2020 - 2023 Podnebne akcije Projekti članic Mreže za prostor za naslavljanje podnebnih sprememb Podnebne akcije 2020 - 2023 2020 - 2023 Podnebne akcije Projekti članic Mreže za prostor za naslavljanje podnebnih sprememb IPoP - Inštitut za politike prostora Ljubljana, april 2024 1 Podnebne akcije 2020 - 2023 Vsebina 4 Predgovor 6 Foreward 8 Uvod 2020 14 Vroče točke 18 Mariborska dvorišča in njihovi potenciali 22 Mini urbani Miyawaki gozdiček 2021 28 Revitalizacija Radvanjskega potoka 32 Drevo na kolo 36 6 kvadratnih metrov 2 Podnebne akcije 2020 - 2023 2022 42 Prostor za spremembe 46 Onkraj v gibanju 50 Stanovalnica 2023 56 Analiza in izboljšanje kolesarske infrastrukture v Mariboru 60 Mini urbana drevesnica 64 Pisarna celovite urbane prenove v krajevni skupnosti 68 Vključujoče, za soseske solidarnosti 72 Mesto dreves 76 Skupaj gradimo prostor 82 Spremna beseda 3 Podnebne akcije 2020 - 2023 Predgovor Nina Plevnik in Marko Peterlin Pred nami je publikacija, v kateri je V Mreži za prostor verjamemo, da se tudi z malimi predstavljenih prvih 15 izvedenih koraki lahko dosega velike spremembe, zato v okviru primerov Podnebnih akcij. S tem imenom Podnebnega programa podpiramo Podnebne akcije smo v Mreži za prostor pred nekaj leti naših članic. Projekti se izvedejo v istem letu, ne poimenovali manjše projekte, ki nudijo zahtevajo veliko birokracije, koordinator mreže pa nudi praktične rešitve s konkretnimi učinki projektom mentorsko in drugo pomoč. V odsotnosti v prostoru, imajo velik ozaveščevalni sistemskih razpisov, ki bi dajali možnost tudi manjšim potencial, se lahko širijo ali prenašajo organizacijam, dokazujemo, da so tovrstni razpisi tudi v druga okolja in podpirajo izredno koristni in angažirajo ustvarjalnost članic povezovanje lokalne skupnosti. Gre za mreže. Čeprav gre za projekte manjših vrednosti, po projekte, ki ob sicer majhnem finančnem navadi med 2.000 in 6.000 €, so pogosto dodeljena obsegu dopuščajo eksperimentiranje, sredstva zgolj sprožilec za angažiranje posameznikov odpiranje novih tem in preizkušanje in skupnosti, ki skupaj z vloženimi urami truda daleč novih rešitev ter pogosto segajo izven presega samo finančno vrednost projektov. običajnih okvirjev, ki jih določajo razpisi. Izbor projektov poteka v postopku, ki bi ga smiselno lahko poimenovali kot participativni proračun v okviru Mreže za prostor. Koordinator objavi razpis, na katerega lahko svoje projektne ideje prijavijo članice mreže, ki nimajo statusa delovanja v javnem interesu, imajo manj kot tri zaposlene, ali delujejo zgolj na lokalni ravni. Strokovna komisija najprej preveri izpolnjevanje formalnih pogojev projektov in skladnost s strateškimi cilji mreže in cilji Podnebnega 4 Podnebne akcije 2020 - 2023 programa, potem pa o projektih glasujejo članice na projektov. Na podlagi izglasovanega vrstnega reda tako imenovanem Idejnem zajtrku. Gre za tip dogodka, se v izvedbo sprejmejo predlogi, ki v seštevku ne ki smo ga razvili v okviru Mreže za prostor in ga prvič presegajo razpoložljivih sredstev na razpisu. izvedli v letu 2017. Članice, ki so prijavile projekte, V publikaciji zbrani projekti so bili izbrani v okviru štirih na dogodku predstavijo svoje projektne ideje, nato je razpisov izvedenih med leti 2020 in 2023. Močno predstavljena strokovna ocena projekta, čemur sledi upamo, da bomo v Mreži za prostor s tovrstno podporo glasovanje vseh navzočih članic o izbiri najboljših članicam lahko nadaljevali tudi v prihodnjih letih. ož tor ros a: P afik e. Gr ajtrk emlja Idejne z e od 2017 spr acija, ki žtr Ilus 5 Podnebne akcije 2020 - 2023 Foreword Nina Plevnik and Marko Peterlin This publication is showcasing the first We believe that even small steps can make a big 15 Climate Pilot Actions implemented difference, which is why we support our members’ by members of Mreža za prostor - a Climate Pilot Actions under the Climate Programme Slovenian network of NGOs in the field of of our network. The Climate Programme is co- sustainable urban development. Climate financed by the Slovenian Environmental Public Pilot Actions is a name we chose to Fund (Eco Fund) and the Ministry for Environment, describe small projects that offer practical Climate and Energy. The projects are implemented climate solutions with concrete spatial in the same year, do not require a lot of bureaucracy, impacts, have a high awareness-raising and the network coordinator provides mentoring potential, can be scaled up or transferred and other support to the projects. In the absence of to other environments, and support local systemic calls for proposals, which would also give community building. These projects, opportunities to smaller organizations, we are proving although small in financial scope, allow that such calls are extremely useful and engage the for experimentation, explore new topics, creativity of the network members. Although the test new solutions, and often go beyond project budgets are small, usually between €2,000 the usual frameworks set by calls for and €6,000, the funds are often just a trigger for proposals. the engagement of individuals and communities, which, together with the hours of effort invested, far exceeds the financial value of the projects themselves. The selection of projects is carried out in a process that could be described as network’s participatory budgeting. The coordinator launches a call for 6 Podnebne akcije 2020 - 2023 proposals to which members of the network who have submitted projects present their project can submit their project ideas, if they are small ideas, followed by a peer review of the project and a organisations not recognized as working in the public vote on the projects by all members present. Based interest, have fewer than three employees or operate on the voting order, proposals that do not exceed only at a local level. The projects are first checked the total funds available in the call are accepted for by an expert committee to ensure that they meet implementation. the formal requirements and are in line with the The projects presented in this publication have network’s strategic objectives and the objectives of been selected in the framework of the four calls for the Climate Programme. The proposals are then voted proposals carried out between 2020 and 2023. It on by the members at a so-called Ideas Breakfast. is our strong hope that the network will be able to This type of event was developed within the network continue this type of support to its members in the and was first held in 2017. At the event, members years to come. Salobir egor oto: Gr ajtrk 2020. F Idejni z 7 Podnebne akcije 2020 - 2023 Uvod Marko Peterlin, Senka Šifkovič in Nina Plevnik Podnebni program vsebinskih mrež, ki sta S tem po desetletju neuspešnih prizadevanj za več ga med leti 2020 in 2024 sofinancirala Eko sistemskih razpisov, ki bi dajali možnost tudi manjšim sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje organizacijam, da uresničijo svoj ustvarjalni potencial, in energijo (prej Ministrstvo za okolje dokazujemo, da so tovrstni razpisi potrebni in še kako in prostor), je omogočal, da se v okviru koristni. projekta podprejo tudi manjši projekti Prvi razpis za podnebne akcije smo izvedli hitro po članic Mreže za prostor. Poimenovali smo potrditvi financiranja Podnebnega programa zgodaj jih podnebne akcije. poleti 2020. Na razpis smo prejeli šest projektnih predlogov, ki so bili kasneje v živo predstavljeni na Ker je šlo za omejena sredstva, smo se odločili, da z Idejnem zajtrku. Pred tem je projektne predloge demokratičnim postopkom članice skupaj odločimo, najprej pregledala projektna skupina pri koordinatorju, kateri projekti naj prejmejo podporo. T. i. Idejni zajtrk ki je podala strokovno oceno o skladnosti prijav s smo pilotno prvič organizirali že leta 2017 in odličen projektnimi zahtevami, o njih pa so po predstavitvi odziv članic na to obliko izbora je potrdil koristi takega projektov glasovale navzoče članice. Trije projektni načina financiranja projektov manjših članic mreže. predlogi, ki so najbolj prepričali navzoče članice, Zato smo se v okviru Podnebnega programa odločili so bili nato izvedeni v naslednjih mesecih. V prvi z razpisi nadaljevati. Z njimi smo želeli podpreti sezoni so imeli izvajalci podnebnih akcij zaradi krajše predvsem k podnebnim ukrepom naravnane projektne časovnice: le pet mesecev za izvedbo projektov, ideje, ki predstavljajo praktične rešitve s konkretnimi dodaten pritisk in negotovost pa je ob tem povzročala učinki v prostoru, imajo velik ozaveščevalni potencial, epidemija Covid-19. A vse akcije so bile uspešno podpirajo povezovanje lokalne skupnosti in jih je izvedene, veselili smo se tudi mednarodnega uspeha možno prenašati tudi v druga okolja. Prostoroža, saj so za projekt Vroče točke prejeli 8 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Za našo organizacijo je zelo koristno, da lahko občasno izvedemo hitre, eksperimentalne projekte, pri katerih imamo povsem proste roke tako glede načina dela kot glede teme, ki jo želimo nasloviti.” Zala Velkavrh, Prostorož nagrado Evropskega ekonomsko-socialnega odbora podnebni akciji. Dodatna spodbuda članicam se je za civilno družbo. pokazala za koristno, saj je ta sezona podnebnih akcij ponovno pokazala na raznolikost možnih pristopov k Leta 2021 smo bili zaradi ukrepov za omejitev širjenja virusa Covid-19 primorani Idejni zajtrk izvesti v spletni prilagajanju na podnebne spremembe. obliki. Tokrat smo prisluhnili sedmim projektnim Po treh sezonah uspešno izvedenih podnebnih predlogom in po razpravi o njih glasovali na daljavo. Tri akcij je bil pozimi 2023 odprt zadnji razpis v okviru izbrane podnebne akcije so tokrat z izvedbo pokazale aktualnega Podnebnega programa. Članice so na pomen povezovanja z drugimi organizacijami in na Idejnem zajtrku prisluhnile sedmim idejnim iniciativami, s čimer so lahko razvili interdisciplinarne predlogom, o njih razpravljale in na koncu glasovale. in bolj vključujoče rešitve. Kot dobrodošla se je Vse ideje so bile deležne velikega odobravanja. Ker je izkazala tudi možnost sodelovanja z neformalnimi bilo v zadnjem letu izvajanja Podnebnega programa organiziranimi skupinami, kot so Mladi za podnebno možno nekaj sredstev programa prerazporediti, je bila pravičnost, ki drugače do sredstev ne morejo omogočena podpora vsem idejnim predlogom. Na ta dostopati, imajo pa veliko dobrih idej in motivacije za način smo podprli šest podnebnih akcij, enega izmed izvedbo. predlogov pa smo podprli v okviru drugih aktivnosti Tretja sezona razpisa za podnebne akcije je prinesla mreže. nove izzive. Na prvi razpis smo namreč dobili le eno prijavo, zato je strokovna komisija po pregledu Izmed skupaj 15 izvedenih podnebnih akcij v štirih ustreznosti projektnega predloga sklenila, da predlog letih jih je kar 12 naslavljalo potrebo po prilagajanju na potrdi, za preostanek sredstev pa smo razpis ponovili. podnebne spremembe, tri pa so naslavljale zahtevo Na drug razpis smo pravočasno prejeli pet prijav, po blaženju podnebnih sprememb, predvsem skozi izmed katerih sta bili na Idejnem zajtrku izbrani še dve spremembo mobilnostih navad. 9 Podnebne akcije 2020 - 2023 Bolj podroben pregled vsebin podnebnih akcij nam pokaže, da je večino projektov težko uvrstiti samo na eno področje, saj so naslavljali več, za urejanje prostora pomembnih, tem. Kar 10 projektov se je tako ali drugače ukvarjalo z ozelenjevanjem mest, sedem jih je obravnavalo potrebo po preobrazbi javnega prostora, štirje projekti so naslavljali biodiverziteto v mestih, prav tako so vsaj štirje podpirali povezovanje skupnosti. V času izvajanja podnebnih akcij so bile članice ves čas deležne podpore s strani koordinatorja Mreže za prostor to sodelovanje pa je temeljilo na medsebojnem zaupanju in minimalnih birokratskih zahtevah. Koordinator mreže je bil ves čas na voljo za pomoč pri reševanju formalnih in vsebinskih dilem. Ta sinergija skupnih prizadevanj se je tako še v večji meri prelila v dejanske učinke v prostoru. Vključuje pa tudi komponento učenja ob delu, saj organizacija pridobi nove veščine in znanja ter novo referenco za bodoče projekte. Z omogočanjem razpisov za podnebne akcije so financerji prisluhnili potrebi manjših organizacij po dostopanju do tovrstnih sredstev, saj se zavedajo, da je za nujno preobrazbo, ki jo narekujejo podnebne spremembe, treba angažirati vso ustvarjalno moč in voljo vseh, ki se problema dovolj zavedajo in zmorejo Salobir delati konkretne spremembe v prostoru. egor oto: Gr ajtrk 2020. F Idejni z 10 Podnebne akcije 2020 - 2023 11 Podnebne akcije 2020 - 2023 ož tor ros Avtor: P gu. esnem tr ongr očih točk na Kvr vidom emlje at z z Plak 12 Podnebne akcije 2020 - 2023 2020 13 Podnebne akcije 2020 - 2023 Vroče točke Prostorož Vroča točka v Župančičevi jami. Grafika: arhiv Prostorož Projekt Vroče točke je izhajal iz zavedanja, da so podnebne spremembe že z nami in z njimi bolj in bolj vroča poletja. Mesta se morajo zato že danes začeti prilagajati na vse višje temperature, kar je še posebej pomembno za uporabnike javnega prostora in osebe, ki se po mestu premikajo peš ali s kolesom, saj se med tem ne morejo umakniti na hladno. 14 Podnebne akcije 2020 - 2023 avtomobil, da se izognejo vročini. Veliko sodelujočih je “Vroče točke so postale predlagalo, kako bi lahko izboljšali mikroklimo v mestu eden od najbolj prodornih - želijo si več zelenja, več dreves z večjimi krošnjami, Prostoroževih projektov. manj asfalta, betona in manj parkirišč. Podnebni program nam je omogočil, da smo lahko Med lokacijami, kjer je bilo skoncentriranih največ raziskavo izvedli neodvisno, vročih točk, so območje križišča Ajdovščina, Slovenska in Celovška cesta, med večjimi območji pa zaradi česar so bili rezultati soseska Župančičeva jama. Med vročimi točkami so tudi bolj verodostojni.” bila pogosta tudi avtobusna postajališča, izstopalo je postajališče Klinični center. Zbrani podatki se dobro Zala Velkavrh, Prostorož Mestna občina Ljubljana že razpolaga z meritvami in računskimi modeli urbanega toplotnega otoka. Ker mesto kljub podatkom ni predstavilo ukrepov za hlajenje mesta, je studio Prostorož k sodelovanju povabil še prebivalce, ki imajo zaradi vsakdanje rabe mestnega prostora dober vpogled v to, kateri deli so prevroči. S projektom Vroče točke so uporabnike javnega prostora povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih zaznavajo kot vroče. Med 7. in 25. avgustom 2020, v času vročinskega vala, so posamezniki na Vroča točka na Slovenski cesti. Grafika: arhiv Prostorož interaktivnem zemljevidu označili kar 699 mestnih vročih točk. Dodatna vprašanja na vmesniku so studiu Prostorož omogočila, da je poleg vročih lokacij zbral tudi veliko količino podatkov o poteh, navadah in težavah prebivalcev, ki se gibljejo po mestu v času vročine. Analiza odgovorov je pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti ali pa se zaradi vročine popolnoma izogibajo nekaterim lokacijam v mestu. Poleg tega nekateri namesto kolesa ali hoje raje uporabljajo Vroča točka na Slovenski cesti. Grafika: arhiv Prostorož 15 Podnebne akcije 2020 - 2023 ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s “Zaradi Vročih točk smo satelitskim termičnim snemanjem v okviru raziskave razvili številne povsem nove Urban heat island (Komac in drugi, 2014). projekte in prejeli vabila za Za vse lokacije z največ glasovi so pri Prostorožu sodelovanje, tudi iz tujine.” pripravili predloge ukrepov za hlajenje in jih predstavili Mestni občini Ljubljana. Zala Velkavrh, Prostorož Prostorož poudarja, da zaradi intenzivnega vpliva podnebnih sprememb na Ljubljano posamezni javnega prostora za blaženje posledic podnebnih ukrepi za ohlajanje mesta ne bodo zadostovali, pač sprememb bi morala upoštevati vsa slovenska mesta. pa je potreben širši pristop in sprememba načina Uporaba brezplačnega spletnega orodja canvis.app načrtovanja javnega prostora. Med ukrepi, ki bi jih za zbiranje podatkov o vročih točkah se je izkazala glede na predloge studia mesta morala začeti resno kot uspešno orodje za vključevanje in pridobivanje upoštevati, če hočejo ublažiti podnebne spremembe, informacij splošne javnosti in je bila kasneje med so: več in bolj pestro zelenje, več vodopropustnih drugim uporabljena tudi za označevanje kritičnih površin, kvalitetno vzdrževane površine, trajnost točk onesnaženega zraka v Ljubljani (izvajalca Focus okolju prijaznih posegov, vključenost uporabnikov, več – društvo za sonaravni razvoj in IMZTR – Inštitut za udobja za pešce in kolesarje, privlačen javni prevoz ter mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj v manj avtomobilov. Te osnovne principe načrtovanja okviru programa Partnerstvo za okolje in zdravje). Vroča točka na avtobusnem postajališču v bližini UKC. Vroča točka, objava. Grafika: arhiv Prostorož Grafika: arhiv Prostorož 16 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Cities need to start adapting to rising temperatures today, and this is particularly Predlogi za omilitev vročine na ulice. important in parts of public space that are most exposed to heat, so-called Grafika: arhiv hotspots. Through their daily use of the city, public space users, especially Prostorož pedestrians and cyclists, have the best insight into which parts of the city are most vulnerable and can help to identify hotspots. As part of this Climate Pilot Action, users of public space in Ljubljana were invited to identify the locations they perceive as hot. During one of the heatwaves in the summer of 2020, individuals marked a total of 699 urban hotspots on an interactive map. Analysis of the responses showed that people choose to take longer routes in heat or avoid certain locations in the city altogether. Many respondents suggested ways to improve the city’s microclimate - they would like to see more trees, bigger trees, less asphalt and concrete, and less areas dedicated to parking. For locations with the most votes, proposals for cooling measures were prepared and presented to the Municipality of Ljubljana. The municipality welcomed the proposals and decided to take them into account in the planning of some future projects. 17 Podnebne akcije 2020 - 2023 Mariborska dvorišča in njihovi potenciali Hiša! društvo za ljudi in prostore Parkirišče in delno zeleno dvorišče. Foto: arhiv društva Hiša! Prostor je v urbanih okoljih posebej dragocen. Skupne prostore v mestih je treba predvsem v luči podnebnih sprememb načrtovati premišljeno, da bodo omogočali kvaliteto življenja. Mesta starih urbanističnih zasnov imajo ob tem še dodatne prostore, ki lahko doprinesejo h kvaliteti bivanja. Ti prostori so dvorišča, skriti potenciali mesta, pogosto umaknjeni očem prebivalcev. A žal so pogosto neurejeni ali celo spremenjeni v parkirišča. 18 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Samo dvorišča, ki jih ljudje uporabljajo, so smiselni prostori. Bolj ko so živa in bolj ko dopolnjujejo stanovanje, bolje se bodo stanovalci tam počutili.” Jerneja Ferlež, etnologinja Društvo Hiša! z Živimi dvorišči v Mariboru že vrsto pol dvorišč je urejenih, kar kaže na velik potencial let opozarja na te, pogosto spregledane, prostore z neizkoriščenega prostora v mestih. odpiranjem dvorišč javnosti, tako da na njih prireja Ob tem je Hiši! anketa dala vpogled v uporabo dvorišč, dogodke in začasne intervencije. Ob desetletnici dojemanje teh s strani prebivalcev in uporabnikov organizacije festivala Živa dvorišča je se društvo leta ter njihovih izzivih in potrebah. Analiza odzivov1 2020 odločilo odpreti širšo razpravo o mariborskih je pokazala, da se okoli tretjina vprašanih druži zastrtih prostorih v mestnem središču in njihovih na dvoriščih, slaba tretjina jih dvorišča sploh ne potencialih, z namenom, da ugotovijo, kako ti uporablja, ostali pa jih uporabljajo le za parkiranje. A potenciali odgovarjajo na potrebe povezovanja velik delež vprašanih si želi druženja in medsosedskih skupnosti in blaženja ter prilagajanja na podnebne odnosov kot tudi občasnega dogajanja na dvorišču. spremembe. Ob začetku projekta so organizirali pogovor s Zazelenjena dvorišča stanovalci okoli dvorišč, arhitekti in pr (z eds elenica, tavniki vrtovi, drevesa, grmovnice občine o mariborskih dvoriščih. Pogovor je služil ipd.) 26% Zazelenjena dvorišča (zelenica, vrtovi, kot izhodišče za oblikovanje ankete za prebivalce in 30% drevesa, grmovnice Delno zazelenjena ipd.) 26% uporabnike dvorišč, ki je bila del manjše raziskave. dvorišča(manjši 30% Delno zazelenjena Raziskava je vključevala še popis dvorišč zno nasadi, okr tr asne aj dvorišča(manjši rastline, plezalke nasadi, okrasne rastline, plezalke nekdanjega mestnega obzidja in pr ipd.) egled urejenosti ipd.) pravnih podlag o dvoriščih. Dvorišča brez zelenih Dvorišča brez zelenih 44% 44% površin površin Skupaj se na območju v ožjem središču mesta nahaja 156 dvorišč. S popisom so ugotovili, da je Zazelenjenost dvorišč v mestnem jedru. skoraj dve tretjini teh dvorišč popolnoma tlakovanih Vir: Mariborska dvorišča 2.0, 2020 oziroma brez zelenih površin, na ostalih pa se pojavljajo različne oblike ozelenitev. Le nekaj več kot 1 Mariborska dvorišča 2.0, 2020. Vir: https://anyflip.com/ogqme/iimi/basic 19 Podnebne akcije 2020 - 2023 Pregledali so tudi pravne podlage o dvoriščih in ugotovili, da dvorišča niso opredeljena kot sestavina prostora, bolj kot arhitekturni element in da bi bili na tem področju potrebni premiki. Velik problem pri njihovem urejanju predstavlja tudi lastništvo, saj si dvorišče pogosto deli več lastnikov, ki se čutijo različno odgovorni do teh prostorov oz. imajo različne potrebe. Vzporedno z raziskavo so objavili tudi natečaj za Naj dvorišče Maribora, da bi poiskali dvorišča, ki jih prebivalci urejajo in uporabljajo. Komisija je na koncu izbrala tri zmagovalna dvorišča, ki so prejela tablo z nazivom Naj dvorišče in nagrado v obliki izbrane ozelenitve. Projekt so zaključili s spletnim pogovorom, na Ozelenitev Naj dvorišča. Foto: Mateja Meh katerem so z udeleženci poudarili pomembnost dvorišč za kvaliteto bivanja in krepitev medsosedskih odnosov, ter kot prostorov, ki lahko pripomorejo k ohlajanju urbanih središč. S krepitvijo zavesti o njihovih potencialih pa lahko postanejo pomembna identiteta mesta. Zasaditev drevesa na Naj dvorišču. Foto: Maja Breg Plaketa za 3 naj dvorišča. Foto: arhiv društva Hiša! 20 Podnebne akcije 2020 - 2023 “ln kaj bi za mesto Summary pomenilo, če bi prav vsako Courtyards are cities’ hidden potentials, izmed 156 popisanih dvorišč often not visible or accessible to the služilo temu namenu? Hitri citizens. Unfortunately, they are often izračun (če ima povprečno undeveloped or even used for parking. dvorišče 500 m2) nam pove, da On the occasion of the 10th anniversary je vseh dvorišč skupaj več kot of the Living Courtyards Festival, the površina mestnega parka, initiators of this Climate Pilot Action have 7,5 hektarov oziroma skoraj opened a broader debate on Maribor’s 14 nogometnih igrišč. ” inner city courtyards and their potential, (Mariborska dvorišča 2.0, 2020) to find out how they respond to the need for social cohesion within the Alenka Korenjak, Prostorož community as well as climate change mitigation and adaptation. A small- scale research project on Maribor’s courtyards was prepared, which included an inventory of courtyards within the former city walls, a survey on their use and residents’ perspectives, and a review of the relevant legal basis about courtyards. In parallel with the survey, a competition for the Best Courtyard in Maribor was launched and the winning courtyards were presented with a sign saying “Best Courtyard” and a prize in the form of greenery. Two events were also organized to open discussions about the courtyards with their residents and users, as well as with various experts. 21 Podnebne akcije 2020 - 2023 Mini urbani Miyawaki gozdiček Društvo Organizacija za participatorno družbo Postavljanje ograje za zavarovanje Miyawaki gozdička. Foto: Kaja Fiedler Zelene površine v urbanih območjih s podnebno krizo pridobivajo na pomenu in že dolgo ne služijo le za počitek in rekreacijo ali zgolj kot estetski del urbanega okolja. Skrbijo za ponor ogljika in naravno infiltracijo meteornih voda, blažijo ekstremne vremenske pojave, povečujejo biotsko pestrost, hladijo ozračje in služijo kot protihrupna zaščita. Pri tem so pomembne tako večje sklenjene zelene površine kot tudi manjše ozelenitve. 22 Podnebne akcije 2020 - 2023 šič ter acija: tr ata: Maja Šuš a. Ilus ovanje plak aki gozdičk aw a tabla Miy formacijskIn Ana Bassin, besedilo in oblik 23 Podnebne akcije 2020 - 2023 Organizacija za participatorno družbo je skupaj z podpisu pogodbe o uporabi in vzdrževanju zemljišča Iniciativo mestni zbor leta 2020 potencial za dodatne se je predvideno območje zasaditve zakoličilo, čemur ozelenitve izboljšanje kvalitete funkcij zelenih površin je sledila mehanska priprava tal. našla v Miyawaki metodi zasaditve gozdička. Metoda Glavna akcija je potekala novembra 2020, ko so japonskega botanika Akire Miyawakija predvideva s skupino prostovoljcev izvedli delovno akcijo zasaditev majhnih gozdov s poustvarjanjem pogojev, zasaditve gozdička. Glede na zasaditveni načrt, ki ki so prisotni v naravi. To med drugim pomeni gosto so ga pripravili s pomočjo strokovnjakov s področja zasaditev sadik, s čimer se spodbudi tekmovanje med gozdarstvo in krajinske arhitekture, so najprej njimi, kar vodi v hitrejšo rast sadik. Takšne zasaditve zakoličili in zasadili sadilna območja dreves, za so tudi do 30-krat gostejši in tudi do 100-krat bolj katera so želeli, da zrastejo višje. Sledila je naključna biotsko pestri kot tisti, zasajeni po običajnih metodah, zasaditev dreves in grmovnic na celotnem območju takšen ekosistem pa lahko primerjalno shrani kar 40-in istočasno nanos zastirke, ki je rastišče ščitila krat več ogljika kot monokulture. S sajenjem raznolikih pred prekomerno izsušitvijo in rastjo plevela. Skupaj sadik se poveča tudi živalska pestrost na območju, od so posadili 853 sadik na območju, manjšem od žuželk, polžev, dvoživk, ptic in manjših sesalcev. teniškega igrišča. Najprej so morali pobudniki akcije izbrati prostor Sledilo je postavljanje ograje okoli območja zasaditve. za zasaditev gozdička. Po pregledu karte toplotnih Tudi tu so se poslužili japonske metode Shou sugi ban otokov in degradiranih zemljišč primernih za Yakisugi za obdelavo in zaščito lesa pred vremenskimi pogozdovanje v Mariboru in v sodelovanju z občino, pojavi in bolj obstojen les. Ob tem so namestili tudi so se na koncu odločiti za občinsko zemljišče ob informativno-izobraževalno tablo. Ljubljanski cesti v mestni četrti Magdalena. Po Ob koncu projekta so na območje med gozdičkom in ograjo zasadili cvetoč travnik, ki razveseljuje žuželke in druge živali ter dopolni slojevitost gozdička. Kasneje so bile na območje postavljene še ptičje valilnice in netopirnice, v bližino pa klop pa počitek. Pripravljen je bil tudi priročnik o zasaditvi, ki je lahko v pomoč drugim organiziranim skupinam, ki razmišljajo o podobnih projektih. Priprava sadik pred delovno akcijo zasaditve Miyawaki gozdička. Foto: Kaja Fiedler 24 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Green spaces in urban areas are becoming increasingly important in the face of the climate crisis, and their roles have long exceeded those of mere places for Delovna akcija zasaditve sadik za people to rest and recreate, and as an aesthetic part of the urban environment. Miyawaki gozdiček se prevesi v večer. The initiators of this Climate Pilot Action have found the potential for additional Foto: Kaja Fiedler greening and improving the quality of green space functions in the Miyawaki method of planting a small urban forest. The method of the Japanese botanist Akira Miyawaki involves planting small forests by recreating conditions that occur in nature. This means, among other things, planting the seedlings close together to encourage competition between them, which leads to faster seedling growth. Planting a wide variety of seedlings also increases the biodiversity in the area, inviting anything from insects, snails, amphibians, birds, and small mammals. The Miyawaki grove was carefully planned and planted with the help of volunteers on a selected plot of land in Maribor. The area was thickly planted with tree seedlings, shrubs, and perennials and surrounded by a flowering meadow. The area was also surrounded by a fence and equipped with an information board. 25 Podnebne akcije 2020 - 2023 aja Fiedler oto: K ehod. F vni spr avoslo Nar 26 Podnebne akcije 2020 - 2023 2021 27 Podnebne akcije 2020 - 2023 Revitalizacija Radvanjskega potoka Društvo Organizacija za participatorno družbo Delovna akcija zasaditve nabrežja potoka. Foto: Katja Fiedler Vodotoki in njihova nabrežja so v kulturni krajini vedno bolj ogrožena. S posegi oziroma odstranjevanjem zelenih pasov ob vodotokih se ruši ekološka stabilnost, z bližnjih kmetijskih zemljišč pa se vanje pogosto izpirajo hranila. Zeleni pasovi ob vodotokih skrbijo za prestrezanj velikega dela teh hranil, pa tudi za biotsko pestrost, zavetje živalskim vrstam in blaženje temperaturnih nihanj v okolici. 28 Podnebne akcije 2020 - 2023 Organizacija za participatorno družbo je skupaj s Mestoma so predvideli tudi gostejše zasaditve. Tam prostovoljci Iniciative mestni zbor podobno sliko so posadili tudi grmovnice, med drugim trdoleske, degradacije opazila na območju Radvanjskega potoka brogovite in rumeni dren. Del akcije so izvedli še v Mariboru, zato so se odločili ukrepati. Zastavili marca 2022. so si cilj izboljšati stanja Radvanjskega potoka na Na lokaciji ob sprehajalni poti postavili tudi izbranem odseku s pomočjo ozelenjevanja, s čimer so izobraževalno informacijsko tablo, ki povzema postali dober primer prakse obnove zelenih pasov ob zaključke projektnih aktivnosti in razlaga pomen vodotokih. zelenih pasov ob vodotokih. Za bolj poglobljeno Pred izvedbo delovno akcijo so morali zaprositi za poznavanje vsebin so pripravili tudi brošuro. Kasneje dovoljenje Direkcije za vode RS. Po dolgotrajnem so izvedli še dve akciji dosaditve odmrlih sadik in postopku so prejeli soglasje pod pogojem, da se pred vzdrževalno akcijo po poplavah na območju. posegom izvedejo vzdrževalna dela na potoku in da bo sama zasaditev še vedno omogočala dostop za strojno vzdrževalna dela. Glede na specifične pogoje direkcije in v skladu s strokovnimi smernicami so nato pripravili zasaditveni načrt. Avgusta, v času ko so čakali na primeren pogoje za saditev, so izvedli tudi serijo delavnic za senzibilizacijo prebivalcev in obiskovalcev območja. Na t. i. Naravoslovnih sprehodih so udeleženci lahko Spoznavanje prebivalcev nabrežij na naravoslovnem sprehodu. Foto: spoznali kačje pastirje in druge prebivalce potokov, Katja Fiedler kot tudi dnevne in nočne letalce. V sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom so izvedli tudi sistematični popis kačjih pastirjev na območju. Glavni del projekta je predstavljala delovna akcija decembra 2021. Skupaj s prostovoljci Iniciative mestni zbor, Slovenskim odonatološkim društvom in Slovenskim društvom za varstvo in proučevanje netopirjev so na 400-metrski trasi posadili kar 280 sadik dreves. Zasajene so bile bele vrbe, trepetlike Spoznavanje prebivalcev potoka na naravoslovnem sprehodu. Foto: in črne jelše, vrste, ki jim ustrezajo vlažna rastišča. Katja Fiedler 29 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Projekti, ki smo jih izvedli, so nam poleg doseženih želenih okoljevarstvenih učinkov pomagali splesti vezi z organizacijami (DOPPS, Slovensko društvo za proučevanje netopirjev, Društvo študentov naravoslovja, Iniciativa mestni zbor, razne šole), s katerimi morda sicer ne bi sodelovali. Prav tako so nam projekti pomagali razširiti mrežo prostovoljcev in povečati ugled v javnosti.” Matic Primc, Društvo Organizacija za participatorno družbo Naravoslovni sprehod. Foto: Katja Fiedler Načrt zasaditve. Foto: Katja Fiedler Delovna akcija zasaditve nabrežja potoka. Foto: Katja Fiedler Delovna akcija zasaditve nabrežja potoka. Foto: Katja Fiedler 30 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Water bodies and their banks are increasingly threatened in the cultural Spoznavanje landscape. Interventions in or the removal of green belts along watercourses kačjih pastirjev na naravoslovnem are destroying ecological stability and often wash in nutrients from nearby sprehodu. farmland. Green belts along watercourses intercept many of these nutrients, Foto: Kaja Fiedler as well as provide biodiversity, and shelter for animal species and mitigate temperature fluctuations in the surrounding area. The initiators of this Climate Pilot Action noticed a similar pattern of degradation in the Radvanje Stream area in Maribor and decided to take action. They set themselves the goal of improving the condition of the Radvanje Stream in a selected section through greening. During the project, tree and shrub seedlings suitable for wet areas were planted in a 400-metre strip along the stream together in coordination with the utility company managing the water body and with the help of volunteers from the local community. An information board was also placed at the site. A series of workshops were held on the site to allow participants to learn about the inhabitants of streams and their surroundings. 31 Podnebne akcije 2020 - 2023 Drevo na kolo Mladi za podnebno pravičnost, Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru Drevo-kolo s sadiko poljskega javorja v Ljubljani. Foto: Urša Slatner S projektom Drevo na kolo so Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z društvom Est=etika, Zavodom Bob in Zavodom 404 želeli opozoriti na dva ključna ukrepa za blaženje posledic podnebne krize in prilagajanje nanjo; trajnostno mobilnosti in ozelenitev mest. 32 Podnebne akcije 2020 - 2023 Kot kažejo raziskave, je avtomobil pri nas glavno prevozno sredstvo tudi v urbanih okoljih, ne le med mesti. Prometni sektor prispeva največji delež slovenskih izpustov toplogrednih plinov, tako osebna in tovorna vozila bistveno prispevajo tudi k segrevanju in onesnaževanju zraka v mestih. Vozila, ki zasedajo javni prostor cest in ulic, negativno vplivajo na povezanost lokalne skupnosti, ki javnega prostora ne more uporabiti za druženje, igro ali lokalno tržnico. Med posledice velikih tlakovanih površin za parkiranje in vožnjo vozil sodijo tudi učinki toplotnega otoka v mestih in vroče točke, ki še dodatno znižujejo kakovost bivanja, še posebej v vročih dneh, ki jih bo v prihodnjih letih vedno več. Izvajalci projekta so izdelali tricikel s sprednjo košaro, v katero so položili večjo sadiko drevesa, sestav pa poimenovali drevo-kolo. Z njim so prebivalce mest ozaveščali o pomenu izbire načina mobilnosti Drevo-kolo s sadiko navadnega kostanja v Novem mestu. Foto: Mirjana Martinovič in ozelenjevanja mest. Drevo-kolo so opremili s sledilnikom GPS in informacijskim materialom ter ga prepustili v souporabo prebivalcem in obiskovalcem “Odziv med ljudmi smo lahko mest, ki so z njegovo pomočjo lahko podali predloge merili zgolj s premiki drevesa lokacij, potrebnih ozelenitve. na kolesu. Lokacije so nam dale vedeti, da so se ljudje Sprva so drevo-kolo načrtovali kot prikolico z našemu povabilu odzvali, saj drevesom, ki bi jo lahko pripeli na katerokoli kolo. S jih je bilo tako v Ljubljani kot tem so želeli omogočiti, da bi lahko vsakdo s svojim v Novem mestu več, kot smo kolesom odpeljal prikolico z drevesom, a so kasneje pričakovali.” ugotovili, da bi bilo to tehnično zelo zahtevno in hkrati tvegano z vidika prometne varnosti. Po posvetu s Natalija Zanoški, Est=etika predstavniki Mreže za prostor so se zato odločili za 33 Podnebne akcije 2020 - 2023 izdelavo tricikla z leseno košaro pred voznikom, v katero so vstavili drevo. V Ljubljani so uporabniki lahko peljali sadiko poljskega javorja oziroma maklena, v Novem mestu pa navadnega kostanja. Tricikel z maklenom so v Ljubljani prepustili v souporabo prebivalcem v drugi polovici avgusta 2021, sredi septembra pa so s triciklom brez drevesa iz Ljubljane po stranskih cestah odkolesarili do Novega mesta. Tam so drevo-kolo v sklopu Evropskega tedna Postanek v Trebnjem. Foto: Saša Škof mobilnosti, tokrat opremljeno z navadnim kostanjem, prepustili v souporabo Novomeščanom. Zainteresirano javnost in uporabnike so izvajalci ob informativnih brošurah na samem kolesu obveščali in ozaveščali tudi prek posebne spletne strani https:// drevonakolo.si/ ter preko objav v medijih (npr. RTV SLO, Delo, 24 ur, Mladina, Val202 ...). “Drevesa ob cestah zmanjšajo onesnaženost zraka v okoliških prostorih. Zelene površine zagotavljajo naravno hlajenje, vežejo toplogredne pline, znižujejo hrup in Delavnica na temo trajnostne mobilnosti na OŠ Center v Novem mestu. Foto: Natalija Zanoški onesnaženost zraka. S takimi ukrepi se ne prilagajamo le na posledice podnebnih sprememb, ampak jih tudi blažimo,” so izvajalci zapisali v medijskem sporočilu o projektu. Oktobra so navadni kostanj posadili pred Mestno občino Novo mesto, konec novembra pa še maklen na zemljišču Livada Lab v Ljubljani. Ob obeh zasajenih drevesih stojita informativni tabli, s katerima tudi po zaključku akcije ozaveščata o pomenu ozelenitve mest in trajnostni mobilnosti. Ob zaključku projekta Zasaditev sadike navadnega kostanja pred Mestno občino Novo mesto pod nadzorom župana. Foto: Peter Žunič Fabjančič so izvajalci obema občinama, Mestni občini Ljubljana 34 Podnebne akcije 2020 - 2023 in Mestni občini Novo mesto predali lokacije za “Pravzaprav pri nobenem ozelenitev (v obeh mestih okoli trideset), ki so jih drugem razpisu nismo imeli uporabniki predlagali s pomočjo drevesa na kolesu, toliko podpore s strani ter jih pozvali k sprejetju ukrepov za ozelenitev mesta koordinatorjev. Zato je projekt in trajnostno mobilnost. enostavneje izvesti in je zelo primeren za manjše in nove organizacije, ki se šele učijo ali Summary prvič poskušajo izvesti projekte This Climate Pilot Action addressed iz javnih sredstev.” inadequate transport policies in our cities and contributed to raising awareness Natalija Zanoški, Est=etika about the environmental and climate impacts of our mobility choices. The consequences of large paved areas for parking and driving include urban heat island effects and hot spots, which further reduce the quality of life. For that purpose project partners deployed a mobile tree on a so-called tree-bike, to raise awareness among urban residents about the importance of mobility choices and urban greening. The tree bike has been equipped with a GPS tracker and information material and has been shared with residents and visitors to cities, who were able to ride it and park it around the city to suggest locations for greening. The campaign was carried out in Ljubljana and Novo mesto, after which trees were finally planted in a permanent location. Drevo-kolo s sadiko navadnega kostanja na novomeškem Evropskem tednu mobilnosti. Foto: Peter Žunič Fabjančič 35 Podnebne akcije 2020 - 2023 6 kvadratnih metrov IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora Okrogla miza ob otvoritvi spomenika. Foto: Nejc Trampuž Zeleni prehod, ki je zaradi vedno bolj perečih podnebnih sprememb seveda nujen, se vse prevečkrat osredotoča predvsem na izpuste toplogrednih plinov, obnovljive vire energije, tehnološka vprašanja in tehnične rešitve ali naravne materiale. Ne preizprašuje pa ekonomskih in družbenih vidikov prehoda, pogojev produkcije in reprodukcije, vloge skupnosti. Pravičen zeleni prehod ne bo možen brez obravnave tovrstnih vprašanj, pri čemer se je prav vprašanje pravice do stanovanja in mesta ključno. 36 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Opozarjanje na vse bolj pereče stanovanjske stiske in ozaveščenost javnosti, da stanovanjsko vprašanje ni le individualni problem, ampak družbena odgovornost, sta nujno potrebna, da se lahko vsi skupaj zavzamemo za stanovanjsko politiko, ki bo aktivno udejanjala človekovo pravico do primernega domovanja.” Maša Hawlina, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora Kljub temu se pri nas reševanje stanovanjskega strani sta opozarjala, da trajnostna stanovanjska vprašanja v zadnjih tridesetih letih vztrajno potiska preskrba ni le gradnja nizkoenergijskih stavb ali na trg in v zasebno sfero, kar se kaže v vse večjem pasivnih hiš, kakor je pogosto prevladujoče mnenje, številu ljudi, ki nimajo dostopa do primernega temveč vprašanje trajnosti nujno vključuje tudi stanovanja. vprašanje dostopnosti stanovanj, racionalizacijo infrastrukture in trajnostno mobilnost. Glavni del projekta 6 kvadratnih metrov je predstavljal Spomenik stanovanjski krizi, ki so ga zasnovale in Otvoritev Spomenika stanovanjski krizi je pospremil postavile članice umetniškega kolektiva Kvadratni performans umetniške skupine Kvadratni meter, meter ob podpori Aksiome – zavoda za sodobne strokovni posvet z dr. Anžetom Zadelom in dr. umetnosti Ljubljana. Spomenik, ki je ob koncu Milošem Koscem, ter premierno projekcijo kratkega poletja 2021 dober mesec stal na Muzejski filma Kje bomo pa jutri spali? v režiji Rajata Sharme. ploščadi Metelkova v Ljubljani, je bil zasnovan kot materializiran opomnik na vse večje in hujše razsežnosti stanovanjske krize. Spomenik posnema videz betona, materiala, ki je zaslužen za večino našega stanovanjskega fonda iz obdobja množične gradnje stanovanjskih sosesk. Ker je danes beton vse bolj nevzdržen material, spomenik odpira tudi vprašanje, kakšna naj bo stanovanjska preskrba v prihodnje. Simulacija masovne stanovanjske preskrbe na eni Ogled projekcije kratkega filma “Kje bomo pa jutri spali?” ob otvoritvi strani ter videz okoljsko spornega materiala na drugi spomenika. Foto: Nejc Trampuž 37 Podnebne akcije 2020 - 2023 Trampuž oto: Nejc a. F oritvi spomeniktvf o ormans o Perf 38 Podnebne akcije 2020 - 2023 S strokovnim posvetom je bila intervencija postavljena v kontekst trenutnega stanja Summary stanovanjske preskrbe. Pogovor se je osredotočil na A just green transition will not be to, kako v prihodnje uspešneje reševati stanovanjsko possible without questioning the role problematiko ter kako razviti pravičen in učinkovit of communities in addressing climate sistem trajnostne stanovanjske preskrbe za vse change, including their right to housing družbene skupine na način, ki bo obenem tudi and the city as one of the key ones. This odgovoren do okolja in narave. Climate Pilot Action drew attention to unaffordable housing, the aging housing stock, to apartments that are too small, in poor state and do not respond to today’s living standards through the installation of the Monument to Housing Crisis and a temporary intervention on a Museum square in Ljubljana. The monument consisted of a structure with 6 cubes of 1 square meter in the imitation of concrete. The installation Okrogla miza ob otvoritvi spomenika. Foto: Nejc Trampuž was accompanied by an art performance and a public discussion with an expert panel. Okrogla miza ob otvoritvi spomenika. Foto: Nejc Trampuž 39 Podnebne akcije 2020 - 2023 onebšek a P oto: Barbar ve. F tanjeno popla o nasak vanje k Spozna 40 Podnebne akcije 2020 - 2023 2022 41 Podnebne akcije 2020 - 2023 Prostor za spremembe Center arhitekture Slovenije in Kulturno okoljsko društvo Paz!Park v v KAKSNE SO TEMPERATURE V MESTU? KAKSNE SO TEMPERATURE V MESTU? v KAKSNE SO TEMPERATURE V MESTU? Ilustracija: Upklyak - Freepik.com Ilustracija: Upklyak - Freepik.com Ilustracija: Upklyak - Freepik.com Projekt Prostor za spremembe Društva Pazi!park je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev. Projekt Prostor za spremembe Društva Pazi!park je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev. Plakat Temperatura. Avtor: Center arhitekture Slovenije Projekt Prostor za spremembe Društva Pazi!park je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Prostor je omejena dobrina in odločitv Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci pr e ter posegi v pr ojekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali pr os ojektnih par tor imajo lahk tnerjev. o dolgoročne posledice na kvaliteto bivanja in okolje. Prostor s svojo urejenostjo in rabo vpliva tudi na sposobnost prilagajanja prihodnjih generacij, ki bodo prostor podedovale. S premišljenim načrtovanjem in rabo prostora lahko že danes zmanjšamo ranljivost in povečamo odpornost prostora. Varovanje narave in ohranjanje okolja se že leta uveljavljajo v šolskih programih. Manj pa imajo možnost šolarji znotraj šolskega sistema spoznati principe urejanja prostora, kako ti vplivajo na podnebne spremembe in kako se lahko prilagajamo nanje. 42 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Podpora je bila koristna predvsem zato, ker sta razvoj in pilotno testiranje novih izobraževalnih programov običajno samofinancirana. S podporo financerja smo lahko razvili kakovosten nov izobraževalni modul, izvedli pilotni projekt in ponudili vsa potrebna navodila, gradiva in material drugim izvajalcem.” Gaja Trbižan, društvo Paz!park Center za arhitekturo Slovenije in društvo Paz!park so skozi leta nabrali veliko izkušenj z delom in vključevanjem otrok v svoje programe in aktivnosti. Zato so leta 2022 združili moči in se odločili oblikovati izobraževalni modul o urejanju prostora, odpornega na podnebne spremembe za drugo triado osnovne šole. Z modulom so želeli predvsem spodbuditi zanimanje in okrepiti razumevanje o tem, kako smo povezani s prostorom, kako naše navade vplivajo nanj in kako se lahko prostor bolje prilagaja na podnebne izzive. Prikaz učinka toplotne grede. Foto: arhiv Paz!parka Modul so zastavili v obliki štirih izkustvenih delavnic, dveh s področja arhitekture in dveh s področja krajinske arhitekture. Za pilotno izvedbo so sodelovali z Osnovno šolo Staneta Žagarja, delavnic pa so se udeležili učenci četrtega in petega razreda. Na delavnici “Kaj počnejo drevesa v mestih” so se šolarji seznanili s pojmom podnebne spremembe, s tem kaj jih povzroča in kakšne so njihove posledice. Na praktičen način so spoznali tudi učinek tople grede. Pogovarjali so se tudi o pomenu zelenja in Delavnica Poplave – kdaj je voda lahko nevarna. posebno dreves v mestih, kar so preizkusili tudi z Foto: Barbara Ponebšek 43 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Projekt nam je omogočil razvoj in implementacijo inovativnega izobraževalnega programa ter okrepil partnerstvo z lokalnimi šolami. Poleg tega smo vzpostavili tesnejše povezave s Centrom za arhitekturo, ki se prav tako ukvarja z izobraževanjem otrok, kar nam bo omogočilo nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj v prihodnosti.” Gaja Trbižan, društvo Paz!park merjenjem temperature prostorov v senci in na soncu. “Koliko prostora potrebujem?”. Spoznali so, kako Na drugi delavnici so se pogovarjali o ogljičnem odtisu vzdržno načrtovati bivalno okolje in na prikazu uporabe prostorov. Spoznali so, kako načrtovati primernega stanovanja za 4-člansko družino spoznali, stavbe in razmestitev prostorov z upoštevanjem kaj je tloris ter na kaj naj bodo pozorni, ko načrtujejo v orientiranosti, z namembnost energetske varčnosti. prostoru. Izdelali so svoje shematske načrte hiš in se preizkusili Pripravljen material, gradiva in navodila so po v razporejanju prostorov. Na delavnici “Poplave - kdaj delavnicah objavili na spletni strani, s čimer so je voda lahko nevarna” so spoznavali pojav poplav zainteresiranim učiteljem podali vse potrebne in suš ter kako je mogoče njihov vpliv omiliti ter se informacije in orodja za samostojno izvedbo podobnih nanje bolje prilagoditi. Teorijo so preverili tudi v praksi delavnic. Ob zaključku projekta so skupaj z učenci in s simulacijo poplav in njihovih posledic z uporabo učitelji Osnovne šole Staneta Žagarja na njihovem terarija. Zadnjo delavnico so namenili vprašanju dvorišču posadili tudi drevo. Delavnica Kaj počnejo drevesa v mesti. Foto: arhiv Paz!parka Delavnica Kaj počnejo drevesa v mestih. Foto: arhiv Paz!parka 44 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Land is a finite commodity and decisions and interventions in it can have long-Spoznavanje kako term consequences for the quality of life and the environment. Schoolchildren nastanejo poplave. Foto: Barbara currently have little opportunity within the school system to learn about the Ponebšek principles of spatial planning, how it affects climate change, and how we can adapt to it. Within this Climate Pilot Action, an educational module on climate-resilient spatial planning for the second triad of primary school has been developed. The module was designed to stimulate interest and enhance understanding of how we are connected to our surroundings, how our habits affect it, and how spaces can better adapt to climate-related challenges. The module was structured in the form of four hands-on workshops. Project partners worked with a selected primary school to test out the module. After the workshops, the prepared material, handouts, and instructions were published on the website, giving interested teachers all the information and tools they need to run similar workshops on their own. 45 Podnebne akcije 2020 - 2023 Onkraj v gibanju KUD Obrat Akcija deljenja rastlin. Foto: Nada Žgank Onkraj v gibanju je projekt, s katerim se je sklenila zgodba skupnostnega vrta Onkraj gradbišča, ki je od leta 2010 deloval na mirujočem gradbišču ob Resljevi cesti v Ljubljani. Onkraj gradbišča je bil edinstven prostorski, ekološki in skupnostni eksperiment, s katerim so pobudniki, KUD Obrat, v sodelovanju s prebivalci in drugimi zainteresiranimi dolgo mirujoče gradbišče v centru Ljubljane spremenili v skupnostni prostor namenjen vrtičkanju, vsakdanjemu stiku z naravo v mestu, druženju, izobraževanju in kulturi. 46 Podnebne akcije 2020 - 2023 “S tem projektom smo se na res lep način poslovili od Onkraj gradbišča, kar je sam skupnostni projekt nadgradilo.” Urška Jurman, KUD Obrat Projekt, ki se je začel leta 2010 v okviru festivala Akcija deljenja rastlin. Foto: Nada Žgank Mladi levi zavoda Bunker, je spodbujal urbano vrtnarjenje v najširšem pomenu ter aktivnejšo vlogo prebivalcev pri načrtovanju, urejanju in soupravljanju mesta. S presaditvijo dreves in deljenjem rastlin, ki so tam rastle 12 let, se je ta za Ljubljano unikaten eksperiment zaključil. Člani KUD Obrat Polonca Lovšin, Stefan Doepner in Urška Jurman, ki so sodelovali pri snovanju in izvedbi skupnostnega vrta, so morali skupaj z uporabniki vrta zemljišče dokončno zapustiti, Akcija deljenja rastlin. Foto: Nada Žgank ker bo stanovanjski sklad tam pričel z gradnjo javnih najemnih stanovanj. podarjena rastlina pa je bila označena z listkom, na katerem je bila natisnjena zgodba rastline s Delovanje na območju je KUD Obrat skupaj z skupnostnega vrta Onkraj gradbišča. uporabniki prostora sklenil z akcijo selitve izbranih dreves in drugih rastlin na nove lokacije. Oktobra Največji zalogaj je predstavljala presaditev štirih 2022 je bila tako izvedena večdnevna akcija izbranih večjih dreves: platane, dveh rdečih borov javnega deljenja grmovnic, trajnic, cvetlic in tudi in velikega jesena. KUD Obrat je presaditev izvedlo drevesnih mladik. Svoj prostor so dobile na številnih skupaj s predstavniki podjetja Tisa, sponzorsko domačih vrtovih, na skupnostnem vrtu Livada Lab, pomoč v obliki bagra in prostora za presaditev pa je v Nevenkinem gaju na Taboru in v Zeleni dnevni sobi prispevala Mestna občina Ljubljana. Z vrta Onkraj Mladinskega četrtnega centra Šiška. Po oceni KUD gradbišča so drevesa presadili v javni prostor ob Obrat je bilo razdeljenih več kot 100 rastlin, vsaka Linhartovi cesti ter jih na novi lokaciji označili z 47 Podnebne akcije 2020 - 2023 zastavicami, na katere so natisnili informacije od “Najbolj smo ponosni na kod prihajajo in kdo je presaditev omogočil. Mestna presaditev štirih večjih občina Ljubljana se je zavezala, da bo v prihodnje dreves in super odziv ljudi skrbela za vzdrževanje presajenih dreves. na akcijo deljenja rastlin, KUD Obrat je projekt Onkraj v gibanju sklenilo z javnim ki so rastle na Onkraj pogovorom Naša prihodnost Onkra j, na katerem gradbišču.” sta predstavnici KUD Obrat z gosti razpravljali o Urška Jurman, KUD Obrat unikatni začasni rabi in skupnostni oživitvi mirujočega gradbišča ter o trajnih posledicah in učinkih skupnostne prakse. Beseda je tekla tudi o tem, kaj se obeta zemljišču po novem, kako bi lahko ohranili v funkciji več odprtega prostora in naravnih prvin, kako graditi boljše mesto izhajajoč iz obstoječih kvalitet prostora, ter o potrebi po raznolikih zelenih prostorih v mestu. Eksperiment Onkraj gradbišča se je sicer iztekel, a na koncu vseeno vplival tudi na nadaljnji razvoj območja. Mestna občina Ljubljana je namreč sprejela predlog, ki so ga podali udeleženci Onkraj gradbišča skupaj z Mrežo za prostor junija 2021 kot pripombo na Akcija presaditve rastlin. Foto: Nada Žgank Dopolnjeni osnutek OPN, da občina ohrani lastništvo tega zemljišča in ga ne proda zasebnemu investitorju za novogradnjo. Čeprav je bil predlog, da bi območje Onkraj gradbišča ohranili kot javni park, zavrnjen, pa je občina sprejela rezervni predlog, naj na lokaciji zaradi zagotavljanja dostopnejših stanovanj v mestu namesto zasebnih investitorjev stanovanja gradi Javni stanovanjski sklad MOL. 12 let začasne in skupnostne rabe Onkraj gradbišča se tako izteka v trajnejši ureditvi, za katero si želimo, da bi bila tudi čim bolj trajnostna in skupnostno naravnana. Akcija presaditve rastlin. Foto: Nada Žgank 48 Podnebne akcije 2020 - 2023 oto: Nada Žgank eves. F e dr esaditv cija prAk Summary This Climate Pilot Action helped conclude the story of the community garden Onkraj gradbišča (Beyond a Construction Site), which has been operating on a dormant construction site in Ljubljana since 2010. The members of KUD Obrat, who were involved in the design and implementation of the community garden, together with the garden’s users, had to leave the site as public housing was planned on the site. The last chapter of the story was a several-day public event where shrubs, perennials, flowers, and tree saplings were distributed to the community. The campaign was concluded by the relocation of selected large trees to a new permanent site. 49 Podnebne akcije 2020 - 2023 Stanovalnica IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora Iščemo hiše. Avtor: IŠSP Starejši so ena izmed družbenih skupin, katere podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Na spremembe se težje prilagajajo, kar med drugim lahko vodi v energetsko in nenazadnje tudi stanovanjsko revščino. Njihova bivališča so pogosto predimenzionirana in energetsko potratna, pri čemer starejši pogosto živijo sami. Povprečje bivalne površine na osebo je v Sloveniji pri starejših skoraj enkrat večje, kot je povprečje pri splošnem prebivalstvu. Kot pogosta težave pa se pojavljajo tudi dotrajanost stanovanj ali hiš, slaba opremljenost in neprilagojenost za bivanje v starosti. 50 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Podnebne akcije so nam ponudile priložnost razvoja oz. pilotiranja naših idej, ob čemer smo spletli veliko novih sodelovanj z različnimi posamezniki in organizacijami ter postavili dobre temelje za nadaljnje korake. Veseli nas, da se vsi naši projekti razvijajo in rastejo naprej.“ Anja Lazar, IŠSP Starejši so ena izmed družbenih skupin, katere v Sloveniji. Obiskali so gospodinjsko skupnost podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Na v Davči, bivanjsko skupnost v Murski Soboti, spremembe se težje prilagajajo, kar med drugim neuspel poskus stanovanjske skupnosti v Krškem lahko vodi v energetsko in nenazadnje tudi in oskrbovana stanovanja v Škofljici. Na terenu stanovanjsko revščino. Njihova bivališča so pogosto so opravili neformalne pogovore z uporabniki, predimenzionirana in energetsko potratna, pri ustanovitelji in upravljavci. Na podlagi pridobljenih čemer starejši pogosto živijo sami. Povprečje informacij so razvili koncept sobivanjske skupnosti bivalne površine na osebo je v Sloveniji pri starejših Stanovalnica z organizacijsko obliko zadruge. skoraj enkrat večje, kot je povprečje pri splošnem Za potrebe ozaveščanja o sobivanju kot kakovostni prebivalstvu. Kot pogosta težave pa se pojavljajo tudi stanovanjski rešitvi za starejše so pripravili spletno dotrajanost stanovanj ali hiš, slaba opremljenost in stran stanovalnica.si, kjer je predstavljen koncept neprilagojenost za bivanje v starosti. vzpostavljanja bivanjske skupnosti s trajnostno V Sloveniji imamo premalo stanovanjskih rešitev, ki bi omogočile kakovostne pogoje za staranje v skupnosti. Obstaja pa vedno večji interes za razvoj različnih tipov stanovanjskih skupnosti. IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora se je zato odločil raziskati priložnosti za sobivanje starejših ter predstaviti potencial predimenzioniranih in neizkoriščenih hiš za trajnostno prenovo in zadružno bivanje. Navdih so najprej poiskali v literaturi in z raziskovanjem obstoječih sobivanjskih skupnosti Iščemo hiše. Avtor: IŠSP 51 Podnebne akcije 2020 - 2023 Ana Belčič Avtorica: v Šiški. vo hiše eno a pr va z asno Idejna arhitekturna z 52 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Elderly people are one of the social groups most at risk from climate change. This includes their weaker capacity to adapt to change, which can lead, among others, to energy and, ultimately, housing poverty. For older people, housing poverty is primarily a matter Domačija gospodinjske skupnosti v Davči. Foto: arhiv IŠSP of living conditions, which often means living in oversized, space- and energy- prilagoditvijo nepremičnin in z zadružno organizacijsko wasting spaces. This Climate Pilot Action obliko. Objavili so tudi pobudo za vzpostavitev explored opportunities for cohabitation bivanjske skupnosti v Ljubljani s pozivom lastnikom of the elderly and the potential of k razmisleku, da predimenzionirane nepremičnine oversized and underused houses for namenijo sobivanju. Na spletni strani je predstavljen sustainable renovation and cooperative tudi koncept sobivanja in domače prakse, ki so jih living. Based on the research on the izvajalci akcijesodelavci Inštituta spoznali na terenu. current situation and visits to existing Za prikaz koncepta sobivanja in trajnostne prenove cohousing communities in Slovenia, the so iskali primer hiše v Ljubljani. Izbrali so večjo hišo concept of a cohousing community with v Šiški, za katero so pripravili idejno arhitekturno the organizational form of a housing zasnovo. Po prenovi je zasnova predvidela pet cooperative has been developed. stanovanj, skupno pralnico in večji skupni prostor. The concept was upgraded with an Vsi prostori so prilagojeni gibalno oviranim. Zraven so example of a conceptual design for the pripravili tudi finančni načrt za tovrstno prenovo. sustainable renovation of an oversized house for cohousing purposes. The Oktobra 2022 so v Dnevnem centru aktivnosti concept was also presented to an elderly za starejše organizirali srečanje interesentov za group, among whom potential interest in sobivanje in jim predstavili koncept, preverili njihove joining this type of housing community interese in razpravljali o možnostih. S projektom so was also explored. tako postavili dobre temelje za razvoj prve zadružne bivanjske skupnosti za starejše. 53 Podnebne akcije 2020 - 2023 oto: arhiv IŠSP ehod po območju. F valni spr Spozna 54 Podnebne akcije 2020 - 2023 2023 55 Podnebne akcije 2020 - 2023 Analiza in izboljšanje kolesarske infrastrukture v Mariboru Mariborska kolesarska mreža Mariborska kolesarska mreža Shema kolesarskih koridorjev. Vir: arhiv MKM Za spodbujanje vsakodnevne uporabe kolesa je pomembna kvalitetna in varna kolesarska infrastruktura. Mariborska kolesarska mreža je v preteklosti v Mariboru prepoznala 11 kolesarskih koridorjev v skupni dolžini 228 kilometrov, ki povezujejo mariborske soseske med seboj in z okoliškimi občinami. 56 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Zastavili smo res ambiciozen projekt analize kolesarskega omrežja, ki nam koristi že zdaj in nam bo tudi v prihodnje. Predstavili smo ga že na MOM, kar je res velika dodana vrednost za MKM.” Blaž Gamse, Mariborska kolesarska mreža A stanje infrastrukture omrežja je daleč od idealnega, zato so se odločili, da bodo opravili podrobno analizo Vsako kritično točko so opredelili z: vseh enajstih koridorjev. Skupaj s prostovoljci so • imenom, pripravili načrt izvedbe analize. Najprej so prevozili • sliko, vseh enajst koridorjev in jih video dokumentirali, s • opisom problema, čimer so dobili vhodne podatke za nadaljnjo analizo. • povezavo do videa na spletu, Vsak posnetek so v nadaljevanju podrobno pregledali • katero od petih osnovnih zahtev za načrtovanje kolesarskih površin krši, in za vsak koridor pripravili interaktivni zemljevid. Na njem so z različnimi barvami označili tipe kolesarskih • kateri člen in odstavek Pravilnika o kolesarskih površinah krši, površin, kar je razdeljeno tudi glede na potek koridorja • navedek iz dotičnega člena, (na primer sever-jug ali vzhod-zahod). Ob tem so na • predlagano rešitev problema. zemljevidu označili tudi vse prepoznane kritične točke na infrastrukturi. Kritične točke so obarvali tudi z barvno lestvico, ki Svoje izsledke so delili na kolesarskih zajtrkih in nakazuje nujnost za odpravljanja problema v prostoru. drugih ozaveščevalnih akcijah, ki so jih organizirali. Skupno analizo in podrobnejšo analizo vsakega Ob tem so analizo in predloge izboljšav predstavili koridorja so skupaj z interaktivnimi zemljevidi, grafi pristojnim na Mestni občini Maribor. in legendami naložili na spletno mesto1. Dostopni so tudi vsi posnetki koridorjev. 1 https://ibikemaribor.com/analiza-kolesarskega-omrezja/ 57 Podnebne akcije 2020 - 2023 Glavno sporočilo predstavitve je bilo, da lahko že z 1,3 km malimi in hitrimi intervencijami pomembno izboljšajo 5 % 2,6 km stanje kolesarske infrastrukture in uporabniško 11 % izkušnjo kolesarjev v Mariboru. Prav tako pa so se z Kolesarska s občino dogov teza orili o nadaljnjem sodelovanju pri odpravi Kolesarski pas na pločniku ovir in kritičnih točk kolesarske infrastrukture v 11,2 km Nerazmejena kolesarska površina na pločniku Mariboru, Mariborska kolesarska mreža pa je s tem 3,7 km 46 % 15 % Souporaba prometnega pasu pripravila dobro podlago za zagovorniške in druge Kolesarski pas na vozišču aktivnosti v prihodnje. Vožnja po vozišču 0,1 km 0 % 1,3 km 5,6 km 5 % 2,6 km 23 % 11 % Kolesarska steza Kolesarski pas na pločniku 11,2 km Nerazmejena kolesarska površina na pločniku 3,7 km Parkirana vozila segajo 46 % 15 % Souporaba prometnega pasu Parkirana vozila segajo na območje kolesarske steze Kolesarski pas na vozišču na območje kolesarske steze Vožnja po vozišču 0,1 km 0 % Parkirani avtomobili posegajo na območje kolesarske steze. Vrste kolesarskih površin na koridorju A9. Vir: arhiv MKM Parkirani avtomobili posegajo na območje kolesarske steze. 5,6 km https://youtu.be/iZhy8KhPwJI?t=780 23 % https://youtu.be/iZhy8KhPwJI?t=780 Krši osnovni zahtevi udobnosti ter prometne Krši osnovni zahtevi ud varnosti. obnosti ter prometne varnosti. Krši Zakon o pravilih cestnega prometa, 65. Krši Zak ods on o pravil tavek, 4. člen: ih cestnega prometa, 65. odstavek, 4. člen: "Ustavitev in parkiranje je prepovedano ... na "Ustavitev in parkiranje je prepovedano ... na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kkol olesarsk esarski stezi, kol em pas esarsk u;" i poti, pešpoti ali kolesarskem pasu;" Težavo bi lahko rešili tako, da se na parkirna mesta Težavo bi lahk nam o rešili tak estijo parkirni om o, da se na park ejevalci, ki irna m preprečujejo esta nam a estijo park vtomobilom irni om , d ejevalci, k a bi park i preprečujejo irali predaleč. avtomobilom, da bi parkirali predaleč. Predlagana rešitev: Namestitev parkirnih Predlagana reš omejevalcev itev: Namestitev parkirnih omejevalcev Primer kritične točke. Foto: arhiv MKM 58 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Good quality and safe cycling infrastructure is important to encourage everyday cycling. In Maribor 11 cycling corridors have been previously identified with a total length of 228 kilometers, linking Kritična točka na koridorju A1 - nevaren nenaden zaključek Maribor’s neighborhoods to each kolesarskega pasu na pločniku. Foto: arhiv MKM other and surrounding municipalities. However the state of the network’s infrastructure is far from ideal, so this Climate Pilot Action aimed to carry out a detailed analysis of the corridors. Together with volunteers, all 11 corridors were cycled and video- documented to provide input for further analysis. Each video was then Kritična točka na koridorju A1 - nevaren nenaden zaključek closely analyzed and an interactive kolesarskega pasu na pločniku. Foto: arhiv MKM map was produced for each corridor, indicating the types of cycling surfaces and highlighting critical spots. The analysis and the proposal for improvements were presented to the municipality, with whom they agreed to further cooperate on the removal of obstacles and critical spots of cycling infrastructure in the city. Predstavitev izsledkov analize kolesarske infrastrukture na Mestni občini Maribor. Foto: Josip Rotar 59 Podnebne akcije 2020 - 2023 Mini urbana drevesnica Društvo Organizacija za participatorno družbo Postavljanje visoke grede. Foto: Kaja Fiedler Za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe so v urbanih okoljih pomembne tako velike kot manjše zelene površine. A vzpostavljanje novih in vzdrževanje obstoječih zelenih površin je povezano tudi z visokimi stroški. Visok stroške predstavlja tudi nakup sadik dreves, grmovnic ipd., predvsem ko gre za nakup večje količine ali večjih sadik. Velikokrat pa se pojavi problem, da so te sadike vzgojene v pogojih, ki niso podobni rastnim pogojem na končni lokaciji. Drevesnice prav tako pogosto ne razpolagajo z vrstami dreves, grmovnic in trajnic, ki bi bile avtohtone v lokalnem okolju. 60 Podnebne akcije 2020 - 2023 S tem problemom se je Organizacija za participatorno družbo srečala v okviru Podnebnih akcij Mini urbani gozdiček Miyawaki (2020, str. 22) in Revitalizacija Radvanjskega potoka (2021, str. 28). Kot manjša lokalna organizacija z omejenimi sredstvi so bili ob načrtovanju zasaditev hitro postavljeni pred dejstvo, da bodo sadike predstavljale večji del predvidenih stroškov za izvedbo projekta. Ob načrtovanju so v obeh primerih tudi naleteli na težavo nabave manjših in lokalno vzgojenih sadik, ki bi bile najbolje prilagojene Postavljanje visoke grede. Foto: Kaja Fiedler razmeram in s tem bolje odporne na podnebne spremembe. Ob potrebi večjega števila mladih sadik so se te izkazale tudi kot cenovno težko dostopne za različne neformalne skupine, ki so izrazile interes o izvedbi podobnih akcij. Metoda Miyawaki sicer med drugim tudi predvideva zasaditev predhodno lokalno vzgojenega avtohtonega genskega materiala, a je bilo te pogoje praktično nemogoče zagotoviti. Zato so se v okviru Podnebne akcije v letu 2023 odločili vzpostaviti t. i. mini urbano drevesnico. Postavljanje visoke grede. Foto: Kaja Fiedler Zamislili so si jo kot visoko gredo za pilotno vzgojo sadik, v kateri bodo lahko izpopolnjevali svoje znanje, izkušnje in tehnike vzgoje sadilnega materiala. Spomladi 2023 so v parku Kulturnega centra Pekarna s pomočjo prostovoljcev Iniciative Mestni zbor postavili leseno visoko gredo in jo po plasteh napolnili z ovčjo volno, vejami in na zadnje z zemljo. Drevesnica je dobila tudi streho za zaščito sadik. Kot prve so vanjo posadili podtaknjence bele vrbe. Te so nabrali na območju Radvanjskega potoka in jih pred zasaditvijo ukoreninili. Za zagotavljanje ustrezne vrstne pestrosti Postavljanje visoke grede. Foto: Kaja Fiedler 61 Podnebne akcije 2020 - 2023 so se jim pridružili tudi potaknjenci brogovite. Načrtujejo vzgojo nekaterih drugih vrst, med drugim črne jelše. Vzgojene sadike nameravajo uporabiti pri nadaljnjih aktivnosti ozelenjevanja obrežja Radvanjskega in drugih potokov. Prav tako jih bodo lahko uporabili za nove zasaditve in obenem znanje ter sadike ponudili drugim zainteresiranim skupinam, ki razmišljajo o podobnih pobudah. Nabiranje sadilnega materiala. Foto: Kaja Fiedler “Menimo, da je poleg samih neposrednih učinkov projektov bil dan tudi impulz drugim okoljsko ozaveščenim ljudem, da bi se bolj angažirali v lastnem okolju in tudi določeno samozavest, da se vseeno kaj da narediti. Potaknjenci Brogovite. Foto: Kaja Fiedler Z osveščanjem pa smo tudi kakšne neozaveščene pripravili do razmišljanja o temi, ki jim morda prej ni bila blizu.” Matic Primc, Društvo Organizacija za participatorno družbo Zasaditev potaknjencev bele vrbe v visoko gredo. Foto: Kaja Fiedler 62 Podnebne akcije 2020 - 2023 šič ter evesnici. ata: Maja Šuš ovanje plak tivne tabla ob mini urbani dr formaIn Ana Bassin, besedilo in oblik acija: tr Ilus Summary Both large and small green spaces are important for effective adaptation to climate change in urban environments. However, creating new green spaces and maintaining existing ones can be costly. The purchase of saplings of trees, shrubs, etc. is expensive, especially when it comes to buying large quantities or larger saplings. This problem was encountered by both Climate Pilot Actions implemented beforehand (Miyawaki forest and Radvanje Stream revitalization). There the planning process also encountered the problem of sourcing smaller and locally grown seedlings that would be best adapted to the conditions and thus more resilient to climate change. The project team therefore decided to set up a small urban tree nursery. They envisioned it as a high bed for pilot sapling production, where they could improve their knowledge, experience, and techniques for growing planting material. They intend to use newly grown seedlings in future greening actions and at the same time offer the knowledge and plants to other interested groups considering similar initiatives. 63 Podnebne akcije 2020 - 2023 Pisarna celovite urbane prenove v krajevni skupnosti Zavod ZORA, Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru Mariborska kolesarska mreža Informativni letaki so bili deseminirani v vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti Bršljin. Foto: Blaž Habjan Urbanka – pisarna celovite urbane prenove Novo mesto je zasnovana kot neformalna mreža lokalnih nevladnih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju prostora. Med drugim je leta 2017 med enomesečnim delovanjem na Glavnem trgu v Novem mestu zbrala okoli 250 pobud občank in občanov, od katerih se je s pomočjo Krajevne skupnosti Center izvedel Skriti park na Rozmanovi ulici 10. Jedro Urbanke tvorijo društvo Est=etika, Zavod Zora, Regijski NVO center Jugovzhodne Slovenije, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto ter nekateri posamezniki. 64 Podnebne akcije 2020 - 2023 program. Odziv je bil izjemen. Zbranih je bilo kar 248 “Odziv prebivalcev pobud za izboljšanje javnega prostora v krajevni krajevne skupnosti Bršljin skupnosti Bršljin ter še 13 pobud za območja drugih je bil neverjeten, nad krajevnih skupnosti. Izmed prejetih 261 pobud se jih vsemi pričakovanji.” je 94 nanašalo na zelene površine, 85 na promet, 49 na infrastrukturo, 20 na ponudbo oziroma program, Natalija Zanoški, Est=etika 10 jih je bilo na temo grajenega prostora, 3 pa so bile splošne narave. V podnebni akciji so se odločili pisarno urbane Pobude so sodelavci Urbanke podrobno obravnavali prenove pripeljati v novomeško krajevno skupnost za potrebe krajevne skupnosti in občine z namenom, Bršljin. S projektom so želeli vzpodbuditi prebivalce da jih te upoštevajo pri načrtovanju svojih projektov. in obiskovalce krajevne skupnosti k sodelovanju in Vsako pobudo so analizirali glede na: (1) pogostnost predlaganju izboljšav javnega prostora, pri čemer istovrstnih pobud, (2) naslovnika pobude, (3) so v začetku želeli zbrati predvsem predloge za interesno skupino, ki bi imela korist od izvedbe odpravljanje ovir pri hoji in kolesarjenju v krajevni pobude, (4) okvirno finančno oceno, (5) časovni okvir skupnosti. realizacije, (6) potrebo po projektiranju ali vključevanju Projekt se je začel pripravljati v začetku poletja 2023, strokovnjakov, (7) potrebo po podrobnejši presoji septembra pa je Urbanka na različnih lokacijah in na oziroma dodatnih posvetovanjih. različne načine zbirala pobude občank in občanov Vse prejete pobude so predstavniki Urbanke v krajevni skupnosti Bršljin. Svoje predloge so po analizi javno predstavili v prostorih Krajevne lahko en petek in dve soboti v septembru podali neposredno predstavnikom Urbanke na stojnicah pred nakupovalnimi centri ter na zemljevidu označili mikrolokacije predlaganih idej, lahko so jih na štirih lokacijah oddali v Zbiralnik idej, posredovali telefonsko in po e-pošti, ali pa so jih predali osebno na Pumpnci na Župančičevem sprehajališču. O akciji je bilo okoli 900 gospodinjstev obveščeno tudi z informativnim letakom. Prebivalci in obiskovalci Bršljina so pobude podajali glede na vnaprej ponujene teme: zelene površine, Prebivalci so lahko svoje pobude oddali tudi v Zbiralnik idej, ki so ga predstavniki Urbanke postavili na štiri lokacije v krajevni skupnosti. grajeno, promet, infrastruktura in ponudba oziroma Foto: Blaž Habjan 65 Podnebne akcije 2020 - 2023 “Z javno predstavitvijo projekta na Mestni občini Novo mesto se je odprlo tudi povabilo za sodelovanje v začetnih fazah prostorskega načrtovanja tega dela mesta, kjer smo iz prejetih pobud lahko izpostavili tiste, ki so relevantne za vključitev v nadaljnjo obravnavo.” Natalija Zanoški, Est=etika skupnosti Bršljin ter predali Mestni občini Novo mesto, omenjeni krajevni skupnosti in Osnovni šoli Bršljin, ki so jo pobudniki glede na podane predloge doživljali kot center soseske in družabnega življenja. Vse pobude so kartografsko in s fotografijami lokacij predstavljene na spletni strani Tlelele.si, celotno poročilo z analizo pobud pa je objavljeno na spletni strani Pumpnca.si. Projekt se je zaključil z uresničitvijo ene od pobud Javna predstavitev projekta in vseh prejetih pobud v prostorih decembra 2023. Pobudo za izvedbo je delovna Krajevne skupnosti Bršljin. Foto: Doris Bubnjič skupina Urbanke izbrala med tistimi, ki so bile ocenjene kot kratkoročne in finančno manj zahtevne. Odločili so se za zasenčenje pešpoti v bližini osnovne šole, ki predstavlja tudi nadaljevanje obstoječega drevoreda. Za načrtovano zasaditev sedmih javorjev je bilo potrebno sodelovanje občine in pridobitev nekaterih dovoljenj. Akcija zasaditve je bila izpeljana v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, ki je prek podizvajalca Komunala Novo mesto uredila izkop jam, zagotovila primerno zemljo in gnojilo, oporne stebričke in pomoč pri zasaditvi dreves. Izbor sadik V akciji saditve sedmih javorjev so sodelovali predstavniki Urbanke, ravnateljica Osnovne šole Bršljin, predstavniki Mestne občine Novo in sajenje je nadzoroval pooblaščenec župana za mesto ter zaposleni v podjetju Komunala Novo mesto. Foto: Peter Žunič Fabjančič mestna drevesa v Novem mestu, dr. Peter Železnik. 66 Podnebne akcije 2020 - 2023 Summary Urbanka - Office of Integrated Urban Regeneration Novo mesto is conceived as an informal network of local NGOs and individuals working in the field of space. In their Climate Pilot Action, they decided to bring Urbanka to the Bršljin Community in Novo mesto. The project aimed to encourage residents and visitors of the local community to participate and suggest improvements to the public space, initially collecting suggestions for removing barriers to walking and cycling in the local community. Suggestions were collected in person at stands, through an Idea Box set in Zemljevid Krajevne skupnosti Bršljin, na katerem so lahko prebivalci different locations, by phone, and by email. označevali mikrolokacije predlaganih idej. Foto: Natalija Zanoški A total of 248 public space improvement initiatives were collected for the Bršljin Community area. All the suggestions were analyzed and presented to the municipality. The project concluded with the realization of one of the initiatives, planting an extension of the line of trees next to a sidewalk near the primary school. 67 Podnebne akcije 2020 - 2023 Vključujoče - za soseske solidarnosti IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora Spoznavalni sprehod po območju. Foto: arhiv IŠSP Območje Stolpniške na severnem robu Savskega naselja v Ljubljani je eno redkih večjih še nezazidanih zemljišč blizu središča mesta, ki omogoča gradnjo nove soseske in spremljajoče družbene infrastrukture. Trenutno je v lasti Slovenskega državnega holdinga, prihodnost njegovega razvoja pa ostaja predmet politične volje. Na njem si lahko obetamo bodisi razvoj vključujoče stanovanjske soseske, bodisi novogradnje po meri kapitala. 68 Podnebne akcije 2020 - 2023 spodbujeni, da pri načrtovanju sodelujejo, oziroma so dejansko vključeni šele, ko so v ozkih interesnih krogih glavne odločitve že sprejete. Za vključujoč razvoj območja na podlagi potreb ljudi je potrebno aktivno sodelovanje javnosti že v zgodnjih fazah načrtovalskega procesa. Zato je bila vizija razvoja območja zasnovana s pomočjo participativnih urbanističnih delavnic, na katerih so vlogo načrtovalcev prevzeli njihovi udeleženci – bodoči stanovalci in uporabniki območja. V premisleke o prihodnosti Stolpniške so izvajalci vključili otroke, mlade in starejše, tako trenutne uporabnike območja, stanovalce v Savskem naselju, obiskovalce ŠD Zarja, PLAC-a in Športnega parka Savsko naselje kot tudi tiste, ki v Ljubljani še niso našli svojega prostora za bivanje, delo, ustvarjanje ali druženje. Tovrstni procesi od ljudi terjajo čas in voljo, zato sodelovanje nikakor ni samoumevno. Čeprav so se Razstava Kaj bomo s Stolpniško? Foto: Nik Erik Neubauer izvajalci procesa lotili samoiniciativno, brez mandata IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora je s strani lastnika zemljišča ali občine, je bil odziv dober. zato v sodelovanju s skupino zunanjih sodelavcev V participativnem procesu je skupaj sodelovalo v projektu zasnoval in pilotno izvedel participativni nekaj več kot 120 udeležencev, število različnih proces razvoja idejnih rešitev za območje Stolpniške. udeležencev je bilo več kot 60. To jasno kaže, da S projektom so želeli prikazati in preveriti, kako bi lahko posege v prostor snovali na bolj vključujoč način ter do kakšnega rezultata bi nas tak proces pripeljal. Skladno s spoznanji iz prakse po svetu so predpostavili, da bi vključujoč razvoj mesta vodil do manj sporov in trenj, predvsem pa da bi prinesel rešitve, ki bi bolje naslavljale potrebe prebivalcev. Na formalni ravni se sicer tudi pri nas zahteva vključevanje javnosti, a ljudje so le redko resnično Snovanje vizije. Foto: arhiv IŠSP 69 Podnebne akcije 2020 - 2023 Vizija mobilnosti na območju Stolpniške ulice. Avtor: IŠSP Vizija razvoja območja Stolpniške ulice. Avtor: IŠSP 70 Podnebne akcije 2020 - 2023 ljudem ni vseeno in si želijo več možnosti soodločanja o mestu. Summary Po pripravi načrta participativnega procesa, The Stolpniška area in Ljubljana is one of analizi deležnikov in vzpostavitvi FB skupine za the few large undeveloped areas of land komuniciranje o procesu, je bil prvi korak procesa close to the city center, which allows for maja 2023 spoznavni sprehod po območju in zbor the construction of a new neighborhood udeležencev. Junija sta sledili prvi dve delavnici za and accompanying social infrastructure. It is analizo in vizijo območja, poleti so udeleženci procesa currently owned by Slovenian State Holding, sodelovali pri skupnostni prenovi otroškega igrišča na but the future of its development remains a območju, septembra pa sta sledili še tretja in četrta matter of political will. The initiators of this delavnica namenjeni načrtovanju in sintezi rešitev. Climate Pilot Action, in cooperation with a Zadnja delavnica v novembru je bila namenjena team of external collaborators, designed and predstavitvi idejnega predloga, razpravi o rešitvah implemented a pilot case of a participatory in refleksiji celotnega procesa. Projekt pa se je v process to develop conceptual solutions for decembru 2023 zaključil z razstavo idejne rešitve the area. The project aimed to demonstrate Kaj bomo s Stolpniško? ter odlično obiskano okroglo and test how urban development projects mizo Mesto za vse? na Fakulteti za arhitekturo, na kateri so gostje in javnost razpravljali o prostorskih in could be designed more inclusively, and stanovanjskih politikah, o njihovih družbenih učinkih how the city quarter would look like if it in o tem, koliko je načrtovanje mest in stanovanjske is designed by the people. The process preskrbe vključujoče in participativno. of co-designing the development of the neighborhood was carried out through V procesu zasnove vizije razvoja območja sta bili a series of workshops and other events posebej izpostavljeni podnebna in stanovanjska kriza, involving the residents and users of the area kar so v idejnem predlogu skušali čim bolje nasloviti. as well as various interested stakeholders. Na prvo se soseska prilagaja z načrtovanjem okoljsko vzdržnih prostorskih rešitev, na drugo pa z The vision was also presented at a wrap-zagotavljanjem raznolikega nabora javnih, zadružnih in up event, which opened up a broader oskrbovanih najemnih stanovanj. debate on spatial and housing policies and participatory processes. The event was Razstava Kaj bomo s Stolpniško? je zasnovana kot accompanied by an exhibition about the potujoča razstava in je bila med drugim na ogled v participatory process and its results. Participativni ljubljanski avtonomni coni – PLAC, ki stoji na obravnavanem zemljišču. 71 Podnebne akcije 2020 - 2023 Mesto dreves DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Drevored ob ulici bratov Babnik. Foto: Luka Vidic (za LUZ d. d.) Drevesa imajo v urbanem okolju pomembno vlogo pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Opravljajo veliko pomembnih funkcij, med drugim milijo vpliv vremenskih pojavov, izboljšujejo kakovost zraka, skrbijo za zadrževanje in kroženje vode, senčijo površine in dvigujejo biotsko pestrost v svoji okolici. Imajo tudi pozitiven vpliv na javno zdravje in počutje ter simbolni pomen v podobi krajine. 72 Podnebne akcije 2020 - 2023 “S projektom smo tudi nove generacije dobile izkušnjo izvedbe ‘vsebinske naloge’ v društvu, mreženje s strokovnjaki, ki delujejo na področju upravljanja mestne drevnine, izboljšali smo strokovno znanje in komunikacijske veščine.” Petra Grmek, DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Kljub temu da se zavest o koristi posameznih dreves in drevesnih sestojev v mestih krepi, se v praksi še vedno izvajajo nepremišljene in škodljive odločitve, ki so med drugim posledica pomanjkljivega znanja ravnanja z mestno drevnino in sistemske zaščite dreves na javnih ter drugih površinah. Javna strokovna služba na tem področju deluje brez enotnih minimalnih standardov in večinoma izključno na javnih površinah. Za učinkovito načrtovanje, varovanje in upravljanje dreves v urbanem okolju je priporočljivo, da občine Beli gabri pred poslovno-trgovsko stavbo v Trnovem, Ljubljana. Foto: Luka Vidic vzpostavijo evidenco (kataster, inventar, register) dreves. Zbrane informacije o drevesih namreč omogočajo strokovno odločanje o ukrepih za upravljanje obstoječih dreves in pri saditvah novih dreves. Praksa upravljanja z drevesi v mestih je med slovenskimi občinami zelo različna. DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije se je odločilo preveriti, kakšno je stanje na področju evidence mestnih dreves v Sloveniji z namenom vzpodbujanja razvoja in uporabe tovrstnih orodij pri celostnem upravljanju z mestno drevnino. V ta namen so oblikovali spletni Platane na Stanetovi ulici, Celje. Foto: Luka Vidic (za LUZ d.d.) 73 Podnebne akcije 2020 - 2023 vprašalnik za slovenske občine, pri čemer so k izpolnjevanju povabili 40 vse občine, ne glede na to, ali razpolagajo z evidenco dreves ali ne. K 35 reševanju vprašalnika je v septembru in oktobru 2023 pristopilo 75 30 občin (35 %), od tega vse mestne občine ter večina tistih z več kot 25 20.000 prebivalci. 20 skupaj: 37 občin Okoli tretjina občina ima evidenco dreves, dobra petina pa jo pripravlja 15 40 na površinah v zasebni lasti (5) ali načrtuje pripravo v naslednjih dveh letih. Občine z vzpostavljenimi 10 na javno dostopnih zasebnih površinah (14) 35 evidencami prepoznavajo njihovo vrednost za spremljanje stanja, 5 na javnih površinah (36) 30 varovanje dreves, sanacijo in sodelovanje z izvajalci javnih 0 25 gospodarskih služb kot pomembno, medtem ko občine brez evidenc v 20 skupaj: 37 občin povprečju koristi tovrstnega orodja ocenjujejo kot srednje pomembne. 15 na površinah v zasebni lasti (5) Analiza ponuja tudi informacije o tem, kak 10 o pogosto občine uporabljajo na javno dostopnih zasebnih površinah (14) evidence in kako ažurne so pri njihov 5 na javnih površinah (36) em posodabljanju ter kateri so razlogi za to. Preverili so tudi, kakšne so v 0 sebine evidenc, med njimi na primer ali vsebujejo prostorske podatke in podatke o značilnosti Več kot dve tretjini sodelujočih občin v svoje dreves, dodatne dokumente, kot so fotografije in opombe za evidence dreves vključuje drevesa na javnih površinah, manj kot tretjina pa tudi drevesa upravljavce ter ali so evidentirana samo drevesa v javni lasti ali tudi v na površinah v zasebni lasti. zasebni. Z analizo so preverjali tudi, kdo ima dostop do evidenc dreves Povzeto po: Mesto dreves, 2023 oziroma kdo so njihovi uporabniki, saj jih je zanimal obseg uporabe evidenc dreves kot orodja za komunikacijo in sodelovanje z javnostjo. Delovno verzijo analize so predstavili na društvenem internem obstoječe (23 občin) v pripravi (10 občin) obstoječe (23 občin) načrtovane (5 občin) v pripravi (10 občin) brez (37 občin) načrtovane (5 občin) brez (37 občin) 1 Dostop do publikacije: https://www.dkas.si/files/ Brosura-DKAS2023-Mesto%20Dreves_low.pdf Stanje evidenc dreves. Povzeto po: Mesto dreves, 2023 74 Podnebne akcije 2020 - 2023 dogodku Mestna drevesa in 5 zelene površine, na katerem so 5 sodelujoči krajinski arhitekti obstoječe obstoječe predstavili svoje strokovne načrtovane načrtovane 44 v pripravi v pripravi izkušnje od vključevanja dreves brez brez v zgodnje faze prostorskega povprečje povprečje 3 3 in urbanističnega načrtovanja, načrtovanje sodelovanje z spremljanje prenova in delo s pripravljenost načrto in or vanje ganizacija sodelo izv vanje z ajalci s spremljanje tanja in nadzor preno posodabljanje va in prebivalci delo s na odziv pripr anje/ avljenost in organizacija dela ter ja izvajalci vnih služb stanja in nadz nad stanjem, or z posodabljanje asaditev (3,64) prebivalci na odziv sanacije po anje/ do tehničnih podrobnosti pri dela ter inves ticijskih javnih služb (4,12) v nad s arov tanjem, anje zasadite (4,15) v (3,64) ujmah sanacije po inves in uprticijskih avljavskih (4,12) drevvaro es prvanje ed (4,15) (3,81) ujmah stroškov poškodbami in sajenju dreves v mestnem in upravljavskih dreves pred (3,81) (4,07) sanacija stroškov poškodbami in poškodb (4,07) sanacija (4,24) okolju. poškodb (4,24) Novembra so zaključke V povprečju slovenske občine ocenjujejo evidence dreves kot pomembne za izvajanje posameznih nalog. Avtorica: Petra Grmek analize predstavili tudi na javnem dogodku, namenjenem predstavnikom občin in ostali Summary zainteresirani javnosti, kjer Trees play an important role in the urban environment’s ability so sodelujoči strokovnjaki to mitigate and adapt to climate change. Despite the growing (arboristka, krajinska arhitektka awareness of the benefits of individual trees and tree stands ter predstavniki občin in in cities, reckless and harmful decisions are still being made in gospodarskih javnih služb) practice. This is among others a result of a lack of knowledge on na okrogli mizi predstavili the management of urban trees and the systematic protection svoj pogled na upravljanje z of trees in public and other areas. To effectively plan, protect, and mestno drevnino s poudarkom manage trees in the urban environment, it is recommended that na koristih delujočih evidenc municipalities establish a tree inventory. This Climate Pilot Action dreves za njihovo delo. Celotno set out to examine the state of the art of urban tree inventories in analizo so skupaj naborom Slovenia to encourage the development and use of such tools in priporočil za nadaljnje ukrepanje the integrated management of urban trees. To this end, an online zbrali v publikaciji Evidenca questionnaire for Slovenian municipalities was developed. Its dreves kot orodje za celovito full analysis, together with a set of recommendations for further in povezano upravljanje dreves action, has been compiled in a publication which will serve as a v urbanem okolju – stanje v starting point for further advocacy activities. slovenskih občinah.1 75 Podnebne akcije 2020 - 2023 Skupaj gradimo prostor Hiša! društvo za ljudi in prostore Popolno dvorišče. Foto: arhiv društva Hiša! V mestih so dvorišča v zadnjih desetletjih izgubila družbeni pomen in pogosto postala parkirišča. S tem se v mestu še dodatno krčijo prostori, ki bi spodbujali oblikovanje skupnosti, da bi se s svojo povezanostjo lažje prilagajale na družbene, podnebne in druge izzive. Društvo Hiša! se je odločilo, da bo v sodelovanju z izbranim dvoriščem v Mariboru pilotno preizkusilo metodo skupnostnega ustvarjanja prostora. Metodo so oblikovali in razvili na podlagi že obstoječih znanj in izkušenj partnerjev Mreže za prostor. 76 Podnebne akcije 2020 - 2023 Spomladi 2023 so tako v okviru Živih dvorišč z javnim razpisom iskali mariborsko dvorišče, kateremu bi skupaj z tamkajšnji prebivalci vdahnili novo življenje. Izbrano je bilo dvorišče Cankarjeve ulice 15. Cilj projekta je bil izboljšati skupni prostor na dvorišču, povezati tamkajšnje stanovalce in dvigniti kakovost bivanja. V svoji prijavi so stanovalci večstanovanjske hiše na Cankarjevi ulici 15 izpostavili predvsem, da si želijo zeleno površino na dvorišču ohranjati in preprečiti, da bi jo v prihodnje namenili za druge namene, kot je parkiranje. Zato se zavzemajo, da se vrednost te zelene površine, predvsem v percepciji stanovalcev celotnega kareja, poveča. Proces skupnostnega ustvarjanja prostora so predstavniki društva premišljeno vodili na delavnicah in drugih aktivnosti. Na prvi so prebivalce seznanili s projektom in potekom procesa ter jih povedli na senzorično raziskovanje prostora. Pogovarjali so se Dvorišče, prostor druženja. Foto: Maja Breg o prednostih in slabostih ter priložnostih dvorišča, tudi različni strokovnjaki, od arhitektov, krajinskih dovolili so si tudi sanjarjenje o tem, kakšno bi bilo arhitektov in arboristov, ki so ponudili nove uvide njihovo sanjsko dvorišče. Na naslednjih srečanjih v načrtovanje ureditve dvorišča celotnega kareja v so prebivalci skupaj s strokovnjaki analizirali in preteklosti in svetovali pri umestitvi urbane opreme mapirali prostor. Na podlagi analize prostora in idej, ter izboru ustreznih rastlin. Posvetovali so se tudi s ki so jih zbrali na delavnicah in oglasni deski, so nato predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. pripravili skupno vizijo prostora. Nato so predloge Skupaj z njimi so pripravili tudi izvedbeni načrt. posameznih posegov/ureditev razvrstili, glede na to, katere si želijo izvesti najprej. Bolj kot fizična ureditev Proces skupnostnega ustvarjanja prostora je dvorišča se je stanovalcem zdelo pomembno, da svoj vrhunec doživel z delovno akcijo, na kateri so imajo priložnosti za srečevanja, spoznavanja in prebivalci skupaj s prostovoljci na dvorišču postavili razvijajanja dobrih sosedskih odnosov, zato so se na klop, zasadili tulipane, posadili kaki in dren, postavili pobudo Hiše! odločili oblikovali t.i. ‘sosedsko zavezo’. kovinsko konstrukcijo in ob njej posadili plezalke ter V proces so bili na posameznih korakih vključeni obesili gugalnico. Akcijo so zaključili s piknikom, na 77 Podnebne akcije 2020 - 2023 eg oto: Maja Br orišču. F evja na dv Zasajanje dr 78 Podnebne akcije 2020 - 2023 katerem jim je etnologinja predstavila zgodovino dvorišča. Vključeni prebivalci oz. stanovalci s svojimi prizadevanju želijo “okužiti” tudi ostale rezidente znotraj kareja ter tako ustvariti zeleno in vključujoče okolje za katerega skozi Zavezo za naše skupno dvorišče tudi skrbijo: prizadevanje za urejanje prostora s skupnimi napori, namembnost dvorišča za socialne aktivnosti, druženje in varno igro, Mapiranje občutenja dvorišča. Foto: Maja Pegan vzdrževanje zelenega urejenega prostora, ki zbuja udobje in varnost. Summary Hiša! bo metode in orodja v prihodnje še uporabljala v primerljivih situacijah. Projekt Skupaj gradimo In cities, courtyards have in recent decades prostor se je izkazal kot precej uspešen predvsem pri lost their social significance and have povezovanju družbenih in socialnih vezi uporabnikov often become parking areas. This further prostora, prav skozi njihovo participativno reduces spaces in the city that could foster sodelovanje pri načrtovanju namembnosti prostora in community engagement and enable people sami preobrazbi in ozelenitvi dvorišča. to be better connected and able to adapt to social, climate, and other challenges. Nabor metod in orodij bo Hiša! še nadgradila skozi This Climate Pilot Action decided to pilot tesnejše sodelovanje s partnerji Mreže za prostor. a community placemaking method in cooperation with a selected courtyard in Maribor. The process was thoughtfully guided through a series of workshops and other activities where residents learned about their courtyard, thought about how they wanted to use it, created a shared vision, and formed a neighbors’ pact. They also organized a gathering where they planted selected greenery, brought in a bench, and had a picnic. Zemljevid želja. Foto: Maja Pegan 79 Podnebne akcije 2020 - 2023 80 Podnebne akcije 2020 - 2023 oto: arhiv IŠSP C-a. F orišču PLA vnica na dv Dela 81 Podnebne akcije 2020 - 2023 Majhni projekti za velike spremembe Hana Hawlina Svetovna podnebna kriza je v svojem obsegu in morda predstavljamo. Mnogi projekti rabijo samo daljnosežnosti učinkov največji problem našega časa. malo spodbude in osnovno finančno podporo, da Zaobjema vsak košček Zemlje, seže globoko v njeno zaženejo akcije, ki v svojem obsegu in pridonosu za drobovje, visoko v njeno orbito, se razpenja stoletja skupnost bistveno presegajo materialni vložek. Da v preteklost in prihodnost ter vključuje milijarde Podnebne akcije niso preobremenjene z birokracijo, človeških in nečloveških akterjev. Obseg krize je jim omogoča več svobode za eksperimentiranje, tako monumentalen, da ga nismo zmožni misliti, še ustvarjalno naslavljanje problemov ter vključevanje težje pa je delovati in vse ravni problemov urno in in opolnomočenje nestrokovnjakov, ki jih druži skrb konstruktivno naslavljati. Pogost odziv je občutek za okolje in skupnost, pa morda ne vedo, kje začeti. popolne nemoči, cinizem do političnih rešitev in Rezultat so nadvse raznovrstni in barviti projekti, sprijaznjenost s situacijo do te mere, da pričakovanje ki delujejo tudi kot dragocene študije primerov in podnebne apokalipse postane le še en del vsakdana. naravni laboratoriji dobrih praks, kako na lokalni Vedno znova se poraja vprašanje, kje sploh začeti ravni udejanjati praktične rešitve ter ozaveščati in kako se spopasti z vsemi dejavniki, ki pospešeno in povezovati skupnost v prizadevanju za boljšo poglabljajo krizo. V ta črnogled kontekst se umeščajo prihodnost. Čeprav so projekti majhni, imajo velik Podnebne akcije, žarek optimizma, ki sodelujočim potencial, da se razširijo tudi v druga okolja in zrastejo in širši skupnosti vrača občutek, da so pozitivne v svojem obsegu, mobilizirajo še več skupin in spremembe možne – tudi z majhnimi sredstvi in posameznikov ter udejanijo daljnosežne učinke. ekipami. Vsaka od Podnebnih akcij predstavlja samostojen S Podnebnimi akcijami je Mreža za prostor pokazala, projekt, ki pa ni omejen zgolj na svoje neposredno da je v civilni družbi in lokalnih skupnostih dosti okolje, cilje ali vidne rezultate. Ti projekti so mnogo več zagona, zamisli in inovativnih rešitev, kot si več kot le izolirane pobude; delujejo kot katalizatorji 82 Podnebne akcije 2020 - 2023 za širše družbene spremembe in sejejo semena za spodbujajo ideje o temu, kako ozeleniti mesta in domišljijo o tem, kaj vse je možno. Podnebne akcije trajnostno prenoviti obstoječe, energetsko potratne so odličen primer prefigurativne politike v praksi; za nepremičnine ter v njih vzpostavljati solidarne ta pristop je značilno ustvarjanje želene prihodnosti bivanjske skupnosti. Medtem ko nekatere akcije v sedanjosti in gradnja mikro-utopij, ki so lahko vključijo skupnost v razvijanju kolektivne domišljije vse od zelenega dvorišča do urbanega gozdička ali o tem, kakšne bi lahko bile naše mestne soseske, zadruge za starejše občane. Skozi tovrstne praktične kolesarske steze, zelene površine in skupna dvorišča, projekte se spremembe, ki jih želimo doseči na si druge kar zavihajo rokave in posadijo drevesa, globalni ravni, začnejo udejanjati z majhnimi koraki jih s kolesom zapeljejo na kritične točke, mestnim v našem neposrednem okolju. Že sami Idejni zajtrki, vrtičkarjem razdelijo cvetlice in drevesne mladike, ali kjer udeleženci delijo zamisli o projektih in o njih pa zasadijo urbane gozdičke in nabrežja potokov. Vse demokratično odločajo, predstavljajo pozitiven model Podnebne akcije z ozaveščanjem in vključevanjem skupnostnega povezovanja in delovanja. V duhu skupnosti v razmislek o problemih in konkretnih prefigurativne politike pobudniki Podnebnih akcij rešitvah, dokazujejo, da skupno prizadevanje in ne čakajo na velike sistemske spremembe, temveč dobra volja lahko privedeta do pomembnih pozitivnih aktivno oblikujejo alternativne poti razvoja, ki odražajo sprememb. V svoji raznolikosti služijo kot zgledi, vrednote trajnosti, pravičnosti in solidarnosti. Ti kako lahko lokalne pobude neposredno prispevajo k projekti delujejo tudi kot protiutež prevladujočemu blaženju podnebnih sprememb in hkrati izboljšujejo pesimizmu, ki ga povzročajo globalni okoljski izzivi, kvaliteto bivanja in estetskost prostorov, ki jih saj konkretno demonstrirajo, kako je možno na lokalni naseljujemo. ravni spreminjati svet. Ko ljudem omogočijo, da vidijo Podnebne akcije tako delujejo kot živa pričevanja in izkusijo pozitivne učinke manjših akcij, dajejo zgled, moči lokalnih iniciativ pri oblikovanju urbanih in kako lahko posamezniki in skupnosti prevzamejo ruralnih okolij, ki so trajnostna, vključujoča in pobudo in dejavno prispevajo k oblikovanju svetlejših pripravljena na podnebne izzive. Demonstrirajo, prihodnosti, ki nas ne navdajo s tesnobo in obupom. kako na manjši ravni spreminjati svet, s projekti, ki Akcije, kot na primer Vroče točke in Analiza in poleg reševanja trenutnih okoljskih problemov vabijo izboljšanje ključne kolesarske infrastrukture v k inovativnemu razmišljanju o tem, kako živeti in Mariboru, po principih občinske znanosti vključijo delovati v prihodnosti. Majhni projekti s konkretnimi posameznike v raziskovanje in identifikacijo perečih rešitvami spodbujajo več kot le okoljske izboljšave; problemov ter razmišljanje o njihovih rešitvah. širijo obzorje možnega, gradijo mostove med ljudmi Drugi raziskovalni projekti, kot sta Mesto dreves in in idejami ter krepijo skupnostno odgovornost in Stanovalnica, z ozaveščanjem javnosti o izsledkih solidarnost, ki lahko vodi do velikih sprememb. 83 Kolofon Podnebne akcije Projekti članic Mreže za prostor za naslavljanje podnebnih sprememb Izdal in založil: IPoP – Inštitut za politike prostora, Ljubljana, Slovenija Urednika: Marko Peterlin, Nina Plevnik Spremna beseda: Hana Hawlina Lektoriranje slovenskih in angleških besedil: Neža Vilhelm Oblikovanje: Darja Klančar (www.darka.si) Elektronska verzija Ljubljana, april 2024 Publikacija je objavljena pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva«, »Nekomercialno« in »Deljenje pod istimi pogoji«. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si. Zahvaljujemo se vsem izvajalcem podnebnih akcij za izvedbo projektov in doprinos k publikaciji. Podnebni program Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v publikaciji, so izključno odgovorni avtorji publikacije in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s. Cobiss ID 192806147 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192806147 ISBN 978-961-96608-3-6 (PDF)