predavanja ustvarjati kako vojno razpoloženje, loda vendar je bolje, da nas morebitna vihra najde pripravljene, kakor pa nepripravljene. Tudi poulične čenče in ljudska fantazija ustvarjata neopravičeno in pravljično mnenje o uspehu in učinku letalskih napadov. Ce letalec leti visoko, težko zadene, če se pa spusti nizko, je sam v nevarnosti. Glede plinskega napada pa mora obstojati precejšna mera raznih predpogojev, vremenskih iD terenskih, da ja napad uspešen. Poplava celib ozemelj s plinom s« je pokazala za neučinkovito. Pa tudi dosti denarja velja taka stvar. Vendar pa ob vsem tem ne smemo ostati brezbrižni. Pobrigati se moramo za primerna zavetišča, kjer bi 6e v času napada čutili varne. Pri vsem pa, naj pride kar koli, je važna in potrebna ena stvar: iim večja hladnokrvnost, razsodnost in previdnost. Kakšna naj bodo zavetišča Razlikovati moramo med zasilnimi zatočišči v »turih hišah, med vzornimi zatočišči v novih hišah in javnimi skupinskimi zatočišči. Prvo navedeni služijo za zaščito hišnih stanovalcev, javna zatočišča pa služijo prebivalstvu, ki jih napad preseneti na ulici ali pri poslu. V tem predavanju je govoril še o ureditvi protiletalskih zatočišč v obstoječih poslopjih. Za take namen pridejo v poštev kleti, garaže in v sili tudi stopnišča, če niso lesena. Predpogoj je, da se nahaja neposredno nad tistim prostorom betonski ali obokani strop, še bolje pa je, če je nad tem prostorom več takih stropov. Nadaljnja zahteva je, da ima izbrani prostor možnost zasilnega izhoda, morda skozi okno ali v drug prostor. Vanj naj se ne vstopa neposredno od zunaj, marveč skozi predprostor kot vstopno celico, da prihajajoči tam odlože vrhno obleko, ki bi se zunaj morda navzela strupenega plina. Obodne (vnanje) stene morajo biti debele vsaj 40 cm, bolje več, posebno še, ako so opečne. Obstojati mora možnost, da se okna s posebej na- pravljenimi lesenimi ali železnimi pokrovi čim bolj tesno zapro, enako seveda tudi vrata. Okna morajo od vnanje strani obložiti z vrečami peska, da ne prodro v zavetišče drobci bomb ali ruševin. Vreče so lahko platnene, iz jute ali pa so to papirne vreče od cementa. Napolnjene morajo biti s peskom, najbolje z mivko in navskrižno prevezane z žico ali pa z vrvicami. Ni priporočljivo, ako vodijo skozi stene zavetišča straniščne ali druge odtočne, pred vsem pa plinske cevi. Pač pa naj bo v predprostoru vodovod in po možnosti stranišče. Če ni izplakovalnega stranišča, je trpba pripraviti posodo kot suho stranišče (na šoto na pr.). Priporočljivo je, da vodijo skozi stene ventilacijski cevovodi, ki bi bili ob napadu v zavetišču zamašeni, sicer pa bi na gravitacijski način 6talnoi zračili zaščitni prostor. Tak cevovod bi tudi lahko služil za dovod zraka k črpalki e cedilom (filtrom), ako je potrebno, da ga oskrbimo z zračno črpalko. Preskrbeti je treba, da se zavetišča lahko zračijo na prepih skozi okno in vrata, dokler ni letalskih napadov. Strop nad zavetiščem moramo ojačiti. Če je strop samo lesen, potem moramo pod njim namestiti novo železobetonsko ploščo. Ako pa že imamo betonski ali obokani strop, potem ga od 6podaj opazimo z deskami, legami in pokončnimi ali poševnimi oporami, da zmore obtežbo 1500 do 2500 kg/m-. Strop mora biti namreč zmožen prenesti vso težo ruševin, ako bo bomba nanj zrušila zgornje stropove in stene. Leseni opaž pod stropom je nujno potreben, da ne odleti omet od stropa, ako bi v bližini poslopja ali celo v poslopje -samo udarila bomba. Priporočljivo je, da tla v sobi nad zavetiščem obložimo z enim ali dvema slojema vreč peska, ki naj bi prestrezala udarce ruševin odnosno bomb. Če pa je nad zavetiščem betonska terasa, potem je treba vreče e peskom (ali če te ni, lahko tudi z opeko ali lomljencem) naložiti v poševni ravnini tako. da se na vrhu lahko prekrijejo z betonom, ki bi bombo odbijal. Velikost zavetišča naj bo tolikšna, da odpade na osebo 3 ma zraka in 1,35 m1 tal. človek potrebuje nekako 1 ms zraka na uro, za silo vzdrži pri tej množini tudi poldrugo uro. Zavetišče s 30 m" prostornine in 14 m2 površine tal bo služilo lahko desetim osebam, ki bi vzdržale 3 do 4.5 ure brez obnavljanja zraka. Ugodno pa je, če moremo raz-širiti prostor, ker preprečimo s tem preveliko segrevanje in ovlažitev zraka zaradi dihanja. če nimamo primernega zavetišča, ki bi nudilo varstvom vsem stanovalcem poslopja, potem smemo računati tudi 6amo z 1 m3 zraka in 0.65 m3 tal na osebo, zato pa moramo zrak obnavljati z zračno črpalko na cedilo, ki mora biti sposobna črpati vsaj 30 do 50 litrov zraka na osebo in minuto. Zračne črpalko imajo lahko pa na cedilu navadne plinske maske, a ženemo jih z roko. Kako bodi zavetišče opremlfeno V zavetišču moramo imeti pripravljeno: dobro zaprto posodo s pitno vodo, nekoliko hrano, nekaj dolov, po možnosti klop ali divan, kramp, lopato in železno lomilko (drog). Luč naj bo električna, ki naj ima posebon kletni vod odcepljen od varovalk, ker moramo električne vode za nadstropja pri napadu odklopiti. Nikakor ne sinemo v zavetišču uporabljati petrolejko ali podobne luči, ki uničuje v prostoru kisik in kvari zrak. Vsekakor moramo imeti tudi električno luč na ba-terije( vendar le na suhe baterije). Imeti moramo nadalje tudi potrebno število plinskih mask in pa zaščitni kroj, varen pred strupenimi plini, vsaj za eno osebo. Vsako zaklonišče naj ima določenega poveljnika, ki skrbi za red, daje potrebna navodila, preskrbi v primeru potrebe za pomoč in pazi na potek in konec letalskega napada. Prva dolžnost hišnih gospodarjev Vsak hišni gospodar ali rodbinski glavar naj čimprej oskrbi: 1. Naroči potrebno množino peska (mivke) za polnjenje vreč s peskom, odnosno za gašenje. 2. Oskrbi čim večje število vreč iz jute, platna ali starih papirnatih vreč od cementnih pošiljk. 3. Oskrbi lesene (»okrove za tesno zapiranje kletnih oken. 4. Določi potrebne prostore v kleti, ki bi bili primerni za zavetišče in uredi tesno zapiranje vrat. 5. Preskrb! deske in opore za podpiranje in opaženje kletnega stropa. 6. Oskrbi odstranitev vse nepotrebne navlake iD ropotije iz podstrešja. Oskrbi na podstrešju ne-izgorljiv tlak in zavaruje les strešne konstrukcije pred vnetljivostjo. 7. Pripravi dobro zaprto posodo za pitno vodo in še drugo za hrano. Enako preskrbi zasilno stranišče. Filmi Bela sužnjo. (Kino Matica.) V režiji emigranta Sorkiua in »super-revizorja« G. W. Pab-sta so Francozi obdelali snov, ki je sama na sebi dovolj kočljiva, saj ni daleč od tistega, kar so svoje čase ljudje s plitvim okusom »požirali« kakor mano: zgodbe iz harema z ženami, evnuhi, junaki in lopovi, spletkami in dobro voljo," z >misterioznostjoc in razburljivostjo. Mlada Francozinja postane v lahkomiselni, pa globoki ljubezni žena turškega plemenitaša ter se z njim preseli v Carigrad, v staro, konservativno Turčijo z nasilnimi in krutimi predpisi in nazori. Njeno življenje in trpljenje, spletke in obraz moderne Turčije, ki se v prvih obrisih že javlja iz gošče s prvimi glasniki, reformatorji tn revolucionarji, hudi boji za ženske pravice ter ob koncu srečen beg: to je snov, ki jo srečamo v pričujočem filmu. Francozi so iz te avanturistične zgodbe napravili romantični film, v katerem sta fantazija in fabulistična iznajdljivost modro temperirani po logiki počenjanja. dobrem okusil orientalnega miljeja in kolo-rita ter po okusu izcizelirani psihološki in karakterni obravnavi, v katero je režiser prenesel težišče. Na ta način je Sorkin ustvaril film. ki po materialu in po problematični plati v teli časih prav zares ni aktualen, vendar je sprejemljiv, ker je v njem dovolj dejanske utemeljenosti, dobrega opazovanja, pristno učinkujočega ozračja ter izbornega tempa. Igralci John Lodge. vivianne Bomance ter zlasti Dalio, ki ustvari neprekosljivo fino psihološko figuro sultana-paranoika, so odlični interpreti, ki odlično izpolnjujejo zaliievc. »Bela sužnja« je prijetno in znosno romantično delce, ki bo najbrž imelo čeden obisk — ne samo zaradi naslova. Ker ni bil zadovoljen s kaznijo je pobegnil iz zapora Maribor, 18. aprila. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je pobegnil te dni iz zapora tamošnjega okrajnega sodišča viničarski sin Janez Gamzer iz Trčove. Vzrok njegovega pobega je kaj nenavaden. Gamzer je bil zaradi poškodbe tuje lastnine v preteklem mesecu obsojen na 30 dni zapora. 2e med razpravo pa je Gamzer sodniku ugovarjal proti sodbi ter je dejal, da ga ne sme obsoditi več, kakor na 20 dni, ker več tudi ni >zaslužil«. Tudi v zaporu se je neprestano pritoževal zaradi prehude obsodbe ter je pravil sojetnikom, da ne bo sedel več, kakor 20 dni. Svojo napoved je Gamzer tudi uresničil. Ko je poteklo natanko 20 dni od nastopa zapora, je porabil ugodno priliko, ko jo žagal na dvorišču sodišča drva, ter pobegnil. Sedaj ga iščejo orožniki, da bi odsedel še ostalih 10 dni. Jesenice Odpusti pri K1D. Velikonočni teden je prinesel nad 100 delavcem pri K1D obvestilo o odpustu. KID opravičuje 6voje postopanje e pomanjkanjem naročil, javnost pa komentira te odpuste tudi drugače. ZZD ie takoj začela z intervencijami v korist svojega članstva. Takoj po doznavi odpustov je obiskal tehnično vodstvo tovarne poslanec dr. A. Smajd z zastopniki tukajšnjega javnega življenja, da pomagajo delavstvu. Pripravlja se širSa akcija v zaščito našega delavstva. Kurji tat prijet. V zadnjih tednih so začele na Jesenicah zginjati kure, ponekod kurja jajca in tudi zajci. Policija se je za zadevo zanimala in se ji je -posre6ilo izslediti krivca v osebi znanega delojmržneža 26 letnega F. Matevža, ki je samo pri železniškem uradniku na Prešernovi cesti št. 1 v zadnjem času ukradel 9 kur. Fant se je, ko je bil izsleden, 6icer nekaj časa skrival po Mirci, toda na veliko soboto je padel policiji v roke. Ostale tatvine so pa izvršili otroci. 11 do 15 letni fantiči. Policija iih je prijela in izro,čila staršem s primernim poukom. Oklal in zbežal. Na belo nedeljo zvečer je na Javorniku z nožem obdelal tri fante neki Fr. K. iz Št. Vida pri Stični. Fant se je kaznjivega dejanja zavedal. Skril sc je pred policijo, toda dne 18. aprila se je sam javil na sodišču v Kranjski gori. Celjske novice Velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo v soboto, 22. t. m. v »Unionu« ob 8 zv Kakor pomeni doba slovenskega preporoda začetek celokupnega narodnega življenja in poznejšega razvoja do danes, tako_ pomeni začetek ustvarjanja glasbene kulture, ki se je razvijala do sedanjosti. Ta doba je rodila svojsko pesem, ki je dosegla razvoj in višek takratnega snovanja v oginih skladateljih (od Potočnika preko Fleišniana, Riharja, ki ima še posebne zasluge, ker je ustanovil prvi slovenski strokovni zbor sploh — v semenišču, dalje preko Maška, Hajdriha, Nedveda, Fr. S. Vilharja in D. Jenka), ki nam jih bo APZ predstavil na svojem koncertu. Pesmi so naštudirane v interpretaciji Franceta Marolta, ki s svojim zborom še vrsto let črpa snov za svoje koncertne programe iz narodove glasbene zakladnico ter prikazuje v najtanjši glasbeni izdelanosti. —-Celjani, ne zamudite tega za Celje izrednega dogodka. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj 10. prosvetni večer v četrtek, dne 20. aprila 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (pedeg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). 'Predava g. prof. Bergant Mavricij o: »Slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda«. Vsem diplomiranim tehnikom! Ljubljanska sekcija Udruženja diplomiranih tehnikov Vas vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil 22. t. m. ob pol 20 v salonu restavracije »Se-stiča «na Tyrševi cesti št. 6. Vabljeni tudi nečlani. 8. Pripravi vse potrebno za razsvetljavo zavetišča. 9. Preskrbi plinske maske, zaščitno obleko in morebiti še črpalko za zrak. Predavanje so spremljale skioptične slike, ki so pokazale, kako naj se zavetišča zgrade in opremijo. Številno občinstvo je predavatelju z zanimanjem 6ledilo. Nabito poina dvorana je pokazala, da bo moral komite, ki namerava prirediti še *T«to podobnih predavanj, poiskati morda kak večji prostor. Vremensko poročno »Slovenskega doma« Kraj j išS a * £* Temperatura v G‘ 31. ■ i tu = « ■i = O a oe •cjr Veter (smer, jukost) Pada- vine ■3 > ■So C M S B S vrsta Ljubljana 765-2 n-o 7* 51 9 ENE, to-i dež Maribor 767-6 11*0 7-0 5« 10 _ Zagreb 761 5 12-0 7-0 d(. 10 SW, 6-0 dež> Belgrad 75*-- 19-0 10t) 70 5 N\Va 1-0 dež Sarajevo 757-1 15-0 3*(. M 8 0 . Vis 759-0 14-0 iot; 90 10 SE, Split 753-4 iy-o’i3-( 60 6 ENE, ra dež Kumbor 753-6 22-0 I0-C 60 2 N, __ r— Rab 753-i 15-0 12*0 60 7 SE, fluDPOvnlh 758-0 21-0 71! 60 0 Es — —* Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nlaanr* la vetrovno vreme. v Koledar Danes, sreda. 19. aprila: Leon. četrtek, 20. aprila: Marcelin, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec, Rimska cesta »1. »Putnik« priredi 28. in 29. junija popularni iz- 1 T. Be“ctke s posebnim vlakom in posebnim parnikom za 160 din po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter spreiemamo prijave r vseh biljetarnah »Putnika«. » j*0 ponovil svoj koncert za vse IjuMjnn- "* srednje šole due 28. t m. v »Unionu ob 20. Nekaj vstopnic bo na razpolago za občinstvo, ki ni moglo na koncert 3. t. m. zaradi i>opolnoina razprodane dvorane. Te vstopnico se bodo prodajale na univerzi v vratarjevi loži. čas prodaje l>omo objavili v kratkem. Na koncertnem sporedu mladinskega pevskega *A j8 * 60 zastopani naslednji skladatelji: Adamič, Bravničar, Cvetko, Dolinar, Osterc, Pir-nik. Premrl, Sancin, Šivic in Tomc. Nekatere skladbe «y-«e -na mladinskih- koncertih v Liubljani že izvajale, po večini pa so to najn^vejša dela, ki se bodo v Ljubljani prvič javno izvajala. Prvi del koncerta začne's koroško narodno v priredbi Emila Adamiča, nato se zahteve do izvajalcev večajo ,in prehaja koncertni spored v dela, ki pripadajo slovenski moderni, da najmodernejši 6truji. Vse težave, ki so v posameznih skladbah nanizane, obvlada mladi zbor popolnonna dovršeno, zato jc njegova vrednost tem večja, ker izvaja dela, ki pomenijo za marsikaterega drugega izvajalca izredno trd oreh. Ker je zbor meščanske šole z Rakeka pod vodstvom gospoda Pirnika v resnici dober, priporočamo obisk koncerta v ponedeljek, dne 24. t, m. v veliki Filharmonični dvorani. Začetek bo izjemoina ob pol 9 zvečer. Klavirsko spremljevanje nekaterih zborov bo skrbel skladatelj Pavel Sivic. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene' Matice. Častriki ljubljanske posadke bode priredili dne 22. aprila 1939 koncert v korist sklada za pobija-nie jetike v vojski. Prosimo prijatelje vojske in rezervne častnike, da to humanitarno prireditev v čim večjem Številu obiščejo. Vstopnina — prostovoljni prispevki. Začetek ob 21. Obleka večerna. t prava policijo v Ljubljani obvešča, da bo pregled novih motornih vozil v petek, dng 28. t. m. od 8—U v Ljubljani na Bregu št. 20, dovoz iz Novega trga. — K temu pregledu je treba pripeljati tudi vse avtomobile, avtobuse in motocikle, ki letos iz kakršnega koli razloga Še niso bili komisijsko preglodani in odobreni ea promet. V društvu sa pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v petek, dne 21. t. m. tolno ob G-zv. v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval g. dr. Trofenik Rudelf o temi: 'Pogledi na slovensko pravno filozofijo«. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Banovinska sek«ija Podmladka Rdečega križa opozarja 6tarše in prijatelje mladine na akademijo, ki ba prihodnjo nedeljo, 23. t. m. ob pol 11 v frančiškanski dvorani. Vstopnice po 8. , 6 in *4 din se dobe v pisarni »Pax et bopum« v Frančiškanski ulici. Pomagajte nam poslali naše revne ttčence na letovanje! Zato Vas vljudno vabimo na to prireditev. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 19. aprila: »Živi mrtvec«. Red Sreda. Četrtek, 20. aprila: »Kaj je resnica?« Red B. Petek, 21. aprila ob 15: »Hlapci«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din'navzdol. Izven. Sobota, 22. aprila: »Potovanje v Benetke«. Red A. Abonenti reda Sreda bodo imeli jutri predstavo Tolskega drame »Živi mrtvec« s Kraljem v naslovni vlogi. Delo spada med najzanimiveje igre iz ruske literature ter sc odlikuje z odličnimi kreacijami. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 19, aprila: »Aidai. Gostovanje gospe jZiu-ke Kunc-Milanove«. Izven. Četrtek, 20. aprila: »VVerther«. Red Četrtek, Gostovanje Josipa Gostiča. Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota, 22. aprila: »Falstaff«. Premiera. Premier- Mariborsko gledališče Sreda, 19. aprila: zaprlo. Četrtek, 20. aprila ob 8 zvečer: »Upniki na plan« Red C. (Pozor! Sprememba!) Mojstrski šahovski boj za državno prvenstvo 1939 v Zagrebu Pirc Vasja ........ LeSnik Ivan ....... Kalabar dr. Sadi......... Preinfalk Anton . . , . . Vidmar dr. Milan , . . . Vukovič Sava............. Furlani Ljudmil.......... Petek................. . . Filipčič Milan........... Kostič Bora........... . Tomovič Vasilije . . t . . Vidmar Milan ral. . . , . Rožič Kosta Broder Mirko Sobreiber Mirko . . . . . Avirovič Borde , . , . . Končni izid mojstrskega šahovskega turnirja v Zagrebu Državno prvenstvo si je osvojil dr. Milan Vidmar Windsorski fe ostal pokoren svoji materi „Povsod me spremlja moja mat*, in kar mi svetuje, je zame sveto" V zadnjem ča6U o vojvodi in vojvodinji Wind-sarski ne poročajo mnogo. — Beremo pa o njih kakšno poročilo gotovo tedaj, kadar opustita kak svoj načrt, čeprav ni posebno važen. Zadnjič sta sklenila odpotovati za nekaj časa v Maroko. Pravijo, da sta nameravala ostati tam mesec dni in obiskati razna tamkajšnja mesta. Pa sta nenadno tudi ta svoj načrt opustila. Kakor vselej ob taki priliki, se je tudi zdaj njuna okoiica začudeno spraševala, kdo je tista osebnost, ki ima nanju tolikšen vpliv. Nekdo mora le imeti toliko moči, da vojvoda in vojvodinja njemu na čast brez nadaljnjega opuščata svoje načrte, kakor n. pr. zdaj potovanje v Maroko. Nekateri so mislili, da sta sklenila opustiti svoje potovanje v Maroko zaradi napetega mednarodnega položaja, kajti ta napetost se je raztegnila celo na Maroko. Toda vzrok za to mora biti čisto drugi, saj je vendar znano, da Windso,r-6ka nista tolikšna strahopetca, da bi zaradi mednarodne napetosti opuščala svoj nameravani izlet v Maroko. Kdo naj bi jima tudi kaj storil, saj vendar vsak lahko ve, da nista preveč nevarna, gotova pa ne takšni osebnosti, da bi se zaradi njiju mogel politični položaj danes kaj spremeniti. Na drugi strani pa je tudi znano, da zaradi tak-šnik razlogov, kakršen je na primer mednarodna napetost, vojvoda Windsorski ni nikdar še opuščal svojega potovanja, na katerega se je bil odločil. In zdaj je že tako za gotovo sklenil potovati e svojo ženo v Maroko, da je bil celo znan že natančen spored njegovega bivanja v Afriki. Odpotovati bi bila morala že v začetku tega tedna. Zdaj pa je njuna okolica le ugotovila, kdo ima nanju tolikšen vpliv. Ljudje, ki žive najbližje vojvodi in vojvodinji Windsorski, so zadnjič opazili, da je prispela na ime vojvode neka brzojavka. Sestra velike učenjakinje Curie - umrla Iz Varšave poročajo, da je tam umrla Marija Dluska, sestra slovite znanstvenice Marije Skla-dowske - Curie, k je s svojim ožem odkrila ra-dium. Pokojna Marija Dluska je bila doktor vsega zdravilstva. Dolgo časa je živela v Parizu, kjer je razvijala svoje plodno znanstveno delovanje. — Mnogo dobrega pa je predvsem storila poljskim izseljencem, ki sq 6e bili nastanili v Franciji. Po obnovitvi Poljske se je spet vrnila v domovino, kjer je skupno s svojim možem upravljala številne socialne in zdravstvene ustanove. V zadnjih letih se je predvsem posvetila institutu za radium. To je tudi njena ustanova. Kolika zaslug si je pridobila s svojim znanstvenim in narodnim delovanjem, pričajo najlepše njena visoka odlikovanja, ki jih je dobila precej. Pozneje pa se je izvedelo tudi to, da je brzojavko poslala mati vojvode Wind6orskega, angleška kra-ljica-mati Mary. V brzojavki je svojega sina prosila samo ta, naj vendar dobro premisli, preden se odloči za takšno potovanje v Afriko, kajti časi danes zelo resni. Da je vojvoda dobil takšno brzojavko, sa 1Z" vedeli tudi časnikarji. Obrnili so se nanj in se hoteli prepričati, če je to res, da ne bo potoval za' radi omenjene brzojavke v Maroko, Odgovoril jim je zelo ljubeznivo. Z velikim zanimanjem so ga časnikarji poslušali, ko jim je dejal: »Moja mati od daleč skrbi zame. Povsod me spremlja, često pa me celo prehiti. Kar mi ona danes svetuje, mi je sveto, in ne morem drugače, kakor da uslišim njene vroče želje.« Torej je le angleška kraljica-mati tista, ki dostikrat odloča o potovanjih svojega sina, bivšega angleškega kralja Edvarda VIII., po poroki s Simpsonovo pa samo vojvode Windsorskega. Ostala mu je skrbna mati. Programi Radio Ljubljana Sreda, 19. aprila: 12 Zborovski koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Štirje fantje — 14 Napovedi — 18 Mladinska ata: a)Maeocha in drupra čudesa Moravskega krasa (g. dr. Valter Bahinec); b) Opaaral in poskniaj <(?. prof Miroslav AdleStJ) — 18.10 Ob mejnika naše vsgojne kultnre (g prof. Etbin Bojc) — 1» Napovedi, poročila — 19.30 Nae nra — 19.50 Uvod v prenos - 20 Pronos opare iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glaahe.no predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Napovedi poročila. — Konec ob 23. Četrtek, 20. aprila: 12 Jožek In Ježek — 12.46 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pester spored radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nae. ura — 19.50 'Za Krajno premožen; za Krajno ubožan; za Krajno nčen; za Krajno rojeni — Ob 250-letnici izida Valvazorjeve Slave vojvodina Kranjske«. — Vrsta prizorov o življenjskem delu velikega moža. — Rokopis pripravil Niko Kuret. Izvajajo člani radijske igr. družine. Vodi inž. Ivan Pengov — 21 Reproduciran koncert sinf glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije