štev. 10
Poštnina plačana t gotovini.
Ljubljana, dne 6. marca 1935.
Leto XVII,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Kefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon tnter. št. 82-59. Račun pri poštni hranilnici ŠL 14.194.
V čem je Msfvc vclzfev ?
Važna pojasnila ministra dr. Mavuši&a
V	teku volilnega boja so se pojavila v naši politični javnosti različna naziranja o pomenu in o bistvu bodočih volitev, ki so fti med seboj celo nasprotovala, tako da je obstojala že nevarnost, da si volilci ne bodo dovolj na jasnem, za kaj gre, čeprav je že predsednik vlade g. Jevtič sam v svojem volilnem proglasu čisto jasno povedal, kaj hoče.
Fsfl ta različna in deloma si zčlo nasprotujoča tolmačenja Jevtičevega volilnega proglasa pa je temeljito razjasnil minister dr. Marušič na volilnem sestanku, ki je bil preteklo nedeljo v Ljubljani v dvorani »Zvezde«.
Narodne in državne edinstve
Minister dr. Marušič je rekel:
Tokratne skupščinske volitve so izrednega pomena tako za državo samo, kakor za nas vse. Tudi zanimanje za nje je povsod veliko, ker hočemo, da bi bile te volitve začetek novega, boljšega življenja, začetek novega in boljšega gledanja na državo, pa tudi v pogledu razmerja med posameznimi ljudmi.
šestojanuarski manifest je za vedno spravil med staro šaro naše bivše politične stranke, ki so s svojim razdornim delom grozile, da spravijo državo v nevarnost. Danes smo vsi trdno prepričani, da je narodno in državno edinstvo tisti granitni temelj, brez katerega naša država obstojati ne more. (Odobravanje.) Posebni položaj pa nam Slovencem še bolj narekuje, da smo pristaši te ideje. Ogroženi na severu, jugu in zapadu smo brezkompromisni pristaši narodnega in državnega edinstva. Nam Slovencem izven Jugoslavije ni obstoj a, To je smisel volitev leta 1931.
V	tem toku se je potem razvijalo državno življenje po volitvah do mučeniške smrti blagopokojnega kralja Aleksandra.
ZEakaj /e prišle dc zadnje vladne krize?
Stara miselnost pri starih ljudeh osta-ne, zlasti pri tistih, ki mislijo, da bi na podlagi kake kandidature politično igrali kako vlogo. Zdi se mi, da je maršejski tragični dogodek zopet sprostil tisto staro miselnost. Naenkrat, smo v Beogradu opazili neko prerivanje, borbo za oblast, neke spore, a v glavnem odboru JNS, kakor tudi v vladi sami se je v hrbet streljalo našemu sedanjemu predsedniku vlade g. Jevtič«, ki je kot zunanji minister branil našo tezo in našo narodno čast pred vsem svetom, že
je grozilo, da bo vsa politika pri nas šla po tistih starih vodah izpred 6. januarja. Jasno je, da tako ni moglo biti. Ustvarili smo stranko zaradi tega, da bi pokazala druge forme političnega življenja in da bi, obsegajoč ogromno večino celokupnega naroda, razbila miselnost starih strank in namesto starih borb za osebe in oblast pokazala, kaj je borba za državo in za dobrobit naroda.
Zaradi tega in zaradi razrvanosti v vladi sami je prišlo do krize. Mandata za sestavo vlade ni dobila JNS, marveč g. Jevtič, ki je bil najožji sotrudnik pokojnega kralja. Njegova vlada je izšla iz potrebe, da se prepreči, da naš državni voz ne krene zopet na slaba stara pota, in da se enkrat odpro vrata in okna na stežaj, da pridejo zraven novi ljudje, nove sile, da zaveje nova čvrsta volja do poštenega dela za narod!
Sedanja deba — neva debal
Sedanja doba je tudi v drugem pogledu nova doba, ki jo narekujejo naše gospodarske in socialne prilike. Svetovna kriza je vedno jačja. Kmetski. pridelki nimajo cene, kmetski stan leži na tleh. če kmeta izločite kot konzumehta, potem je slabo tudi za vse druge stanove. V programih prejšnjih vlad ni bilo jasnega gospodarskega in socialnega programa. Zato mislim, da nimajo prav oni časopisi, ki hočejo težišče te volilne borbe postaviti na prvi del programa predsednika vlade g. Jevtiča, ki govori o narodnem in državnem edinstvu.
Bistvo vprašanja je: Manj politiziranja in več gospodarstva. Gledati moramo, da damo noifega razmaha gospodarskemu življenju. Vlada je sama brez velikih fraz šla na delo. Napravila je že dovolj, da lahko ima celokupni narod zaupanje v njo. Ena milijarda se bo porabila za javna dela. Pri tem bo tudi Slovenija prišla na svoj račun. Prišli bomo do zaželjene zveze z morjem na Sušak, v najkrajšem času b(J razpisana licitacija za prvo traso železniške zveze z morjem za progo št. Janž—Sevnica; ceste pri št. Ilju, čez Podkoren, na Jesenice, čez Rakek se usposobijo za veliki svetovni promet. Znižanje zemljarine, železniških tarif itd. — vsi ti ukrepi skupaj naj omogočijo nov razmah gospodarskega življenja. Potrebno je, da z optimizmom in navdušenjem gledamo v bodočnost. Brezposelnost bo odpravljena, kmet bo laže in draže prodajal svoje pridelke, a tudi glede izvoza bomo napravili temeljitejšc in krepke j še korake.
Da lahko ta velik program izvršimo, je potrebno zaupanje in čvrsto zaledje. To pa
zahtevamo pri teh volitvah. Kdor hoče torej državi in sebi dobro, se mora priključiti programu g. Jevtiča.
Za dubevne jpemirjenje — Useda JNS.
Ena najvažnejših točk programa vlade g. Jevtiča je ta, da, želi absolutno duhovno pomirjenje. Nadalje želi, da se dvigne tudi morala v javnem političnem udejstvovanju. če je prepovedano posamezniku biti lažnji-vec, lump in tat, ne more biti nobena odlika javnega delovanja, če človek drugega obre-kuje, če ne drži besede, če drug drugemu krade čast. Vlada želi, da zanese več morale v naše politično življenje.
Predvsem pa želimo, da pritegnemo k sodelovanju vse tiste, ki še niso sodelovali. Vlada računa na to, da bodo organizacije JNS razumele njen program ter se priključile njenemu pravcu. Kar se tiče Slovenije, sem o tem popolnoma prepričan. Mi nismo prišli notri kot strankarji, ne jaz ne g. Pucelj. Nam je stranka samo sredstvo. Prvo je ideja, princip, ki ga stranka zastopa. Zbrali smo se okrog pokojnega kralja, katere ran smo verovali, ne pa ljudem, ki so propagirali te ideje. Vsi pristaši JNS so ravno tako jugoslovanski in nacionalni, kakor so bili poprej, pa tudi če morda usoda JNS ne bo več tako rožnata, ako bo stranka po volitvah sploh še obstojala. Vse polno je bilo ljudi, ki so bili nezadovoljni s politiko abstinence nekdanjih mogočnikov v Sloveniji.
Za spcrazutnnc dei© — Ž5©-zabimc, kar je bile J
Korošec in njegovi prijatelji so sami uvideli, da jih ta politika vodi v gospodarsko propast, a sedaj ne vedo, kam bi. Zato moramo pri teh volitvah pridobiti vse tiste ljudi, ki so voljni sodelovati na vladinem programu, da tudi v delu dokažejo, da hočejo močno Jugoslavijo in razumno gospodarsko in politično sodelovanje, da se javno izjavijo, da je politika, po kateri so hodili celih deset let, pogrešila. Zavihajmo rokave in pojdimo složno na delo! Vabim vse brez izjeme, da stopijo z nami v kolo, da gremo za poštenim m pametnim programom vla-dinega volilnega proglasa. Pozabimo, kar je bilo, bodimo zopet najboljši prijatelji, morda še bolj, kakor s tistimi, ki so bili vedno za nami. Sveto pismo pravi, da je izgubljena ovca, ki se vrne k čredi, mnogo bolj pri srcu, kakor pa 99 pravičnih, ki se niso nikdar izgubili. Tudi vi, povabite vse, ki so dobre volje, na sodelovanje, ker smo apostoli velike misli narodnega sporazuma in narodne sloge, narodnega in državnega edinstva, krepkega, močnega in zavestnega gospodarskega dela za boljšo bodočnost vsega naroda.
SarvinjsMcl dolina žei,
i enodušno za svojega kandidata g. ministra dr. 'M.avušiia
Na vabilo »Glavnega volilnega odbora kandidatne liste min. predsednika gosp. Jevtiča za Dravsko banovino« se je v nedeljo, dne 3. t. m.
<*> 10. ari dopoldne zbral« v veliki dvorani Narodnega doma v Celju na volilno zborovanje nad 400 najodličnejših predstavnikov celjskega sre-aa in to kljub okrožnici, ki jo je poslal neki oblastnik iz Celja, s katero je pozival, naj se nihče ne udeleži sestanka. Med udeleženci so bili predvsem župani vsega s reza, predstavniki vseh pomembnejših organizacij — zlasti JNSf Naj bo ta ugotovitev podčrtana, v poudarek resnice spričo zavitega in tendeneioznega poročila »Jutra«, Id navaja, da so bili med udeleženci člani in funkcionarji JNS, člani NSZ, »Soče« in bojevniki«, med tem ko vseh drugih pomembnih organizacij ne navaja, očividno zato, da prikaže, kot da bi bili vabljeni le po podtaknjenih simpatijah g. dr. Marnšiča!
Sestanek je vodil celjski župan g. dr. Gori-e&n, ki je ob zaključku predlagal brzojavne po-cdrave predsedniku vlade g. .levtiču in banu dr. Diiiku Pum.
fiover min. dr. Marusiča
Prvi je govoril minister g. dr. Marnšlf — bun:o pozdravljen. Rekel je med drugim: »Mi v#i čutimo, da je delo vlade g. Jevtiča osnovano na velikih gospodarskih in socialnih principih in ljudstvo čuti, da bo nova vlada prinesla ono, kar nam sedanje težke razmere nujno narekujejo. Vsi pa smo tudi priče, da je vlada v tem kratkem času v tem cilju že dokaj storila.«
s Naše politično življenje zadnjih časov je že zopet uhajalo na stare koloseke in upravičeno smo se bali, da se bodo vrnili zopet stari časi, ki jim je napravil konec naš blagopokojni kralj. Ljudje, ki so to gledali, so več in manj videli v taki politični torbi le osebno prerivanje za razne stolčke... Mislim, da je namestništvo napravilo prav, ko je tudi temu napravilo konec. Vlada g. Jevliea je bila radi tega soglasno pozdravljena po vsej Jugoslaviji.«
»Vprašanje narodnega in državnega edinstva je v vsej Jugoslaviji rešeno. Zlasti mi Slovenci k« posebno vemo, da nam izve« Jugoslavije ni »pasa. Zato je vlada brez nadaljnjega lahko prenesla težišče Svojega dela v gospodarska in socialna vprašanja.«
iSo poštenje in javne morale
»V »ovi politiki se zahtevajo samo čista sredstva. Z nemoralnimi sredstvi s« domovini ne »Iniil V politiki je samo moralna podlaga oni trdni fundament, na katerega moramo graditi, da dosegamo trajne uspehe. (Navdušeno pritrjevanje vseh zborovalcev: »Živel voditelj slovenskega naroda dr. MarušičU) Ni naiven oni politik, ki hoče v tem pogledu prinesti zdravilo, temveč s tem prinaša uslugo celemu narodu, ki je že dolgo pričakoval in želel v politiki več morale! Če je prepovedano v privatnem življenju, da se laže, krade čast, denuucira, je to predvsem potrebno v javnem življenju in v politiki. (Medklici: »Tako jel Živel naš voditelj dr. Marušič!«) To načelo vodi pri delu sedanjo vlado, od katere narod upravičeno pričakuje moralne obnove našega javnega življenja. Naš narod je krepak, korajžen, ima vero in optimizem. Optimizem je danes potreben in upravičen. Zato vlada min. predsednika g. Jevtiča upa, da bo po teh smernicah prav gotovo prinesla gospodarsko in moralno ozdravljenje političnih prilik, da s tem pripravlja boljšo in srečnejšo bodočnost •ažetnu narodu.^ (Dolgotrajne ovacije ministru g. dr. MaruŠiču!)
»Volitve dne 5. maja naj bodo dokaz, da narod odobrava to novo politiko. Zato vas pozivam, da pridete 5. maja na volišče in strumno in disciplinirano napravite svojo dolžnost, ki vam jo narekuje vest in ljubezen do domovine!«
Ves čas govora je nabito polna dvorana g. ministra prekinjala z enodušnim odobravanjem in iskrenim pritrjevanjem. Volilci po vsem celjskem srezu zavoljo izrednih in nevzdržnih političnih razmer zagotavljajo, da bo g. minister — kar vsi željno pričakujejo — sprejel to kandidaturo ter tako dal poudarka načelu nove čiste politike na moralni podlagi, po čemer slejkoprej ravno ta srez najbolj upravičeno hrepeni.
"Dogodki v vodstvu Jft/S
Min. n. r. g. Ivan Pucelj je v svojem zanimivem govoru pojasnil razvoj dogodkov v vod*-stvu JNS pred in po sestavi sedanje vlade gosp. Jevtiča, ki je prišla za širšo javnost in za JNS povsem nepričakovano. Da je vodstvo stranke ravnalo v važnih odločitvah precej svojevoljno, je dokazano že s tem, ker ono kljub nasvetu g. min. Puclja nikoli ni sklicak) seje širšega izvršnega odbora. Že blagopokojni kralj je čutil, da radi te velike hibe JNS to ne more ostati trajno in je pripravljal novo kombinacijo sestave vlade, v duhu in sestavi takšno, kot jo je potem sestavil g. Jevtie.
Glede JNS poudarja g. min. Pucelj, da je on prispeval k programu stranke socialno-gospodarski del, ki pa je šel skozi mnogo rok in je končno bil ob ustanovitvi stranke sprejet zelo okrnjen in izmaličen. Tudi posledice te hibe so narekovale potrebo nove vlade, ki lx> imela širši in globlji program » težiščem v socialnih in gospodarskih vprašanjih. Končno pojasnjuje gosp. minister o organiziranju Sreskega volilnega odbora kand. liste predsednika vlade g. Jevtiča, kot tudi občinskih volilnih odborov.
„ Čudna trgovska družba"
Ob koncu zborovanja je govoril g. Jernej St&ute iz Celja, ki je g. ministru dr. Marušiču prikazal strukturo celjskega sreza, pereče potrebe in težko vzdušje tajnih sil, ki v njem ječi ves srez. »Med tem pa, ko so se borili naši fantje in možje, se .je doma formirala trgovska družba, si utrdila svojo oblast in pričela trgovat * nacionalizmom. Kdor ni suženjsko trobil v njen rog, je bil ožigosau in vsepovsod onemogočen kot nasprotnik državnega edinstva. Kdaj bo konec tega! Ta družba je trgovala tudi z državotvornostjo in velike s« skrivnosti delničarjev t« družbe!« (Odobravanje!)
Vharno iu spontano odobravanje vseh zborovalcev je končno potrdilo in podkrepilo prošnjo g. Sfanteja, naj g. minister sprejme kandidaturo v celjskem srezu.
G. minister se je zahvalil za tako spontano izkazano zaupanje ter pojasnil, da ue more sam odločali o sprejemu kandidature v celjskem srezu.
Nato so še govorili razni govorniki, med njimi zastopnik NSZ g. Vltavsky in župan gosp. Cajhen, nakar je g. dr. Goričan zaključil zborovanje z zagotovilom, da bo Sreski volilni odbor kand. liste preds. vlade g. Jevtiča ukrenil vse potrebno, da bodo funkcionirali in se ustanovili Občinski volilni odbori, v katere bodo poklicani od Glavnega odbora predvsem župani, zastopniki JNS organizacij in predstavniki gospodarskih, zadružnih in pomembnejših prosvetnih organizacij, da bo tako končno tudi pri predlogu ostalih ikandidatur oz. nameetništev prišla do vernega izraza volja naroda.
brezposelni pri dr. ftittrumiču
Iz Celja nam še poročajo:
Pred prihodom našega voditelja g. ministra dr. Draga Marnšiča ga je pričakovala na trgu pred sreski m načelstvom množica več sto brezposelnih delavcev kot deputacija, ki ga je z mogočnimi ovaeijami iskreno pozdravila; »Živel voditelj slovenskega naroda!«, »Živel voditelj dr. Marušič!« — klici in pozdravi so veličastno odmevali po vsem širnem trgu. Nato »ta dva zastopnika te simpatične in svojevrstne de-putacije brezposelnih tolmačila voditelju dr. Marušiču obupne razmere celjskega delavstva in brezposelnih, poudarjajoč, da se z vsem zaupanjem obračajo na g. ministra, da bo energično posredoval proti izkoriščanju nekega podjetja in proti importu delovnih sil iz drugih predelov države, ko je že v sami naši banovini brezposelnost tako velika. Delavci ne želijo podpor, želijo le pošteno plačanega dela.
G. minister je sprejel od deputaeije sp<*> menico in ji zagotovil, da bo posvetil posebno pažnjo tein vprašanjem pri izvrševanju svoje funkcije ministra za socialno politiko ter obljubil deputaeiji vso razpoložljivo pomoč in naklonjenost.
Iu zopet je gromko zaorila pestra množica;
»Živel voditelj dr. Marušič!«
Čemu. abstinenca?
Kakor pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino, tako se tudi sedaj zlasti po deželi širijo glasovi, ki priporočajo ljudem, naj se volitev, vzdrže (abstinenco).
Taki nasveti so pa posebno v današnjih' časih skrajno nepolitični in nespametni. Stati ob strani takrat, ko gre za velike stvari in za važne odločitve, to že ni več neumnost, ampak je brezvestnost in zločin, ki ga zmore sajno najbolj zagrizena trmoglavost.
Tudi na deželi se včasih zgodi, da se člani ene in iste rodbine doma prepirajo in kregajo. Če pa zapoje na skupni biSi rdeči petelin, takrat pa pač ni človeka pri hiši, ki bi mirno gledal, kako ogenj uničuje tudi njegovo lastno domačijo, ampak vsak priskoči na pomoč, da rešuje tudi s svojim delom skupno imetje in skupni dom.
Tako je tudi v politiki. Kmetje vemo, da nas boli in tare nešteto težav, ki jih posameznik ne more odpraviti, dajo se pa vsaj omiliti in olajšati s skupnim delom. Kdor se pa skupnega dela ogiblje samo zato, ker hoče imeli urejeno vse le po svoji glavi, ta življenja v skupnem domu —- v skupni državi — ni vreden!
Kdor se torej zaveda resnosti časa, v katerem živimo, ta bo pustil stare predsodke in svojo staro miselnost ob strani in bo krepko pomagal, da pridemo srečno v nov tir, ki naj nam prinese boljšo bodočnost!
Kolibo kandidatskih Ust bo?
Doslej sta prijavljeni šele dve kandidatski listi: lista g. Jevtiča in pa lista Jugosl. narodne stranke z nosilcem g. Hodžero. Pri nas zastopa to listo g. dr. Ivo Potokar, odvetnik v Kamniku. Ta skupina je postavila že tudi pri nas nekaj kandidatov.
»Delavska politika«, glasilo socialistov, napoveduje tudi socialistično listo.
Govore pa še o drngih listah, toda vse te govorice so za enkrat samo še govoriee in je treba počakati, ali bodo res prijavljene in odobrene ali ne.
Volilno, gibanje v svežih "Dvavske
banovine
Prebivalstvo našo banovine je pokazalo takoj po razpustu staro skupščine in razpisu volitev izredno zanimanje za sodelovanje pri sestavi novega poslanskega zastopstva. Iz vseli krajev naše ožje domovine dobivamo poročila o številnih sestankih raznih skupin in kandidatov. Značilno je dejstvo, da se vsi ti sestanki skoro brez izjeme izrekajo za sodelovanje na listi predsednika vlade g. Jevtiča, pa naj so sklicatelji iz kateregakoli tabora bivše politične pripadnosti. Še bolj značilno za pravilen razvoj dogodkov pa je dejstvo, da se ustanavljajo povsod skupni, enotni sreski volilni odbori vseh skupin in vseh kandidatov, ki žele kandidirati na listi g. Jevtiča. To celo tam, kjer so se v prvh dneh predvolilne borbe ustanovili ločeni odbori posameznih skupin. Tako je bil n. pr. v ponedeljek izvoljen na skupnem sestanku vseh skupin ptujskega sreza enotni volilni odbor za srez Ptuj, v katerem so zastopane vse skupine, 'tako je v večini ostalih srezov. Ponekod se seveda še vedno pojavi maloštevilna skupinica ljudi, ki nima nikogar za seboj, pa se s tem dejstvom ne more spoprijazniti. Zato se krčevito brani sodelovanja z drugimi, ker ve, da ne bo med njimi ničesar pomenila. Toda ljudstvo gre mirno mimo njih, zavedajoč se, da so minili časi, ko je par ljudi ustrahovalo cel srez. Na obzorju se pojavlja zarja sloge našega kmetskega ljudstva in z njo vred tudi boljše bodočnosti naše vasi-
Dol. Lendava: V četrtek, dne 28. februarja je bil sklican sestanek zaupnikov vseh občin našega sreza z namenom, da se izvoli sreski volilni odbor Jevtičevtj liste ter porazgovori o kandidatih, ki bi prišli v poštev za naš srez. Udeležba je bila velika, udeleženci so se soglasno izrekli za kandidaturo g. dr. Klara. Obenem je bil izvoljen sreski volilni odbor, ki mu načeljuje gosp. Bačič Arpad, župan občine Lendava. V odboru so zastopniki vseh občin in vasi.
Prevalje: 1. t. m. se je vršil pri nas sestanek zaupnikov dravograjskega sreza, na katerem je bil izvoljen sreski volilni odbor in sklenjeno soglasno, da se predlaga kot kandidat našega sreza za skupščinske volitve g. Kari Doberšek, šolski upravitelj iz Prevalj.
Zanimiva pogajanja
Kakor poročajo, so se vršili v soboto in v nedeljo važni razgovori med ministrom dr. Ma-rušičem in g. senatorjem Pucljem na eni, ter
Dandanes, ko vse stoka in toži, da »ni denarja«, se prav gotovo izplača postaviti si tudi vprašanje, zakaj ga ni, in če nismo tudi mi sami nekoliko krivi, da ga ni!
Izkušnja kaže, da se dajo v vsaki deželi najti primerna pota, da se prebivalstvo preživi. Le poglejmo močno obljudene dežele, kakor so Belgija, Nemčija, Italija ali Češka, kjer so si znali ljudje s svojo vztrajnostjo in žilavostjo kljub slabi in preobljudeni zemlji najti svoj kruh.
To dežele so morale še pred malo leti velik del | »rebne hrane uvažati, zlasti Nemčija. Danes ; i je nemško poljedelstvo na tako visoki stopi- razvoja, da nc manjka mnogo, pa bo Neme i glede hrane popolnoma neodvisna od ostalega sveta.
Prav tako se razvija poljedelstvo z živinoreja vred tudi na Češkem in v Avstriji.
Ta razvoj nam kaže, da pri nas ne bo poljedelstvo v doglednem času toliko neslo kakor prej.
Treba bo pa znatno dvigniti poljedelstvo r
gg. Gosarjem in Vesenjakom važni razgovori o sodelovanju pri bodočih skupščinskih volitvah na listi g. Jevtiča.
Rezultat teh pogovorov še ni znan. Razveseljivo pa je dejstvo, da se tudi med pristaši bivših strank vedno bolj širi spoznanje, da je abstinence in čakanja ob strani dovolj in da se je treba udejstvovati v javnem življenju aktivno, če se hočejo doseči pozitivni uspehi.
Kandidati
za narodne poslance v Dravski banovini
Na konferencah državne kandidatne liste g. Jevtiča, ki se vrše zadnje dni po vsej Sloveniji, se navajajo poleg že objavljenih še sledeča imena:
Ljubljana-okolica:
Perme, Pičma«; Kamnik:
Kersnik, Novak; Črnomelj: dr. Koče; Krško:
inž. Zupančič; Litija:
Kovačič, Pere; Laško:
Rozin; Slovenj gradeč:
Kopač; Radovljica:
Jan, Mohoric; Prevalje:
dr. Urbane, Doberšek.
Kandidati, kakor smo že zadnjič javili, se za enkrat samo navajajo, postavljen pa dejansko ni še nihče, ker bo te končno določal nosilec državne liste predsednik vlade g. Jevtič.
Važna izjava ministra za notranjo zadevo
Zagrebški »Jutarnji list« objavlja na vidnem mestu izjavo notranjega ministra g. Velje Popoviča, ki je njegovemu poročevalcu dejal:
»Vlada nc bo zabranila nobene liste, ki bo v skladu s predpisi volilnega zakona. Vse druge govorice so lažne. To mojo izjavo lahko objavite.«
naši banovini, ker smo zlasti glede moke še zelo odvisni od uvoza.
Dokler pa moramo moko in žito še kupovati, moramo gledati, kie bomo dobili potrebni denar.
Samo obrt in industrija nam ga ne bosta prinesla dovolj, kf'i na poseben izvoz naših pridelkov ne moremo računati. So pa še drugi viri v deželi, ki nam lahko prineso mnogo denarja, če jih bomo znali izkoristiti.
Po naših poljih, travnikih in gozdovih raste množica zdravilnih zelišč, ki jih je treba samo pobirati, pravilno z njimi ravnati in že je denar tu, ker dandanes to blago povsod iščejo in tudi dobro plačujejo, če ustreza vsem pogojem. Koliko nam bi lahko prinesla zdravilna zelišča denarja v deželo, nam kaže nabiranje gob, za katere se ljudje pred leti še zmenili niso, danes nam pa nosijo milijone na leto!
Lepe dohodke daje tudi gojitev oljnatih rastlin (oreh, lan, konoplja itd.). Te sirovine potrebuje industrija in jih razmeroma tudi dobro plačuje. Prav tako imajo tudi razne začimbe (kumno ali »kimel«. janež in druge) prav visoko ceno. Gojitev teh rastlin bi se gotovo izplačala.
O pomenu sadjarstva in mlekarstva smo že muogo pisali in zato ponavljamo danes le šs potrebo, da dvignemo kvaliteto sadja in mlečnih izdelkov; množina sama ne pomaga nič.
Posebno važna pa bi bila večja uporaba našega lesa ne samo za predelavo v obrtne izdelke, ampak še bolj za gradnjo lesenih hiš. Človek res ne ve, zakaj pri nas razni stavbni predpisi tako močno ovirajo uporabo lesa za stavbe. V bogati Ameriki je 60 odstotkov vseh hiš lesenih, na Švedskem pa celo 80 odstotkovl Mi pa, ki v lesu kar plavamo, rajši plačujemo dragi cement, kakor pa da bi rabili svoj les, ki ga moramo prodajati že kar po sramotnih cenah, na drugi strani pa izdajamo težke denarje za jetičnike, ki so si nakopali svojo bolezen v slabih zidanih stanovanjih, dočim bi lahko imeli v par letih toliko stanovanj v lesenih hišah na razpolago, da bi tudi najbolj slabo plačan delavec lahko dobro in zdravo stanoval.
V naši deželi je torej še dovolj »denarja na cesti«, samo treba ga je znati pobirati!
Znižanje zemljarine ne ve« Ija za vinograde v Sloveniji
Kakor znano, je pred štirimi tedni kraljevska vlada izdala uredbo o olajšanju zemljarine za leto 1935., po kateri ostane osnovni davek na dohodek od zemljišč v davčnem letu 1935. nadalje 10% katastrskega čistega dohodka, vendar pa se pri računanju davčne osnove zemljarine za to leto izjemno zniža za 20"/o katastrski čisti dohodek od njiv in katastrski čisti dohodek od vinogradov na kršcvitein terenu, kjer so vinogradi glavni dohodek kmetovalca.
Za izvajanje te uredbe je sedaj izdal finančni minister navodila, ki so objavljena v »Služ-< benih novinah« od 1. marca. Iz teh navodil je razvidno, da velja 20°/« znižanje katastrskega čistega dohodka njiv za davčno leto 1935. za vse njive brez razlike, torej ne glede na to, na kakšnem terenu se nahajajo in v katerem kraju. Znižanje katastrskega čistega dohodka od vinogradov pa omejuje uredba na one vinograde, ki so na krševitem (kamenitem) terenu in v primerih, kjer je vinograd glavni izvor dohodka kmetovalca. Katastrski čisti dohodek vinogradov se bo letos reduciral za 20°/o za vse vinograde v onih občinah, kjer v pretežni večini veljata gornja dva momenta, to je krševitost terena in glavni vir dohodka. Navodila k uredbi sedaj točno navajajo s reze, odnosno katastrske občine, kjer se bo katastrski čisti dohodek vinogradov znižal za 20%. Ti srezi, odnosno te katastrske občine se nahajajo največ v Primorski banovini, nekaj jih je tudi v Savski in Zet-ski banovini. To so povečini srezi v primorskih krajih. Znižanje katastrskega čistega dohodka za 20°/o pri odmeri zemljarine za leto 1935. torej ne pride v poštev za vinograde v Dravski banovini.
šlzija proti £vrcpi ped japonskim vodstvom
Dogodki zadnjih let na Daljnem vzhodu razkrivajo vedno jasneje japonske politične načrte, ki gredo za tem, da organizirajo celo Azijo proti Evropi pod vodstvom Japonske. Zunanja oblika, ki naj jo dobi ta organizacija, sicer še ni jasna in vidna, jasen pa je sam cilj.
Najbolj si prizadeva Japonska pridobiti za svoje namene Kitajsko, s katero se je še nedavno vojskovala, in jako verjetno je, da bodo Japonci dosegli uspeh. Te dni pojde namreč general Čang-Kaj-Šek, najodličnejša politična osebnost neodvisne Kitajske, na obisk v glavno mesto Japonske in pri tej priliki se bodo gotovo dogovorili o bodočem japonsko-kitajskem sporazumu.
Darujte za »Dom Matije Gubca<t Sv. Jurij ob Ščavnici
Henav na cesti
Kmeiska
mladina
Prvi prosvcžnc-cv&ani&ci* CFični tečaj
novomeškega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet
V	četrtek, dne 21. februarja dopoldne se je vršila na Grmu pri Novem mestu slavnostna otvoritev I. prosvetno-organizatoričnega tečaja, katerega se je udeležil poleg vseh gg. predavateljev z ravnateljem šole inž. Zupanieem tudi sreski načelnik g. Anton Krajšek.
Tečaj je otvoril predsednik Pododbora tov. Cvetko Zorko, ki je po pozdravu vseh navzočnih, tako predavateljev in zastopnika oblasti, posebno pa še tovarišev-tečajnikov rekel v svojem govoru med drugim: »Namen našega tečaja je, dati vam tovariši-tečajniki osnovne pojme o prosvetnem in organizatoričnem delu, ki vas čaka, kot pokretaše in nositelje naše kmetsko-mladinske ideje in novega našega pokreta na ■vasi. Vsak kmetski fant je po dovršeni ljudsko-šolski izobrazbi prepuščen vzgoji samega sebe. Posebno še današnji težki gospodarski položaj ga takorekoč takoj vrže v resno življensko borbo trudapolnega dela za eksistenco. Pri vsem tem, kmetskemu fantu ne preostaja bodisi za pro-sveto, organizacijo ail izpopolnjevanje njegovega osnovno pridobljenega znanja niti časa, še manj pa priložnosti, kjer bi se udejstvoval. Resni časi, ki tarejo in tiščijo k tlom danes vsakogar, toliko bolj ravno kmetski stan, kojega ne-znosljive razmere ga tirajo takorekoč v propast, silijo in narekujejo tudi kmetskemu človeku, kmetskemu fantu in dekletu, da ni dovolj samo, kot pravi stari lepi pregovor: »Moli in delaj!«, temveč je treba pristaviti sporedno današnjim časom tudi: misli s svojo glavo, izobražuj se in izpopolnjuj — ter osamosvoji se!
Naša naloga in dolžnost je, da vzgajamo in vzgojimo ljudstvo v duhu samozavesti kmetske-ga stanu in da stremo v njem onega starega duha stanovske manjvrednosti in boječe pokornosti. Čiujenice o svojem lastnem delu in mišljenju, izobrazbi in izpopolnjevanju ter osamosvojitvi naj bodo fundament-osnova vsakemu kmetskemu fantu in razumevanje tudi za vsakega inte-ligenta.
V	dosego tega svojega začrtanega namena si je kmetska mladina osnovala Zvezo kmetskih fantov in deklet, katere člani so vsi Pododbori in društva, v katerih se v dosego teh ciljev iu te izobrazbe zbira kot čebele okoli svoje matice. Kmetska mladina kot fundamentalni stan ne sme zaostajati, niti se pustiti pozabljenju, ne-izobrazbi in zapostavljanju, še manj pa stanovski manjvrednosti; temveč mora tvoriti v družabnem redu upoštevan, enakovreden in enakopraven, spoštovan stan med stanovi.
To naj bo vodnik in osnova za vas, dragi tovariši-tečajniki, za vsakega kmetskega človeka, za vsako in vso našo vas in za vsakogar! V tem vam kličem: Tovariši krepko na delo v ponosu in samozavesti za našo — staro pravdo; — vas, gospodje predavatelji in predavateljice, prosim, stojte nam tozadevno ob strani, za kar vam bo hvaležen, kakor vsak kmetski fant posebej, tako vse podeželje — vse kmetsko ljudstvo; da tako napravimo eno prepotrebno skupno vez med kmetskim fantom in mestnim inteligentom. Iskrena vam hvala, da ste nam izkazali svojo pozornost in nas počastili z udeležbo. S tem je končal tov. Zorko pozdravni nagovor, nakar je spregovoril in pozdravil tečajnike tudi ravnatelj zavoda inž. Zupanič in predsednik s reškega kmet. odbora, nato je predsednik zaključil slav-
nostno otvoritev, nakar so se pričela redna predavanja.
Tečaj je vodil tov. predsednik Zorko, v njegovi odsotnosti pa ga je nadomestoval tovariš Lado Kline.
V soboto 23. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer je bil tečaj zaključen, nakar se je vršil v salonu hotela Koklič poslovilni večer, katerega so se udeležili vsi predavatelji in tečajniki, in so bile izrečene mnoge napitnice, v katerih se j izražala el ena želja: Krepko naprej po začrtani poti, v tem delu pa nas bo vse vodila enotna smer in skupno tovariško delo.
Pred odhodom je bila izrečena še posebno g. ravnatelju inž. Zupaniču najlepša zahvala za vso naklonjenost in razumevanje, ki ga je izkazoval cel čas tečaja, kakor tudi vsem predavateljem za njihovo požrtvovalno delo. s prošnjo,
da r.am ostanejo vsi naklonjeni tudi za naprej. *
tujski pcdodbcF
V nedeljo, due 3. marca 1935 se je vršila VI. redna seja ptujskega pododbora v prostorih Narodnega doma v Ptuju, na kateri se je razen drugih stvari tudi sklenilo, da se vrši pododborov prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta v Ormožu 3 dni, iu sicer 24., 25. in 26. marca. Na tem tečaju bodo razni naši priznani predavatelji in predavateljice poučili udeleženke o pomenu in delovanju naših društev, kakor tudi o vseh vprašanjih kulturnega in gospodarskega življenja.
Po seji se je vršilo zborovanje vseh onih za-vedro-kmetskih fantov in deklet, pri katerih društva že obstojajo in tudi onih pri katerih je zanimanje, da se ta naša društva ustanove. Ogromna udeležba je dokazala, da se je tudi ptujski srez začel dramiti iz spanja in se zavedati, da doba, v kateri živimo, zahteva, da se združimo in s skupnim delom in skupnimi močmi dosežemo ono, česar posameznik ne zmore.
Zborovanje je otvoril predsednik tov. Joško Tomažič, pozdravil vse navzočne imenoma tovariše: banskega svetnika Šolarja, dr. Igorja Ro-sino, šolska upravitelja Lešnika in Vad-njala, ter zastopnike novo ustanovljenega društva Na-raplje in pripravljalnih odborov št. Janž in Sv. Urban. Orisal je v kratkih besedah namen zborovanja.
Sledila so poročila zastopnikov društev: Hum, Hajdina, Središče, Sv. Lovrenc, Sv. Bol-fenk, Naraplje in Sv. Urban o njih delovanju.
Zatem je povzel besedo tov. dr. Igor Rosina in nam v vznesenih besedah obrazložil pomen in namen naših društev in nam dal smernice za naše delo. Poudarjal je, da se moramo v naše delo zagrizti z vso vnemo in ne odjenjati prej dokler ne bomo na cilju. Za njim jo govoril ban-ski svetnik tov. šolar, ki se je v svojem govoru dotaknil žalostnih razmer, pobojev in pretepov v ptujskem srezu in dejal, da morajo naša društva delati na to, da to odpravijo, ter da bo vladalo med prebivalci vseh vasi prijateljstvo, ki ga lahko dosežemo samo z našimi kmetsko-mladinskimi organizacijami. Pozdravljal je naše delo in želel vsem navzočnim pri njihovem delovanju obilo uspeha.
Vsi govorniki so bili deležni toplega odobravanja in pozornosti.
Po prijateljskem pomenku o našem delu in naših težnjah je zaključil lov. predsednik zborovanje in pozval vse navzočne k vztrajnemu delu za naš pokret.
*
Kmetska mladina vstaja J
Griblje v Belokrajini
Društvo kmetskih fantov in deklet v Grib-ljah je imelo svoj občni zbor v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. in si izvolilo odbor v glavnem takole: predsednik: Julij Pezdirc, tajnik: Brine Alojzij, blagajnik: Anton šimec. Sklenjeno je
bilo, da društvo v bodočem poslovnem letu izvrši obširen program.
Planina pri Zagorju ob Savi
Dne 24. smo pri nas ustanovili pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet, ki ga vodi šol. upraviteljica tov. Zora Janežičeva.
Podgrad pri Novem mestu
Zavedni kmetski fantje iu dekleta, ki so uvideli tudi pri nas, da je boljša in pravičnejša usoda kmetskega človeka predvsem odvisna od kmetske vzgoje in kmetskih organizacij, so imeli dne 10. februarja t- 1. ustanovni občni zbor, ki je izvolil za predsednika tov. Lukšiča Franceta, za podpredsednico tov. Staniša Marijo, za tajnika tov. Kimovca Franceta in za blagajnika tov. Ambrožiča Jožeta ter tudi ostali odbor.
Ur sna sela pri Novem mestu
Da je dolenjska kmetska mladina zavedna in se zaveda svojih nalog, dokazuje tudi ustanovni sestanek Društva kmetskih fantov in deklet v Uršnih selih, ki se je izvršil dne 25. februarja t. 1. Izvoljen je bil po bodrilnih besedah tov. Florjančiča in tov. Goloba iz Birčne vasi pripravljalni odbor: predsednik tov. Alojz Flor-jančič, podpredsednica tov. Mausar Karolina, tajnik Konček Joško in blagajnik tov. Kulovec Janez.
V splošnem razpoloženju in navdušenju za naše kmetske ideje so se tovariši in tovarišice razšli navdušeni za bodoče delo in naš pokret, pokret kmetske vzgoje, kmetske izobrazbe in osamosvojitve naše vasi in našega kmetskega človeka.
Vihre
Društvo kmetskih fantov in deklet v Vihrah je imelo dne 24. februarja t. 1. ob 2. uri pop. svoj I. redni občni zbor pri tov. Janezu Pire«. Udeležba je bila polnoštevilna. Delo društva v preteklem letu je vredno vsega priznanja, saj smo imeli tekmo žanjic, razne igre, izlete, prosvetne tečaje itd. Zbrane fante in dekleta na občnem zboru je pozdravil delegat pododbora tov. Tine Horvatič, kateri nam je lepo govoril o pomenu naših kmet. mladinskih organizacij. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: Gregor Pire, predsednik; Karolina Račič, podpredsednica; Janez Tomše, tajnik; Lojze Pire, blagajnik; odborniki: Tone Račič, Tončka Račič, Miha Račič, Jože Teršelič; namestniki: Rozalija Uuetič, Marija Pire; knjižničar: Rudi Piltaver; načeluica »Ženskega odseka« Tončka Račič; delegat k Zvezi v Ljubljano: Alojz Pire; delegata k pododboru v Krško: Tomše Ivan in Piltaver Rudi. — Občni zbor je zaključil tov. Gregor Pire, predsednik, s pozivom na vztrajno delo tudi v bodočem letu.
Št. Pavel pri Preboldu
Posebno v letošnji poslovni dobi je naše Društvo kmetskih fantov in deklet jako delavno. O prejšnjih društvenih prireditvah smo že poročali v Kmetskem listu, sedaj pa naj omenimo 14dnevni prikrojevalni tečaj, ki se je pričel 11. februarja pod vodstvom strok, učteljice gdč. Danice Pugljeve, katero nam je preskrbela naša Zveza. Na tečaju so se dekleta naučila prav mnogo in to zlasti v izdelovanju perila, oblek itd. Tečaj je bil zaključen z lepo razstavo v nedeljo, 24. febr. v šoli. Udeležilo se je je lepo število žen in deklet, prišle pa so tudi tovarišice iz Orle vasi in Št. Jurja ob Taboru.
Razstavo je otvoril tajnik društva tov. Turn-šek Aleksander, ki se je v svojem nagovoru spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra I., kateremu so navzočni zaklicali »Slava!« Zatem je predaval učitelj g. Stane Mikuš o življenju kmetske družine. — Društvo je z uspehom tečaja in razstave jako zadovoljno.
Sv. Bolfenk pri Središču
Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 24. febr. t. 1. svoj 5- redni občni zbor, katerega se je udeležilo 46 članov in članic. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je marljivo društvo tudi letos vkljub slabim denarnim razmeram od lanskega leta napredovalo. Društvo ima dra-matski, kolesarski, smučarski in ženski odsek, ki so vsi v preteklem letu uspešno delovali.
V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik: Tomažič Joško, Vitan; podpredsednik: Puklavec Franjo, Vitan; tajnik: Mlinaric Joško, Vitan; blagajnik: Dolinšek Franc, Vod,ranči; odborniki: Ivica Rau, Štampar Lojzka, Zabavnik Danica, Vrbanič Stanko, Mlinaric Lojzka, Zorjan Micka, in Čurin Martin. Odborniški namestniki: Trofe-nik Micka, Curir. Matija, Kolarič Angela in Ro-tar Matija. Nadzornika: Rudolf štampar in Branko Zabavnik.
Sestavil se je obširen delovni program za bodoče leto. Mladina, kuj si svojo bodočnost sama. Tvoje delo, tvoj uspeh!
Gotna vas pri Novem mestu
Tudi mi se zopet enkrat oglašamo po dolgem času. Naše društvo kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi pri Novem mestu ima svoj četrti redni občni zbor v nedeljo dne 10. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih tov. Josipa Matkota s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
Po občnem zboru pa bodo razgovori o nadaljnjem delovanju društva. Dosedaj si je to društvo naredilo prav lepe moralne in materialne uspehe s prireditvami in predavanji o raznih panogah živinoreje, poljedelstva, veterinarstva, itd.
Posebno pa se moramo zahvaliti s tega mesta za velike usluge, narejne našemu društvu, go-spej Frančiški Avsec iz Gotne vasi, katera je pomagala našim dekletom pri prireditvah do tako lepih uspehov. Želimo in prosimo, da nam še nadalje stoji ob strani in nam pomaga tudi v nadaljnjem delovanju. Društvu pa želimo še večjih uspehov v njihovem delovanju z žeijo: Naprej v borbo za bodočo močno agrarno stranko. Živeli!
Gameljne
Na splošno željo občinstva ponovi Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 10. marca 1935 ob 8. uri zvečer veseloigro v 3 dejanjih »Španska muha« v prostorih narodne šole v Šinartnem pod Šmarno goro. Vljudno vabljeni!
Mirna peč
Društvo kmetskih fantov in deklet prav agil-no deluje. V nedeljo, dne 3. marca nam je predaval tov. Karel Štrbenk iz Novega mesta »O pomenu organizacije in kmetskega gibanja«. Tovarišu predavatelju smo za njegova izvajanja prav hvaležni. V nedeljo, dne 10. marca pa predava tov. Udovič »O pomenu kmetskega tiska«, naslednjo nedeljo, dne 17. t. m., pa bo predaval sreski živinozdravnik g. Josip Vandot iz Novega mesta »0 živinozdravstvu«. Vsi vljudno vabljeni. — Društvo je tudi ustanovilo ženski odsek, ki ga vodi tov. Remic Pavla kot načelnica.
Hlebče pri Vel. Laščah
Vabimo vse člane in vsakogar k udeležbi pelnedeljskega kmetsko-gospodarskega tečaja v mesecu marcu, ki ga prireja Društvo kmetskih fantov in deklet v Hlebčah po sledečem razporedu v osnovni šoli v Velikih Laščah:
10. marca ob 3. uri popoldne: »Prva pomoč pri živalskih boleznih«, predava sreski veterinar Drolc Josip iz Kočevja;
17. marca ob 8. uri: »Travništvo«, predava sreski kmet. referent Kopitar Oskar iz Kočevja;
24. marca ob 8. uri: »Pravni nasveti pri sporih med posestniki glede mej, zaščita kmetov.
ženitvena pogodba, oporoka itd.«, predava notar Hanžič Ivan iz Vel. Lašč;
31. marca ob 3. uri popoldne: »Sadjarstvo«, predava referent za sadjarstvo Flego Anton iz Ljubljane;
7. aprila ob 3. uri popoldne: »Mlekarstvo«, predava mlekarski referent Pavlica Franjo iz Ljubljane.
Zagorje
Društvo kmetskih fantov in deklet v Zagorju je imelo dne 12. februarja redni letni občni zbor. Po poročilu dosedanjega društvenega dela se je sklenilo v bodoče delovanje poživiti, k čemur je v lepih besedah pozival tov. šol. upravitelj Albert Čok. — Izvoljeno je sledeče vodstvo: predsednik: tov. Gnus Jožef, podpredsednica: Centrih Milka, tajnica: Potočnik Olga, blagajnik: Centrih Miha.
*
Dopis. Moja dolžnost je, da opišem svoje vtise iz V. prosvetno-organizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet, ki se je vršil v dneh od 11. do 19. februarja v Ljubljani. Veseli me, da sem bil sprejet v tečaj, ker mi je bil zelo potreben in še posebno sedaj, ko smo se tudi v našem kraju začeli malo gibati v kmetskem pokretu ter nam bo to veliko pripomoglo, da bomo dosegli čim večji uspeh. Od vseh predavanj, ki sem jih z velikim zanimanjem poslušal in so bila vsa koristna, so mi bila najbolj všeč predavanja o kmetskih organizacijah in prireditvah. Ta so bila za mene, kakor tudi za vsakega začetnika najbolj potrebna, ker če nismo zadosti poučeni, je težko kaj začeti. Sedaj pa upam, da bodo ta predavanja rodila dober sad, kot dobro seme, vsejano v dobro zemljo. Velikega pomena je tudi, da smo se sestali, spoznali in se marsikaj pogovorili tovariši iz vse Dravske banovine ter si skupno ogledali razne zanimivosti našega stolnega mesta. Za vse smo in moramo biti hvaležni vsem predavateljem in funkcionarjem Zveze, predvsem pa predsedniku tovarišu Kronovšku, ki nas je s hvale vredno disciplino vodil in vzdržal vso v najlepšem redu. — Janez Pečarif, kmetski sin, Čurile v Belokrajini.
Slivnica pri Celju. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo, dne 24. t. m- svoj drugi letni občni /.bor, katerega se je udeležilo polnoštevilno članstvo in mnogo-brojni prijatelji kmetsko-mladinskega pokreta. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Konrad Lesjak, ki je bil od strani članstva prisrčno pozdravljen. Pri nadaljnjem izvajanju se je zahvalil tov. predsednik za dosedanje zaupanje in prosil, da ga t« funkcije za naprej razrešijo vsled tega, ker se namerava v kratkem poročiti, kar pa občni zbor ni hotel vzeti na znanje, temveč ga je z velikim aplavzom izvolil ponovno za predsednika s prepričanjem, da bo vodil društvo z isto vnemo, kakor doslej kot discipliniran tovariš in zvest član našega kmetsko-mladinskega pokreta.
Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v soboto, dne 6. aprila t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
flopisi
•-"■ ----------rmrm—ram
*
Šmarje pri Jelšah
V sredo, dne 27. p. m. smo imeli v Šmarju izredni politični sestanek za določitev kandidata, bodočega sreskega poslanca. Debata je bila precej burna, ker se je gospoda iz Šmarja in Slatine zavzemala za bivšega poslanca g. Špind-lerja, medtem ko smo se kmetje zavzemali za kandidata-kmeta.
Ker nekateri kmetje niso imeli glasovalne pravice, se je polovica predčasno odstranila.
Značilno je, da je za g. Špindlerja glasovalo 17 gospodov in le trije kmetje.
Večina nas kmetov, obrtnikov in delavcev, volilcev šmarskega sreza stojimo brezpogojno na stališču, da mora biti poslanec našega popolnoma kmetskega sreza samo kmet, ker le on bo razumel potrebe že do skrajnosti obubožanega in do vratu zadolženega podeželskega človeka.
Ker stojimo brezpogojno na stališču in bomo na tem do zadnjega vztrajali, se zanesemo na naša voditelja ministrskega predsednika g. Jevtiča in našega zvestega kmetskega pobornika ministra g. dr. Marušiča, da bosta to našo enoglasno zahtevo upoštevala in jo odobrila, ter vzela od širokih množic predlaganega kandidata, zvestega zadružnega delavca tov. Antona Zdolška. Kmetje imamo v tega zaslužnega moža vse zaupanje.
Kmet iz šmarskega sreza. *
Škrilje. Pomemben dan je bil v Škrilju dne 17. februarja 1935 v dvorani Gasilskega doma, ko se je vršilo prvo cerkveno opravilo po staro-katoliškem obredu. Župnijo Golo vodi že 40 let stari župnik g. Kunaver. V 40 letih svojega žup-nikovanja je imel ta gospod celo kopo tožb s svojimi župljani. Ponos g. župnika je bilo dejstvo, da je »instaliran« na fari, češ da ga pod nobenim pogojem ne morejo farani odpraviti iz fare. G. župnik se je skliceval pri svojih pravdah na pravice iz starih časov, da mu morajo župljani tlako delati z ročnim delom in z vprežno živino. Zahteva g. župnika je farar.e tako razburila, da so se takoj sestali k posvetovanju in se zavezali s svojeročnimi podpisi, da nihče več, tudi v slučaju potrebe, ne bo klical g. župnika in da ne prestopi nihče več cerkvenega praga, ko bo on imel cerkveno opravilo. Določila se je tudi deputacija, ki je šla na škofijski ordinarijat v Ljubljano, kjer je zahtevala, da g. župnik brez odlašanja zapusti župnijo Golo; ako se to ne izpolni, so vsi župljani pripravljeni izstopiti iz rimsko katoliške vere ter pristopiti v staro katoliško cerkev. Škofijski ordinarijat je deputaciji ugodil ter določil za dan 2. februarja t. 1. preiskavo, ki bo ugotovila resničnost pritožbe. Cerkveno odposlanstvo pa ni prišlo, pač pa je nekaj dni pozneje prišlo sporočilo, da pride dne 19. februarja g. dekan Zabret, kar se pa ni zgodilo Že pred preteklo nedeljo pa, t. j. 17. februarja t. 1., so župljani župnije Golo povabili staro-
katoliškega župnika g. Lavrinca iz Ljubljane, da je prišel osebno pridigovat in maševat. V dvorani Gasilskega doma v Škrilju se je vršilo prvo cerkveno opravilo ob 9% dop. po starokatoliškem obredu. Navzočnih je bilo okrog 150 duš. Na dan 19. februarja ža zgodaj dopoldne se je pa zgla-silo odposlanstvo škof. ordinarijata v škrilju, ki so ga tvorili gg. dekan Zabret iz Št. Vida nad Ljubljano in kaplan Milavc iz župnije Stu-denec-Ig. Predsednik je bil g. dekan Zabret in zakisnikar g. kaplan Milavc. Sestavil se je obširen zapisnik, iz katerega je bilo razvidno, kakšnih umazanih metod se je g- župnik Kunaver posluževal. Vsebino obširnega zapisnika je g. dekan prečila! glasno v navzočnosti g. župnika Kuna-verja, ki je nekatera dejstva zanikal, kar so pa navzočne priče ovrgle in podpisale zapisnik s svojeročnim podpisom. Nato je škofijski ordina-rijat poslal dekret g- župniku na Golo, da zapusti župnijo ter da ima že 3. marca cerkveno opravilo začasno poslani novi župnik na Golem.
Kongres gostilniških podjetij kraljevine Jugoslavije se vrši od 14. do 17. marca t. 1. in sta glavna kongresna dneva 15. in 16. marec, dočiin se v ostalih dnevih vršijo razne konference. Pričakuje se več tisoč udeležencev. Glavno zborovanje se začne dne 16. marca ob 9. uri v dvorani Zagrebškega zbora.
Da se nudi udeležencem kongresa pregled vsega onega, kar lahko dobavljajo zagrebški trgovci in obrtniki gostilniškim podjetnikom, se priredi v propagandne svrhe dne 16. in 17. marca v kongresni dvorani posebna »gostilničarska razstava«. Zveza hrvaških vinogradnikov priredi razstavo vin s poskušnjo. Razstavi se priključi tudi modna in reklamna revija. V soboto zvečer ter v nedeljo ves dan se bo vršila za kongre-siste in zagrebško publiko reklamna revija spomladanske mode. Vstopnina bo znašala 5 Din. Med odmorom bo svirala godba in izvajali se
f)p. lomcrž
Vsi naši misleči kmetje dobro poznajo tega učenega ustanovitelja in priljubljenega predsednika bratske češkoslovaške republike, ki proslavlja z vsem slovanskim svetom vred 7. t. m. 85 letnico svojega plodonosnega življenja.
Masaryk je edinstven borec za blagor in srečo, svobodo in prosveto svojega naroda ter za demokracijo svoje države. Z vso spretnostjo bogatega znanstvenika in globokega misleca dokazuje ta danes največji Slovan v svojih filozofskih in socialnih spisih, da je tudi majhen prosvetljen narod vreden državne samostojnosti in suverene svobode. Vsi njegovi sodržavljani ,gledajo še danes z zaupanjem vnaj, ker so spoznali njegov velikanski gibčni duh in sijajno diplomatsko spravno taktiko med vsemi političnimi strankarji, ker se vsled njegovega razsodnega vodstva izogibajo vseh sporov in sovraštev ter uspešno delujejo za narodno edinstvo vseh čehoslovenov in državotvorno skupnost vseh političnih struj vseh narodov svojega ozemlja, češkoslovaški narod je zamislil svojega vzornika Masaryka kot edino moralično vsedržavno avtoriteto, kot pravega vzor-očeta ali tatička, ki je po svojem bogatem duhu in plemenitem srcu edini usposobljen, da poravna vse krivice v svoji družini oziroma državi, da ubije vso bedo današnjih dni, da vstvari socialno pravico med svojimi otroci, oziroma državljani. Ali nismo tudi mi jugoslovanski državotvorni kmetje ravno tako polagali vso svojo vero, upanje in ljubezen v zgodovinski 6. januar 1929. z vsemi smernicami narodnega in državnega edin-stva in kmetske miselnosti svojega vzor-mučeniškega viteškega Kralja Zedinitelja? Koliko zlo in koliko gorje so nam napravili zagrizeni sovražniki naše svobode zlatne,
bodo različni plesi. — Za gostilničarski kongres je dovoljena od 12. do 19. marca po železnicah polovična vožnja.
In
semenski krompir oneld in roza
prodaja
„EK0N0MM, Ljubljana
Kolodvorska 7.
Poročilo o dražbi kožuhovine dne 25. in 26. februarja 1935 v Ljubljani
Blaga je bilo dovolj, vendar kakovost ni odgovarjala, posebno pri lisicah. Kljub temu, da so bile živali ujete pozimi, je bilo mnogo kožuhovine obribane in zelene. Inozemski strokovni listi so začeli z močno propagando, da pride lisica zopet v modo. Četudi ta propaganda še hi imela učinka na cene, ker leže velike zaloge lisic še neprodane v Londonu in Leipzigu, vendar je pa pomagala, da se je na dražbi velika večina tega blaga prodala. Upanje pa je, da bo do prihodnje dražbe v januarju 1937 cena lisicam, ki je naša glavna kožuhovina, zopet zrastla.
Za prvovrstno blago so bile dosežene te cene:
Lisice poljske 120—140, lisice gorske 130 do 170, kune zlatice 500—580, kune belice 420 do 500, dihurji 60—90, veverice 6'50, divji zajci 3'85, jazbeci 56—62 Din.
Za polhe in divje mačke ni bilo zanimanja.
V prosti prodaji kupci tokrat sploh niso kupovali.
ker so nam umorili z našim edinstvenim nepozabnim Gospodarjem največjo nacionalno in državno avtoriteto!
Istočasno in v tesni duhovni zvezi s Češkoslovaško se je vzbujala k življenju z Masarykovim prosvetnim in znanstvenim delom tudi naša Jugoslavija, katero je ustvarila junaška borbena dvojica očeta Osvoboditelja in viteškega sina Zedinitelja iz svobodnega kmetskega rodu silnih Karadjor-djevičev, ki bosta večno živela v hvaležnih srcih vseh iskrenih Jugoslovanov tostran in onstran državnih mej. Toliki nacionalni avtoriteti kakor sta viteški naš kralj Zedi-nitelj in češkoslovaški tatiček Masaryk, ne umrjeta nikdar, ker jih oživlja in po božje časti narodna povestnica v vsakem važnejšem udejstvovanju.
Masarykova nevenljiva zasluga je, da smo se že v predvojni dobi z njegovim filozofskim, političnim in socialnim delovanjem vedno bolj in bolj otresali avstrijskega suženjstva, germanske miselnosti, rimske konservativnosti in habsburškega jerobstva. Masaryk nam je povedal s svojimi nauki, da se bodočnost majhnih narodov ne odloča samo na krvavih poljanah, pač pa v prosvetnem udejstvovanju vseh narodnih slojev do malega kmeta in brezposelnega delavca ter v političnih zvezah z državami, ki žive v podobnih ali celo enakih razmerah. S svojimi sotrudniki v politiki (dr. Beneš, švehla i. dr.) je poklical v življenje Malo antanto, naš blagopokojni viteški Kralj je pridružil Balkansko zvezo in v političnih daljavah se že žari tudi Zveza slovanskih držav, katero tudi mora vzbuditi iz spanja pravičnega zgodovinska potreba v našem popolnem vse-slovanskem razmahu.
Pripravimo se za izvoz sadja!
Z vprašanjem bodoče izvozne sezone se je bavilo te dni Združenje sadnih izvoznikov in trgovcev Dravske banovine v Mariboru ter je poslalo trgovinskemu ministru sledeče predloge, ki naj se upoštevajo pri izpremembi izvoznih določil za jabolka v trgovinski pogodbi z Nemčijo:
1.	odpravi naj se sedaj obvezno pakiranje v zabojih in se doseže možnost izvoza, v kolikor bo kontingentiran, v razsutem stanju (a la rin-fusa);
2.	da ostanejo pri izvozu razsutih jabolk sedanje carinske postavke, ali pa se po možnosti znižajo;
3.	v slučaju, da Nemčija vztraja na uvozu jabolk samo v zabojih, naj se za zaboje zniža uvozna carina na postavko a la rinfusa;
4.	da se doseže izvozni kontingent najmanj 5000 vagonov, ker se nam obeta letos v Dravski banovini ugodna letina jabolk;
5.	da se vsa izvozna vprašanja glede jabolk uredijo z Nemčijo pravočasno in pred pričetkom izvozne sezone, to je najkesneje do konca maja t. 1., da se ne ponovijo lanskoletne težave;
6.	da se dodeli 80% doseženega kontingenta za izvoz v Nemčijo za jabolka iz Dravske banovine.
Opozorilo naročnikom!
Vse naročnike, ki dolgujejo na naročnini za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom, da vsak prizadeti vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo žal primo-rani nadaljnje pošiljanje >Kmeiskega lista« ustaviti.
Mnogi Masarykovi znanstveni spisi so vzbudili med učenimi sodobniki največjo senzacijo, a v svojih političnih knjigah Svetovna revolucija, Nova Evropa, Zgodovinsko in prirodno pravo, češki program in drugih delih je smrtno udaril bivšo mnogojezično in silno krivično Avstro-Ogrsko in osamil močno oholo Nemčijo, že pred svetovno vojno je branil čehoslovene in Jugoslovene v dunajskem parlamentu pred habsburškimi in hohenzollernskimi germanskimi intrigami. Berlinski, dunajski in budimpeštanski besni sovražniki Slovanstva so vprizorili proti nam Jugoslovanom veleizdajniški proces v Zagrebu, Friedjungov na Dunaju in Vašičev v Beogradu v letih 1907. in 1911. Dr. Masaryk je znanstveno dokazal falsi-fikate vseh uradnih listin in jih pokazal javnosti vse strmeče Evrope. Ravno zaradi svoje svetovne slave je bil 1914. imenovan profesorjem na univerzi v Londonu in tudi tu je spretno vodil vso svojo gigantsko borbo proti Avstro-Ogi-ski in Nemčiji. V inozemstvu so gradili čehoslovensko republiko Masaryk, štefanik, Beneš in tovariši, a na domovinskih tleh je pod silo bajonetov in pušk oznanjal svobodo odlični kmetski voditelj Švehla in dosegli so dan vstajenja 28. oktobra 1918. Vrnil se je ljubljenec svojega naroda dr. Masaryk in položil na svojo učeno glavo Samovo in Otokarjevc kraljevsko krono. Udružili so narodni borci svoj narod v lastni državi v bratstvu s svobodno Jugoslavijo in sorodno Rumunijo v Mali antanti. Udsjstvili so Prešernov stih:
»Največ sveta otrokovi sliši Slave/«
Na zdar — najstarejši vladar filozof Masaryk!
Zdravo — najmlajši Kralj Peter II.!
živelo pobratimstvo čehoslovenske z Jugoslavijo I
SVovice
*
t Vojni kurat g. Fran Bonag. V ljubljanskem žLeonlšču« je umrl 27. februarja t. 1. po vsej Sloveniji, zlasti pa med bivšimi vojaki mani in splošno priljubljeni bivši vojni kurat in kalehet g. Fran Bonaf, star komaj 50 let, na vnetju možganske mrene. Naj počiva v mir«!
Zagonetna smrt prevžitkarja. V vasi Utik pri Vodicah so našli v nedeljo obešenega 50-letnega prevžitkarja Franceta Rozmana. Vse pa kaže, da se mož ni obesil sam, ampak da je bil najprej ubit, in šele nato obešen. Orožniki so že prijeti nekega človeka, ki ga sumijo, da je izvršil zločin.
Amerikami v Dalmaciji. 15. t. m. pride z velikim ameriškim parnikom v Dalmacijo okoli 1240 turistov, ki bodo obiskali Boko, nato pa Dubrovnik.
Šole so zaprli tudi v Sarajevu zaradi hripe.
Zaradi razpečavanja ponarejenih tisočakov
je ljubljansko sodišče te dni obsodilo Jurija Mauri-ja iz Trsta na 2 in pol leta težke ječe. Bankovce je prinesel iz Trsta že 1. 1933.
Pomen planinarstya za vojno. Na nekem predavanju za planince je poveda: znani planinec dr. Henrik Tuma, da je v svetovni vojni padlo nad 60.000 mož, ker se niso znali varovati plazov in se izogibati drugim nevarnostim planin.
Obtožba proti komunistom. V Beogradu se mora te dni zagovarjati pred sodiščem za zaščito države več oseb iz Slovenije; največ je obtoženih visokošolcev.
Nesrečna mati. Te dni je našel cerkovnik v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani v klopi novorojenčka, ki ga je morala tam odložiti skoraj gotovo otrokova mati. Otroka so izročili v Dečji dom, kjer se je pa že naslednjega dne oglasila otrokova mati. Mater so prijeli in bo obsojena, otrok pa bo ostal v zavodu. Pri tej stvari pa je čudno to, da prej, dokler mati otroka še ni odložila, za otroka v zavodu ni bilo prostora, pozneje pa je bil! Zakaj bo torej mati morala trpeti?
Novi ljubljanski župan, bivši senator doktor Vladimir Ravnihar, je bil zaprisežen 28. februarja in je takoj prevzel svoje posle.
Operacija srca v zagrebški bolnišnici, V zagrebško bolnišnico so pretekli četrtek prepeljali nekega uradnika, ki si je bil sam prestrelil srce. Zdravniki so nesrečnega operirali in upajo, da bodo 201etnega mladeniča še rešili. Ta operacija je bila prva te vrste v Zagrebu.
Krediti sta javna, dela v naši banovini. Ministrski svet je odobril za javna dela v naši banovini dva kredita, prvega v znesku 1,300.000 dinarjev in drugega v znesku 150.000 dinarjev.
Hripa v Beogradu. V Beogradu so zaprli zaradi hripe vse šole.
Hripa <udi v Zagrebu. V Zagrebu je obolelo pretekli teden že okoli 3000 otrok, ki zaradi bolezni niso mogli v šolo. Zato so šole zaprli.
Novo poslopje za poštno ravnateljstvo in za poštno hranilnico bodo zgradili v Beogradu. Stavba bo veljala 15 milijonov dinarjev.
Nevarno šolsko poslopje imajo v Retečah pri škofji Loki, kjer je učilnica vsa podprta s traini, ker obstoji nevarnost, da bi se mogel lepega dne strop udreti na učence. Zgradba novega poslopja bi vezala občino 300000 dinarjev, toda čeprav ima občina že kupljeno lepo stav-bišče in v hranilnici že okoli 100.000 Din v ta namen, ne more dobiti nikjer denarja!
125.000 dinarjev j« zadel v razredni loteriji liMetni trgovski sluga Matija Kramberger v Zagrebu. Od same sreče je celo noč prejokal!
57 milijonov dinarjev davka so plačali lani Mariborčani in mariborski okoličani. Na vsakega Mariborčana pride na leto 1131 Din davka, ua vsakega okoličan., pa 166 Din.
Pod kolesa jc prišel 1. marca na železniški postaji v Ptuju zavirač Avgust Zore. Skočil je s tovornega vlaka, ki se še ni bil ustavil, tako nesrečno, da se mu je zapletla suknja na kljnko, nakar je padel na tir. Trupki je bilo strahovito razmesarjeno.
Brezvestni špekulanti so zadnje čase zlasti v mariborski okolici oškodovali že mnogo ljudi za lepe zneske, ker so znali premotiti ljudi, da so jim prodajali hranilne knjižice mnogo pod ceno. — Druga skupina ljudi pa je goljufala ljudi na deželi s tem, da je zamenjavala kmetom srebrne in zlate ure za »platinaste«. Pokazalo pa se je, da je bil tis*) »platin« navadna medenina ali jpakfong.
Pižmarke so se pojavile v okolici Gornje Radgone. To so živali, ki so močno podobne podganam. Ker delajo te živali silno škodo, naj vsak javi oblasti, če jih je kje zasledil, da sp ta nadloga pravočasno zatre.
Zaklad so našli te dni otroci na nekem travniku na Bregu pri Ribnici. Najprej so našli okoli 20 srebrnikov, a čim dalje so kopali, več srebrnikov so našli. Vsega skupaj so izkopali okoli 500 starih srebrnikov vseh vrst.
■■■■m« ■ irmrmmn i m1 in «n mi iw ' 11 mu *
Tudi Abesinci se pripravljajo
Italija je poslala (po časopisnih poročilih) doslej v Afriko na abesinsko mejo baje že četrt milijona vojakov^ ki so opremljeni z najmodernejšim orožjem.
A tudi Abesinci ne čakajo s prekrižanimi rokami. Iz Egipta namreč poročajo, da so postavili doslej na mejo 90.000 vojakov, a tudi orožje prihaja v deželo od vseh strani. Iz Amerike pa je prišel Abesincem na pomoč zamorski letalski polkovnik Julian,, ki je pripeljal s seboj še 15 dobro izvežbanih črnih pilotov, ki čakajo sedaj, da dobe še letala iz Amerike. *
Koliko ljudi živi pri nas od tobaka?
V zadnjem času, ko je monopolska uprava preuredila nekatere vrste cigaret in naposled izdala tudi denikotinizirane cigarete »Vardar«, so bile potrebne tudi razne preureditve v največji tovarni v Nišu. Ta tovarna spada med največje obrate svoje stroke v vsej Evropi Tudi nekatere druge naše tobačne tovarne so velika podjetja. Zanimivo pa je to, da živi pri nas od tobaka preko 200.000 ljudi. Med nje spadajo poleg pro-ducentov ter osebja v tobačnih tovarnah in skladiščih tudi prodajalci. Samo malo-prodajalcev je preko 40.000. Od osmih naših tobačnih tovarn jih izdeluje cigarete: v Nišu, Sarajevu, Ljubljani, Travniku, Mostarju in Banji Luki. Pri vsaki livarni so velika skladišča gotovih izdelkov, poicg tega pa so še velika monopolska skladišča v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Smederevu, Bosanskem Brodu, Baru, Sušaku in Skoplju. Cigarete, ki ležijo v skladiščih preko pol leta, se morajo vrniti tobačnim tovarnam v predelavo in se tobak teh cigaret uporablja potem za cigarete nižjih vrst.
*
Nezgorljive hiše iz slame
Češki časopisi poročajo, da delajo v okolici Prage v nekem velikem podjetju zanimive poskuse z novim stavbnim materialom, ki ni nič drugega kakor — stisnjena slama, ki je namočena v raztopino apna in še nekaterih drugih snovi. Iz tega materiala izdelujejo plošče, ki se dajo poljubno razrezati. Razrezane kose polagajo drugega na drugega, kakor opeko in jih > veže jo« z malto. Plošče iz tega materiala se ogenj ne prime. Doslej so zgradili iz te?»a materijah že več stavb, ki se prav dobro drže.
Pameten aka«. »Uradniki morajo biti v pisarnah dobre volje in ljubeznivi«, pravi v tozadevnem ukazu minister za notranje zadeve na
— Češkem! Tudi pri nas tak ukaz. ne bi škodoval.
Hripa razsaja tudi v Ljubljani. Hripa, ki se je pojavila zadnje deževne dni, zahteva tudi v Ljubljani svoje žrtve. V šolah manjka mnogo učencev, a tudi odraslih ljudi je mnogo obolelo. Boiezen pa večinoma ni huda.
Pogumna služkinja Tončka Harumova je te dni opazila vlomilca v stanovanju svojega gospodarja v Oofovi ulici v Mariboru. Služkinja pa je na tiho zaprla in zaklenila vrata in odšla po stražnika, ki je 25Ietnega vlomilca Ivana Bre-ganta prijel in odpeljal.
Carinski dohodki so znašali v Mariboru me. seca februarja skoraj 4 in pol milijona dinarjev.
Pri pogrebu očeta je zblaznel v Murski Soboti sin umrlega prevžitkarja Korača. Sin je bil že prej v umobolnici, pri očetovem pogrebu pa se mu je znova omračil um in v svoji zmedenosti bi bil kmalu ubil nekega trgovca, a orožniki so nesrečo pravočasno preprečili.
Ž*© svefu
*
Prebivalstvo Nemčije se množi. Kakor Mus-solini v Italiji, tako si prizadeva tudi Hitler v Nemčiji, da dvigne število rojstev, ki je zadnja leta začelo že sumljivo padati. Hitlerjeva akcija je dosegla uspeh, ker je doseglo število porodov
1. 1934. nad 450.000, ?. 1933. pa je bilo rojenih le 220.000 otrok. Ce se bo prebivalstvo tako množilo še naprej, bo štela Nemčija 1. 1950. že nad 80 milijonov prebivalcev.
Posebno postavo proti umazani konkurenci so dobili v Avstriji. Po tej postavi bo kaznovan vsak, kdor bo svoje blago prodajal pod lastno ceno, kar so doslej radi delali sleparji, ki so jemali blago na up, potem so pa blago prodajali za vsako, še tako nizko ceno, potem pa — izginili. Tudi obrtniki ne bodo suneli prevzemati raznih del po cenah, ki se morajo končati z izgubo.
Nogomet T Vatikanu. Papež je dovolil, da smejo vojaki njegove garde igrati nogomet. Vatikanska uprava je dala vojakom lep prostor za igrišče na razpolago.
Gozdovi v morju. V južnem le>denem morju so raziskovalci odkrili velike gozdove pod morsko gladino. So pa to neke vodne rastline, ki rastejo kvišku kakor drevesa z vejami in z listjem vred. Dfebia so oebelej&a kakor debla na kopnem rastočih dreves.
Posebni gardni oddelek, ki bo straži! najvišje državne dostojanstvenike, so ustanovili na Dunaju. Oddelek ima 1 bataljon moštva, vsak gardist pa mora meriti najmanj 174 cm.
Prebivalstvo Avstrije šteje po najnovejšem štetju 6,792.687 ljudi. Število rojstev je v Avstriji še vedmo jako nizko: na 1000 prebivalcev pride na leto samo 1 novorojenec več kakor pa po-mrje ljudi.
17 »hitlerjeveev« obsojenih na smrt. V Sol-nogradu se je v soboto končal proces proti 20 hitlerjevcem, ki so bili obtoženi, da so tihotapili iz Bavarske v Avstrijo orožje in municijo. 17 obtožencev je sodišče obsodilo na smrt. Ta obsodba je vzbudila po vsej Avstriji silno mučen vtis, kajti 17 obsodb na smrt v enem dnevu je re« >rekord« svoje vrste.
Ogromen snežni plaz je te dni prekinil železniško zvezo med Parizom in Rimom. Trajalo je tri dni, da so progo očistili.
Nov most med Ncwyorkoni in Brooklynom nameravajo zgraditi že v najbližnji bodočnosti. Most bo imel dve nadstropji z 12 vozišči, zgrajen pa bo iz neke mesarje« iz aluminija in jekla.
8
Irebanje
dobitkov ^Vž0/8 vojne škode, ki se je vršilo dne 1. marca t. L
Serija	Številka	Dobitek	Serija	Številka	Dobitek
5007	250'	. 3.000	6149	i 55	3.000
5037	354	100.000	6169	463	5.000
50G0	• s	5.000	6193	288	3.000
.5081:	721	3.000	6197	178	3.000
5142	25	5.000	6198	584	3.000
; 5198	20	3.000	6234	603	3.000
5265	H28	3.000	6323	986	3.000
■5278	<527	5.000	6336	757	3.000
: 5319	440	5.000	6349	759	3.000
5328	583	3.000	6398	187	3.000
, 5372	64C	5.000	6433	709	3.000
5373	478	3.000	6439	696	5.000
, 5424	273	3.000	6490	236	3.000
5425	93	5.000	6505	191	20.000
5427	379	3.000	6526	149	5.000
•5452	520	3.000	6528	452	3.000
5533	925	5.000	6537	261	5.000
5554	255	20.000	G538	62	3.000
5569	967	5.000	6552	555	5.000
5583	432	5.000	6583	677	3.000
5600	243	5.000	6602	478	5.000
. 5655	522	3.000	6028	473	5.000
5668	927	3.000	6G46	109	3.000
5710	748	3.000	6071	109	3.000
'5718	10!»	20.000	6674	127	3.000
5728	170	3.000	6689	527	20.000
5740	404	5.000	6696	829	5.000
5771	320	3.000	6700	528	3.000
5811	867	50.000	6701	91	5.000
5827	339	5.000	6704	671	5.000
5831	719	3.000	6730	131	5.000
5834	865	5.000	6731	949	3.000
5852	690	5.000	6774	945	3.000
5883	108	3.000	6905	521	50.000
5915	316	5.000	6936	943	3.000
5918	851	3.000	7036	h	3.000
5957	59«	3.000	7045	587	3.000
5998	52	5.000	7086	363	50.000
G003	225	3.000	7091	439	3.000
6013	249	3.000	7144	620	5.0(K)
G013	972	5.000	7157	192	5.000
6097	562	3.000	7233	818	3.000
6122	200	3.000	7259	189	3.000
«126	803	5.000	7273	. 64	5.000
<>141	476	;s.rtno	7280	538	3.000
KMETSKI L T S T
Serija	Številka	Dobitek	Serija	Številka	Dobitek
7308	863	3.000	8445	840	3.000
7364	930	3.000	8451	677	3.000
7366	83	3.000	8487	736	5.000
7371	109	3.000	8487	824	3.000
7380	565	3.000	8513	588	3.000
7384	562	100.000	8543	15	5.000
7408	973	3.000	8587	125	3.000
7428	252	3.000	8632	591	5.000
7428	255	3.000	8665	310	3.000
7455	466	3.000	8674	755	3.000
7476	527	ff.OOO	8683	246	3.000
7535	977	5.000	8688	140	3.000
7559	729	50.000	»8717	334	3.000
7574	410	3.<X)0	8738	767	3.000
7576	490	3.000	8769	103	3.000
7588	639	5.000	8820	260	5.000
7592	174	20.000	' 8S48	685	3.000
7648	911	20.000	8855	247	3.000
7680	893	5.000	8862	389	5.000
7695	274	50.000	8898	178	20.000
7744	159	3.000	8919	687	3.000
7760	229	3.000	8941	428	20.000
7811	683	5.000	8954	597	3.000
7945	75	3.000	8992	569	20.000
7951	341	200.000	8997	76	5.000
7!).->(i	743	20.000	9003	597	5.00*1
8020	357	5.000	9053	284	3.000
8042	543	3.000	9093	920	3.000
8062	301	5.000	9119	131	3.000
8069	461	20.000	9145	175	3.000
8078	67	3.000	9176	727	5.000
8150	240	20.000	9202	530	3.000
8163	5	3.000	9205	283	3.000
8171	422	3.000	9221	158	3.000
8191	856	5.000	9246	673	5.000
8212	209	3.000	9254	826	5.000
8283	784	3.000	9260	346	20.000
8295	698	20.000	9272	246	3.090
8323	371	3.000	9295	381	20.000
8337	735	3.000	9328	185	3.000
8366	820	3.000	9329	358	3.IJOO
8434	950	3.000			
"Radio
Nedelja, 10. marca: 7.30: O sodobni kmetski kulturi (Krošl Josip) — 9.00: Versko predavanje (Sr. Mihael Opeka) — 10.00: Proti tuberkulozi (dr. Neubauer) — 11.40: Mladinska ura Ponedeljek, 11. marca; 18.00: Počitniško
potovanje: Rosas (Maša Slavčeva) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Magajua).
Torek, 12. marca: 18.30: Dr. Marija Monte-sori in njena metoda (Mila Melihar) — 19.10:
Sreda, 13. marca: 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
Četrtek, 14. marca: 18.30: Recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela (Gale Jože).
Petek, 15. marca: 11.00: Naše zobovje (doktor Slava Lunaček-Kristan) — 18.00: Kulturno življenje starih narodov (Fr. Terseglav).
Sobota, lfi. marca: 18.15: Aktualnosti (Lju-devit Mrzel) — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug).____
Sejmi
10.	marca: v Zagorju, na Raki, na Smuki pri Žužemberku, Sv. Juriju ob Taboru, Peklu,
k Kapeli pri Brežicah, Sp. Polskavi, Dolu pri Hrastniku, Kostrivnici in v Dokležovju.
11.	marca: v Račni pri Čušperku, Senožečah, Gradacu, Slov. Bistrici.
12.	marca: v Kamniku, Drnovem pri Krškem, Kotredežu, Veseli gori, Radovljici, Turjaku, Sp. Logatcu, Sv. Juriju ob j. ž., Dol. Lendavi.
13.	marca: v Loki pri Zid. mostu.
14.	marca: v Dobrničah, Sv, Vidu pri Gro-belnem, Muti, Turnišču, Črenšovcih.
15.	marca: v Ložu, Zdolah, Pleterjih, Semiču, Ljutomeru, Prosenjakovcih.
16.	marca: v Peklu pri Poljčanah.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	43'30
Din	17'50
Din	14"25
Din	207—
Din	2'90
Din	1'84
Din	370
TISKOVINE
vseh wslArqmke, uradne, reklam-F(i*\n e, časopis t. knjige. večban
^^^J&MriHii IfcL hiiv,y in tiAra/iif
IbimUisk hitre in pečenil
TISKARNA MERKUR
LHJB LIANAG R E GORČ lč EVA ši-23
<7eL2 5-51 ffieqiwn:7iskanial11ei'kuv,
Cpefec in
vseh vrst, za zidavo hiš. iz znanih kar-lovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franbo vsaka postaja po konkurenčnih cenah saino
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino

EKONOM
s*
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mibalek), LJubljana.
Urednik; Janko Vičifi,
DENAR naložite najbolje in nalvarnele pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: ..Kmefski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja 'obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12V« in od 3—47», le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000"- Rezerve: Din 1.300.000 -
+!" ! "!! " "!!%" !U7!! " !  !"   ! ! !"! ""! " ! 7U!     7 ! "7! "!! " " !   "!! PUUUP   !U! "UP !  !! " !"! "   ""!'! " ! P!  ! "U7UU
02010202020108011010020172030504010001000709080800020102010201020002010200020102000201020002