Čt. 116______________________V Gorici,
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
soboto ob 4. uri popoldne tov stane  |io pošti pn>j<i-uiiii uli v Gorici na ilom pošiljnua:
vse loto.........15 K
a/9    „.........10 „
V«      n.........~> „ .
Posainičnp številko stanejo 10 vin.
SOČA" ima.naslednjo izredno prilogo; Ob novem
ii ,'kaiipot p«ttio"i:f4li;«J», J^^fSfanskettT^in" ijfHfcrat.
f lJu , Vozni red železnic, parnikovin postnih zvei".
jJaročuino sprejema upravnintvo v Gosposki ulici
,. 7 I.  nadstr,  v „GonSlri  Tiskarni"* A.  GabiSček.
Ki naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če
tiskano 1-kmt ,6 y;'2-krat tf V/3-krlft. 12 v vsaka
vrsta. VeJkrat po pogodbi.  Večje črke po prostoru. —
Reklamo  in  spisi v uredniškem delu  30 v vrata. 7.n
obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
v torek dne 5. oktobra 1909«
TaftaJ KKK1M.
»Vse za narod, svobotlo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. uadstr. Z urednikom je .mogoče govoriti vsak ian od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedoljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i s t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva naj se pošljejo lo upravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1'60.
„Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici ,v naših knjigarnah in teh-ie tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant Ponte Nuovo 9; Hon, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova'"ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. i; Teroza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plesko, Pokopal/ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakami LavrenčiČ na trgu della Caserma.
Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal.
Volilci v kmečkih občinah!
V nedeljo dne 10. oktobra ste poklicani Vi, volilci v kmečkih občinah, da si izberete svoje poslance za deželni zbor, — Vi, dragi volilci, v kmečkih občinah, čutite posebno težo zanikernega deželnega gospodarstva pod vodstvom našega najljutejšega sovražnika dr. Pajerja in njegovega zvestega zaveznika dr. Antona Gregorčiča.                                                                                                                                                                                                     •                     r:
Za kmetijstuo se stori iz našega deželnega zbora in odbora mnogo, mnogo premalo. To se pravi: za slooenski del dežele se ne Stori skoro nič. Za laško furlanski del že znajo dobiti potrebne izdatne podpore u kmetijske surhe laško-furlanski poslanci.
Kako jo krivično razdeljevanje podpor v gospodarske svrhe po načelu: toliko bahom kolikor Slovencem; torej pol in pol! Slovencev je dve .tretjini v deželi, Lahov in Furlauov pa eno tretjino. Deželni denar pa se deli na pol in pol. Pa še lo je le navidezno, kajti resnica je ta: da Lahi in Furlani dobijo use izplačano, kar se jim dovoli, Slovenci pa ne; če se le more, se opehari slovenskega kmeta za kako dovoljeno podporo; že znajo napraviti tako, da zapade. Iz toga sledi, da se porabi-nemalo slovenskega denarja v laške namene.
Ker gre tako naprej od leta do leta, je škoda za slovenskega kmeta vedno večja. Veča pa se zato, ker ni bilo v minolem deželnem zboru dosti poslancev na naši strani, ki bi se bili potegovali za koristi našega kmeta. Zaveznik Pajerjev dr. Gregorčič ni smel ziniti niti besede v takem oziru, ker mu je zapirala usta slovita zveza. Drugi so morali tudi molčati. Tudi če bi se bil hotel kdo postavili proti Pajerjevi samovolji, ni smel. —- Napredni poslanci so bili v laki manjšini, da je bil njihov glas le glas vpijočega v puščavi.
Volilci v kmečkih občinah, Vi se spominjate dobro, kako je zahteval in zahteval poslanec Štrekelj v deželnem zboru primerne pomoči vinogradnikom pa je ni mogel doseči, ker niso hoteli Lahi in — čujte in strmite! — ker ni-hotel Gregorčič!
Volilci! Slovenski klerikalci in laški liberalci hočejo, da ostane po starem v deželnem zboru in odboru. To se pravi po naše: da bo tekel deželni denar med furlane po tisočakih, med Slooence pa po Dinarjih. To pa ne sme biti več, Volilci morajo naredili konec škandaloznemu gospodarstvu v deželni hiši. To pa storite le, če izvolite naše kandidate.
D goriškem okrajnem glauarstuu volijo Slovenci 3 poslance.
Proglašamo: ZA BRDA s kandidaturo kojščanskega župana Frana Obljubka.
V.
^
Fran Obljubek
je ugleden kmetovalec, uzoren gospodar, izboren kmetijski veščak. Mož je visoko spoštovan zbog svoje nadarjenosti  in   umnega  kmetovanja.  Zatorej   Brda   ne morejo dobiti boljšega zastopnika od Frana Obljubka!                                                                                                 ...
Podpiramo: ZA GORIŠKO OKOLICO: kandidaturo podgorskega župana Aniona Klančiča.
Anton Klančič
je široko znan in čislan mož. V deželnem zboru je že dojgfl %sa, še takrat je bil, ko so bili slovenski poslanci enotni, pozneje kot pristaš stare slruje v klerikalni stranki. Bil je tudi namestnik odbornika dr. Lfe$fčiča. KlanCttJ^e povsem tem, kar je videl, obrnil hrbet klerikalni stranki. Mi srno njegovo stališče vedno vpošlevali in radi tega smo se ga dotaknili le redkokr^l. ^g^van^didaturo moremo z mirno vestjo podpirati. Proglašamo: ZA AJDOVSKI OKRAJ : l^i!i<Jj^l^o^<!fot]*kega nadučitelja Petra Medveščcka.
Peter Medvešček
jo živahen ngilen mož. Njegovo ime je znano po celi deželi. Na gospodarskem in političnem polju si je pridobil uvaževano ime. S proglasitvijo njegove kandidature izpolnjujemo sklep shoda zaupnikov v Gorici dne 0. septembra, kjer je zahteval zaupnik kmetov iz ajdovskega okraja, da naj se proglasi Medveščeka za kandidata v kmečkih občinah, čemur je zbor pritrdil. Medvešček je kanalski rojak, pozna vse težnje kmeta ter dela v njegovo korist že leta in leta. - Ob jed-nem se z njegovo kandidaturo druži želja učiteljstva po svojem zastopniku v deželnem zboru.
Proglašamo kandidaturi Andrej:
D tolminskem okrajnem glauarstuu volijo 2 poslanca.
Vrl ovca iz Tolmina in Frana Miklaviča iz Kobarida.
Andrej VrtoVec
k posestnik in trgovec v Tolminu. Tolminski kmetje ga dobro poznajo, ker se trudi na gospodarskem polju že dolgo vrsto let. Priden in dober naroden delavee jo Andrej Vrtovec, mož, ki ume kmetijstvo ter bo mogel najbolje zastopati koristi kmečkega stanu v deželnem zboru.
Fran Miklavič
je posestnik in'obrtnik v Kobaridu. Znana oseba po gorah. Miklavič ima vse sposobnosti, da bo mogel kav v. ^olje potegovati se za koristi gprjal^v>^«°^»i dosedaj tako omalovaževani v deželni hiši. - Priporočamo volilcem v gorskih kmečkih občinah dva dobra ka.>Ma. Prnembaje potrebna prav v goiah. Gie-goreič je gorjanom že dosti škode napravil.
D sežanskem okrajnem glauarstuu volijo 2 poslanca
Proglašamo kandidaturi dr. Gustava Gregorina in Alojzija Štreklja.
Dr. Gustav Gregorin
Je vrl kraški sin. Njegovo ime ga najbolje priporoča.                                           ^
Alojzij Štrekelj
i" woren kiriBt-H dr?.vni noslance Niesovo uspcSno delovanje ga hvali in priporoča. Samo slučajno ni prišel v ožjo volitev v splošni kuriji Zato pa ga bodo »U« KM Vl^SrobS^.IkSer kmetski zastopnik mora v deželni zbor. Tam in v državnem zbora se bo boril cesto za ene m .ste kmetske ko-l"isli. Ker bo navzoč tu in tam, bodo uspehi toliko lepši.
VOLILCI
Izbrali smo Vam dobre kandidate. Na
kmetih so rojeni, veČina njih se peča s kmetijstvom. Vse težnje našega kmečkega ljudstva so jim znane. Vsi Pa so pripravljeni" kar najenergičneje nastopati za vseobce naše koristi. - Med kandidati je tudi en doetor juris. Živo potrebujemo v dednem zbora Vf$™' brih kmetsklh 1   topnikov tudi juriste. Tam se razpravljajo reči, za katere je treba študiranih ljudij. - Volilci!f *s^
8wi navedene kandidate. - Čas je, da neha zanemarjanje kmetijstva v deželni hiši, čas je, da se olresemo stane škodljivega gospodaistva Paj.r Gregorčiče v<m čas je, da pridemo do tega, da bomo upoštevani v deželni hiši tako, kakor pritiče dvetreijinski večini v deželi. Volilci! Zalo na volišče, vsi pojdite volit naše kandidate.
Js^še^alni odbor.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da odstopam oil kandidature v kraških kmečkih občinah na korist svojemu bratu Alojziju, katerega kandidaturo v ome-njesi skupim najtopieje priporočam.
KOMEN, 4. oktobra 1909.
Josip Štrekelj.
Gospod Dosip Strekelj,
učitelj iik posestnik v Komnu, se je odpovedal v današnji »Izjavi« kandidaturi v kmečki volilni skupini, in sicer na korist svojentu bratu, Alojziju, državnemu poslancu, katerega kandidaturo v omenjeni skupini proglašamo danes.
Kakor znano, je bilo določeno, da se kandidira vse lanske kandidate. Torej bi prišel v poštev v kmečkih občinah na Krasu g. Josip Štrekelj. Ker pa Alojzij štrekelj vsled znane nepravilnosti pri določitvi absolutne večine v splošni kuriji ni bil izvoljen, je storil njegov brat hvale vreden korak, da je odstopil svojemu bratu na ljubo od kandidature. Alojzij Štre-ke!j je kot izboren kmečki poslanec neobhodno potreben v goriškem deželnem zboru, — zato, Kraševci volite ga!
dve glasovnici   hkrati, da bi bilo  več j klerikalnih glasov nego volilcev. — Za ta čin se bo še moral zagovarjati na primernem mestu.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra t. 1. sledeči promet i. d. I. P r e j e m k i: 1. redni a.) Prispevki podružnic J;.734 K 90 v, b.) Prispevki iz nabiralnikov 1.353 K 94 v, c.) razna darila, izkupila za norodni kolek, rač. listke i. t. d. skupaj 2'314.5 K, skupaj 6.408 K 38 v. — 2. izredni. Prispevki za Ciril-Metodov obrambni sklad 5.042.63 K. Skupaj 11.451 K 01 v. — II. Izdatki: I. redni 10.528 K 08 v, 2. izredni za čas od 1. inkl. 28. septembra t. I. za Ciril-Meiodov sklad prejeti in plodo-nosno naloženi prispevki 4.517.63 K. Skupaj 15.04571 K. Torej meseca septefnbra t. 1. primanjkljai 3594* K 70 v katgrise^e pokril iz prebitkov prejšnjih mesecev.
Na zabavnem večeru, kateri se je priredil v soboto zvečer v Št. Andrežu v slovo odhajajočim mladeničem »Sokolom« se je nabralo za našo šolsko podružnico »Sv. Cirila in Metoda« K 15'48.
DOPISI
Iz bouškego okraja.
Fantalin z Bovškega. — Čujte, čujte, Žagarji, kaj'porečete, če bodete čitali zadnjo št. »Primorskega lista«, v kojem omenja več drugih in zraven še iantalina, kateri kakor pravi, da je na to delal, da je Žaga enoglasno napredno volila.
J Skoraj bi rekel sramota, da greste fantalinu tako na limanice, sicer pa razsodite sami, če je res fantalin to podpiral. Torej, ljubi Žagarji, prosim Vas, volite po svojem prepričanju, da ne bode fantalin prvi na krmiiu. Da je fantalin napredno volil, to je res. Kar zadene učenosti v službi je iste popolnoma vešč in ima tudi nad sto in sto dokazov na Žagi, v Logu in na Srpenici, da je fantaiinček zelo vslužen in ne .zahteva za to niti vinarja.
Ložam", prosim Vas, če trpi kdo krivico, prihitite k meni in plačal Vam bo-dem.
Kar zadene podivjanosti, je dopisnik »Primorskega lista« bolj »napreden«, ker se je že večkrat kot takega pokazal.
Žal mi je da moram reči, dopisnik »Primorskega lista« je zelo eleganten gospod in obenem nesramen lažnik.
Pač pa ni fantalin tako surov in neusmiljen in rad prizanese napade z barabo, mogoče, da se še spomni, ker, kakor znano, stanejo take besede po 200 kronic. Vlogo barabe ni fantalinc še igral, ker je skoraj abstinent, mogoče pa jo je igral kdo drugi.
Dopisnika »Primorskega lista« se prosi, da naj miruje, ker mir mi je najbolj všeč, ker krivice mu moja oseba ne dela. -Ce pa noče, naj si pa pripiše posledice samemu sebi.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kala. — 4. X. 1909. — Kar dve nedelji zaporedoma nas je kratkočasil naš Grbec v cerkvi z opicami. Slednjo nedeljo nam je skoraj dobesedno povedal zadnji dopis v »Soči« in se nekam opraviče-, val, kakor stare ženice, katere hitro zanikajo to, kar ravnokar rečejo. — Le naprej s takimi zabavami v cerkvi! Stari možaki naši in tudi pristaši klerikalne stranke strogo obsojajo tako početje v božjem hramu. — Če so vam opice res pri sreu, o katerih se je dve slednji nedelji zaporedoma v cerkvi govorilo, hočemo tudi mi odslej — ako ne odnehate — opisati nekaj sličic o opici, o kateri se je pisalo v zadnjem dopisu v »Soči.« Podpisati se hočemo tudlna pole v namen, da se odstranite iz Kak,
Neki klerikalec je hotel potisniti pri prvotnih volitvah v volilno  posodo  kar
Domače vesti.
Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v jesenskem terminu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Gorici dne 8. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj. Dotične prošnje za pri-pust se imajo predložiti predpisanim potom do 20. oktobra t. 1. Ravnateljstvo c. kr. izpraš. kom. za obče ljudske in mešč. šole.
Poročil se je g. Fran Rozman, vele-tržec v Trstu, z gospico Miro P i ž o n, u-čiteljico v Skednju. Vse najbolje!
Gospod profesor dr. K. Ozvaid v Gorici je dobil za šolsko leto 1909/10 dopust v svrho študij na polju pedagoške psihologije v inozemstvu.                          v
Pravim učiteljem na državni realki v Gorici je imenovan dr.'!. G r e g o r i n, su-pient na državni realki v IX. okraju na Dunaju.                                            .:.
»Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 16. oktobra 1909. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Ivanu z naslednjim dnevnim redom: 1. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo odbora a) poročilo tajniki, b) blagajnika, 3. Poročilo preglednikov računov- in odobritev računov preteklega leta, 4. Proračun za leto 1909/10, 5. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov c) 3 namestnikov, 6) Določitev letnega prispevka za učila, 7. Slučajnosti. Odbor še posebno vabi stariše učencev, da se kot redni dru-štveniki v obilnem številu udeleže občnega zbora. Odbor Pevskega in glasbenega društva.
Nadškof in knez je posegel v volilno borbo z okrožnico z dne 21. sept. Najprvo je ukazal duhovnikom odrediti čas maše in pridige tako, da morajo volilci neovirani na volišče, potem pa je nakuril duhovnike za volilno borbo. — Po cerkvah od takrat naprej grmi, nesramno se žali in blati napredne može, laže in obrekuje, grozno je, kako se zlorablja vera in cerkev v politične namene. — Pa pride dan plačila za nesramne izkoriščevalce'cerkve v posvetne namene, hud bo ta Vdan, ali plačilo dobijo po zasluženju. — Potem izgine iz našega ljudstva — smrad iz pekla!
V Kanalu je naznanil v nedeljo dekan Berlot, da jutri v sredo se bo obhajala slovesnost zmage, da bo pel Te Deum ter izpostavil Najsvetejše. — Dekan Berlot bi menda rad še avanziral!
Sklad za obmejne Slovence mora biti v nevarnosti, da se izprazni. V Ljubljani namreč sedaj delajo za obmejne Slovence, kakor ne kmalu kedaj. Za obmejne Slovence na Goriškem je treba sedaj volilnih podpor. Tako podpiranje, to je pač delo za obmejne Slovence! In sklad je tu vendar za obmejne Slovence. Torej romajte tisočaki iz sklada tje med obmejne Slovence pod Sveto goro ~- pravijo v Ljubljani in sklad se prazni, tisočaki'pa romajo v Gorico. Ti tisočaki, razdrobljeni v dvajsetake iri desetake, predstavljajo za-
vedno krščansko ljudstvo na Goriškem. Ti tisočaki iztisnjeni z ljudstva, imajo pričarati temo nad goriško deželo, tisto tako zaželjeno temo, v kateri znajo sinovi teme tako izborno slepariti naše ljudstvo. Cvenk je katoliško prepričanje, kronice v žepu zapeljancev plačilo za oddane glasovnice za svete kandidate krščanske stranke, za katere se toliko peha tudi on, naš milost! ji vi nadškof in knez. — Sklad je tu v škodo obmejnim Slovencem, ker se dela za nesposobne ljudi, za ljudi, na katere gledajo Lahi s pomilovanjem pa z veseljem v srcu, češ, te bomo še le navijali. Klerikalni Slovenci res izborno delajo za procvit laštva na Goriškem. Klerikalna stranka dela v korist Lakom, za Slovence je skrajno škodljiva in nevarna, ker je vedno le Stranka Ljudskih Sleparjev.
Volilci! Ne volite kandidatov one stranke, ki se imenuje Slov. ljudska stranka, kajti ta stranka je najbolj pogubna za Slovenstvo! Prodala je koroške Slovence! Dala je Nemcem nepotrebno nemško gimnazijo v Ljubljani! Dobiva od Slovencev sovražne »Kranjske hranilnice« denar, d a t a k o t u d i o n a p o m a g a u-ničev a ti Slovence! Slovenske žrtve 20. septembra je zasmehovala in se i z n j i h norčevala i n v z v e z i z n e m š k o v 1 a d o k r a nj-s k o o n e m o g o č i 1 a s 1 a v j e n a r o d-n e g a praznika!! Uničiti hoče našo prepotrebno narodno družbo sv. Cirila in Metoda!! Zakrivila je še nebroj krivic napram slovenskemu narodu s svojo pogubno, k o r i s t o 1 o v s k o in protislovensko politiko! Volite naše kandidate!
V Št. Andrežu so se poslavljali v soboto od fantov, ki gredo v vojake, v pošteni družbi. Klerikalcem to ni bilo všeč, zato so si hudobci izmislili hitro ter razna-šali drugi dan po vasi, da je ona družba žalila Mater Božjo, da so peli litanije ter se norčevali itd. Posebno niežuar je raz-našat tako vest po vasi. — Lažniki dobijo potrebno lekcijo na pristojnem mestu.
Prijet klerikalni podkupovalec. — V | Renčah so na lep način speljali na led kle- | rikalnega agitatorja A. — Nekdo ga je po-prašal tako-Ie zaupno, po  čim  plačujejo J glasove. Rekel je, da po 20 K. Potem mu je rekel oni volilec, da bo volil klerikalno, rta kar mu je A. hitro stisnil v roko 10 K* češ, da drugo pa še dobi. Volilec je pa na to pričam pokazal krone in vso reč so naznanili orožništvu.
Torej glasovi za klerikalce po 20 K! Dragi so! Presneto bodo stale volitve klerikalce!
50.000 K bo premalo! — Rekli smo svoj čas, da imajo klerikalci na razpolago 50.000 K denarja za volitve. Klerikalni agitatorji imajo polne žepe denarja ter dajejo po 20 K za glas. Plačujejo zai vino pa podkupujejo, da je grdo. Potrosili so že tisočake in tisočake; če bodo pa tako trosili naprej, bo premalo 50.000 K. Iz Ljubljane bodo morali priti novi tisočaki, da bodo agitatorjem potem kazali znova kupe bankovcev, češ, le delajte, vse to je za volitve,
Tumov terorizem. — Poročajo nam, da je pisal dr. Turna nekaterim soc. demokratom po deželi pisma, da ne smejo na noben način iti volit za naše kandidate, ako bi se kdo protivil njegovemu ukazu, naj se mu ga hitro ovadi, da mu prešteje kosti ter ijl vrže iz svoje organizacije. — On, ki je jurist, pozna najbrže tudi zakon v varstvo volilne svobode. Naj ga čita, bo videl, kako kazen zasluži za svoj pritisk. — Tumov terorizem v soc. demokratični strani je velikansk; no, kdor ga pozna, se ne Čudi. Pa vendar rad govori ta mož o terorizmu drugih, najrajše o takih, pri katerih bi iskal razsoden človek zaman terorizma.
Obsojena laška izzlvača. — Poročali smo, kako se dne* 13. pr. m. napadli laški izzivači v Gorici voz slovenskih mladeni-čev blizu mestnega vrta, jih pograbili ter jim raztrgali na vozu ležečo slov. zastavo. Dva izmed teh izzivačev sta bila kaznovana vsak na 70 K globe, oziroma 7 dnij zapora, za raztrgano slovensko zastavo morata plačati 8 K. Obsojena laška izzi-vača sta I. Beltram in Ugo Delmestri.
O »tolminskem rdečkarju« nam poročajo, da se peha za.— klerikalce! Lepo i delo! Vsa čast!
Slovenci v Gorici se danes tudi nde. ležtijejo volitev. Volijo deloma za la§ke klerikalce, deloma za liberalce. Sl()V) k 1 e r i k a 1 c i v o 1 i j o I a š k e 1 i b e r a \. c e. Pravijo, da je Luka Dugar živo agi-tiral za Bombiga! Živela zveza Pajer. Gregorčič!!
Volilci v kmečki volilni skupin«! V nedeljo vsi na volišče volit naše kanili.. date!
»Sokol« v Kobaridu. — Namestništvo je vzelo na znanje pravila društva: Telo. vadno društvo Sokol v Kobaridu.
Deželni šolski nadzornik dr. Kauer je
govoril na shodu nemških filologov v Gradcu, in sicer o primorskih srednjih šolah. Reke! je: »Na Primorskem so šole z nemškim učnim jezikom brez nemškiii u-čencev. Teh je samo 10f/, drugi so Lahi, Slovenci, Hrvatje. Človek bi mislil, da so ti hvaležni, ker z nemškim učnim jezikom dobijo nemško izobrazbo. Ali s politične strani se hujska z lepaki, članki pa poziv-Ijejo ljudstvo, da naj ne pošilja otrok v nemške šole. Kijubu temu je ljudstvo v nasprotju s politiki in vsako leto se otvar-jajo paralelke...«
Pa je moder, ta Kauer! Hvaležni naj bi bili za nemške šole in nemško izobrazbo! Srednja šola nima namena, širiti nemško izobrazbo, ampak splošno! Če se odpirajo paralelke, se godi radi tega, ker nimamo narodnih šol; če bi jih imeli, bi bili nemški srednješolski zavodi prazni in »kunštne-ga« Kauerja bi ne bilo nič potreba v deželi!—
V Vrtojbi se godijo čudne reči. Poročajo nam o raznih »agitatorjih« naravnost neverjetnosti. Vse naše lepake so odstranili klerikalni podkupljenci!
Časniška raca. V časopisu češkega žel. uradništva čitamo: Nemški dnevniki so se pomirili in sprijaznili z dejstvom. U;i je dobil mesto podravnatelja v tržaškem ravnateljstvu Slovan. Gotovo bi še danes brcali in kričali na vse pretege o »krivici,« ki se je Nemcem baje zgodila s tem imenovanjem,.da ni nekdo zanesel v časopisje nalašč izmišljene vesti, dr. Atnetl-niček je samo »mimogrede« v Trstu — za par mesecev, totiko da se nauči rav-nateljskih poslov, potem pa pride takoj za ravnatelja v Plzen. Gospodje od Voiks-rata so kar besneli, protestirali proti temu imenovanju za Plzen in mejtem pozabili, da so bili začetkoma tudi proti imenovanju za Trst. Imen so seveda uspeli — dobili so zagotovilo, da g. Auredniček ne pride v Plzen, kar je za to mesto — premlad, oz. je starejših uradnikov cela vrsta za to mesto. Gospodje so bili zadovoljni, da ne pride v Plzen — rni pa tudi. Biki je krasna raca, ki ni zgrešila svojega smotra — odvrniti pozornost od dejstva, da je dr. Auredniček imenovan zaenkrat -šele za podravnatelja v Trstu. Značilno pa je vsekakor, s kakimi »kunštmi« mora vlada delati, če je že primorana dati včasih tudi kteremu slovanskemu uradniku boljše mesto.
Aretirali so v Biljah nekega P., klerikalnega agitatorja iz Orehovclj, ker je ponujal denar baje 5 K za neki glas.
Krašeuci!
Volilci v kmečkih občinah na Krasu! Volile v nedeljo za poslane* dva vrla moža iz svoje srede.
Ta dva sla:
1f. Sustav Spegorin,
odoeinik u trstu,
in
ilojzij Itekelj,
držaoni poslanec in posestnik v Komnu.
Oba sta kraška sinova, imela za napredek našega krmnega Krasa!
Torej izvolite ju v nedeljo v deželni zbor!
Hotel »Union« v Ljubljani je klerikalno podjetje. Klerikalci se vedno hrupijo IjjjIk) da koristijo kmetu, kako mu pomagajo razpečavati pridelek. Lani je bilo v liaši deželi polno vina in ga je še, ali klerikalni hotel »Ibion«, kakor se nam zatrjuje, zalaga z vinom znana nemška tvrdka jZ Gradca; iz naše dežele pa da ni niti kapljice vina v kleteh Uuionovili. — Tu jih vidite luiie^.ke4i^ijatel.je^ pravrtačk..-  -s
folilei v gorili- okolici
Volile v nedeljo danes proglašene
Iran Sbljubek,
župan o Rojskem.
foton, llančič,
župan v Podgoril
FbIbf ledvešček,
nadučitelj u Su. Križu.                 I
Volite le in Vaši interesi bodo zastopani dobro v deželnem zbora.
Ožja volitev.
Brzojavke do 3l|a popoldne.
Ajdovščina: Or. F r a u k o 165, K r i-
zii i e  165; Fon   15,   Manfreda   15.   (26. sept. naši 147, klerikalci 22.)
Ročinj: Hr. Fran ko 100, Križnic 103, Fon 52, Manfreda 50, (26. sept. naši <M, ki. 40.)
Gojače: Hr. Fran ko 44, Križnic 44, Fon 51, Manfreda 51. (Dne 26. sept. naši 44, kler. 38.)
Št. Andrež: Dr. F r a n k o 82, K r i -z nič 82; Fon 148, Manfreda 148. (26. sept. 69 naši, kler. 120.)
Ozeljaii: Dr. F r a n k o 190, Kriz nič 5 190, Fon 16, Manfreda 16. (26. sept. naši " Wfe, klet'. 23.)
Prvačina: Dr. F r a n k o 147, K r i '/.-n i C 147, Fon 103, Manfreda 103. (26. sept. 155. kler. 98.)
Kobarid: Dr. Fran k o 154, Križnic 154, Fon 36. Manfreda 36. (26. sept. Naši 146, kler. 37.)
Št. Peter: Dr. Fran ko 131, Križnic 132, Fon 174, Manfreda 175. (26. .sept. Naši 148, kler. 160.)
Miren: Dr. Fran ko: 112, Križnic lil, Fon 192, Manfreda 193. (26. sept. Naši 105, kler. 186.)
Mavhinje: *Dr. F r a n k o 92, Križnic 92, Fon 20, Manfieda 20. (26. sept. Naši 108, kier. 9.)
Vrtojba: Dr. Fran ko 218, Križnic 218. Fon 158, Manfreda 158. (26. sept. Naši 174, kler. 127.)
Kred: Dr. Fran ko 57, Križnic 57, Fon 77, Manfreda 77. (26. sept. Naši ¦to. kler. 73.)
Idrsko: D r. F r a n k o 13, Križnic l Fon 72, Manfreda 87. (26. sept. Naši 18, kler. 66.)
Trnovo (Kob.): Dr. F r a n k o 1 6, Križnic 16. Fon 38, Manfreda 38. (26. sept. Naši 17, kler. 28.)
Opatjeselo: Dr. Fran ko 108, Križnic 108, Fon 156, Manfreda 156. (26. sept. Naši 98, kler. 124.)
Nabrežina: Dr. Frank o 79, Križnic 79, Fon 42, Manfreda 42. (26. sept. Naši 69, kler. 30.)
Deskle: Dr. F r a n k o 65, Kriz ni č M. Fon 85, Manfreda 90. (26. sept. Naši H kler. 84.)
Bilje. Dr. Franko 138, Križnic ••K Fon 134, Manfreda 134. (26. sept. ]*>. naši, kier. 132.)
Dornberg: Dr. Franko 136, K r i-znič 136, Fon 276, Manfreda 276. (26. S<W. naši 143, kler. 252.)
Sedlo: Dr. Franko 27, Križnic ->\ Fon 50, Manfreda 53. (26. sept, naši 24, ^er. 46.)
Breglnj*. D r. F r a n k o 73, Kriz n ič 73. Fon 58, Manfreda 58. (26. sept. naši '•8. kler. 63.)
Livek: Dr. Franko 52, Križnic H Fon 33, Manfreda 34, (26. sept. naši 97. kler. 36.)
Bovec: Dr. F r a n k o 121, K r i z ti i c • 118, Fon 105, Manfreda 102. (26. sept. naši j 145, kler. 82.)                                         j
Črniče: D r.F r a n k o 134, K r i z n ič 134, Fon 202, Manfreda 203. (26. sept. naši 154, kler. 185.)
Ponikve: Dr. Franko 63, K r i z n ič 62, Fon 151, Man.freda 152. (26. sept. naši 57, kler. 125.)
Cerkno: T)rT? r a n k o 351 Kriz n ič 351, Fon 629, Manfreda 629.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Sadna razstava v Sv. Luciji. — Sadna razstava je bila otvorjena v nedeljo dop. K otvoritvi je prišlo mnogo gostov, zlasti iz Gorice, med njimi okrajni glavar goriški in tolminski. Razstava je prirejena ukusno, razstavljeno sadje je lepo, zato je napravila razstava najugodnejši utis na vse navzoče. Sadje je s Tolminskega, Cerkljanskega, Bovškega, Kobariškega in Kanalskega, v prvi vrsti jabolka in hruške; vidi pa se tudi breskve, grozdje, orehe, lešnike. Nadejati se je, da bo koristila razstava kmetovalcem v gorah v obilni meri. Razstava bo trajala do 17. oktobra.
Rusinske zadruge. — V deželni revizijski zvezi v Galiciji je bilo koncem 1. 1908. včlanjenih 227 rusinskih zadrug, med temi 86 rajfajzenovk in 79 posojilnic po Šulee-DcIič-eveni ustroju. Zadružnikov je v teli zadrugah 88.842. Nekaj številk iz bilance vseh zadrug skupaj: Deleži: 2,936.486*51 K. Rezervni zakladi: 670.547'23 K. Hranilne vloge: 16,839.568*45 K. Čisti dobički: 263.889'28 K. Nadalje je bilo priklopljenih zadružnemu uradu gali-cijskega deželnega odbora koncem 1907. 1. 184 rusinskih rajfajzenovk, okroglo 35.000 zadružnikov. V raznih drugih gali-cijskih zadružnih organizacijah je razun tega še okroglo 180.000 Rusinov. — V Bukovim obstoji rusinska zadružna zveza »Selanska kaša,« ki ima 161' rajfajzenovk in 6 drugih zadrug. — V Ukrajini (Južna Rusija) je bilo začetkom 1909.1. 1236 kon-zumnih, 1074 denarnih in 153 raznih drugih kmetijskih zadrug z okroglo 350.000 zadružnikov.
»Zadr.«
Kmetijsko zadružništvo v Nemčiji. — Dne 1. septembra 1909 je bilo v Nemčiji: 15.185 denarnih, 2.196 nakupnih in prodajnih, 3.116 mlekarskih, 175 za prodajo svežega mleka, '2.403 raznih drugih, skupaj torej 23.075 zadrug. Zadružnikov je okroglo 2 milijona.
Nekaj številk o begu v Ameriko. ¦—, Gotovo ni brez pomena, ako si tudi slovenski zadrugar o priliki pogleda številke statistike o izseljevanju v Ameriko. Saj je to izseljevanje le nujna posledica žalostnega gospodarskega položaja, kateremu hoče bas zadružništvo v okom priti. Letos se vrši izseljevanje iz Avstro-Ogr-ske — kakor kaže statistika —- v veliko večji meri kakor lani, vendar ne v toliki meri kakor I. 1907. Hamburška statistika kaže za prvo poletje zadnjih treh let sledečo statistiko:!. 1909 155.449 izseljencev, l. 1908 55.282 izseljencev, I. 1907 242.282 izseljencev. Tekom julija se je odpeljalo iz Trsta zavsem 1607 oseb. Večina jih je šla v Severno Ameriko (1176 oseb), manjši del (krog 431) pa se je napotil v žitorod-ne kraje ob reki La Plata v južni Ameriki. Zavsem se je odpeljalo letos do meseca avgusta iz Trsta 12.880 izseljencev, t. j. za 8005 oseb več kakor lani ob istem času. Od teh jih je šlo v Severno Ameriko 10.035, manjši del (krog 2851) pa v Južno Ameriko. Iz cele Avstro-Ogrske države se je izselilo v Severno Ameriko od 1. jan. do 1. avg. 1909 141.393 državljanov, t. j. za 637 oseb več kakor lani v istem času. Največ izseljencev je šlo iz naše države v zedinjene države 1. 1907, tako da smo zaostali samo za italijanskim izseljevanjem, kakor to kažejo sledeče številke za 1. 1907: 271.955 iz Avstro-Ogrske, 294.061 iz Italije, 92.936 iz Nemčije. L. 1906 se je izselilo v Ameriko 511.935 Italijanov in 308.002 avstro-ogrskih podanikov (iz Avstrije relativno in absolutno manj kakor iz Ogrske, namreč 136.534: 171478). Medtem pa se je v Italiji zadnji čas to silno izseljevanje ustavilo, kar je pripisovati gospodarskemu probujenju Italije. Tako se je izselilo iz Italije med 1. 1891,—1900: povprečno 5 oseb od 1000
prebivalcev v Ameriko, iz Avstro-Ogrske isti čas 1 in pol miljona, zadnja leta pa si stojimo z Italijo glede izseljevanja prilič-no enako. Vsega skupaj se je izselilo v zadnjih 90 letih iz Evrope v Ameriko najmanj 25 milijonov ljudi. Povprečno pride zadnja leta 1 milijon tujih glav samo v Zedinjene države. Lseljevanje iz Nemčije pada od leta do leta: 1881 221.000, 1891 320.00071'897-24.0T)0. Zadnji čas so se l pričele številke glede izseljencev iz Nemčije sicer zopet višati, a to je le trenutno. Splošno opazujemo povsod: kjer se dviga gospodarsko blagostanje, kjer osobito pro-cvita kmetijsko zadružništvo, tam pada leto za letom število izseljencev. Zanimivo bi bilo skusiti sestaviti vsaj približno statistiko izseljevanja iz slovenskih dežel. Zdi se nam, da bi bile žalostne številke. »Zadr.«
Volilci v gorah!
Volile v nedeljo   v  kmečki volilni skupini naša dva kandidata, ki sla :
IndFGj Irfovec,
poscslnik in frgouec u  Tolminu,
HI
Iran liklavič,
posestnik o Kobaridu.
Volil« la dva  pa  boslo imeli dva dobra <l<v?.elna poslanca !
,no,v katoličanov pa stoji nasproti 1276 milijonov pripadnikov drugih konfesij.   ¦
Zrakoplovstvo v Gradcu. Pri Gradcu se je spustil v zrak zrakoplov »Esta-rich 1.« V višini .150 m je plul proti mestu, potem zavil nazaj ter se vrnil na kraj, kjer se je spustil v zrak. Veter je bil hud pa zrakoplov je premagal vse težave. Zrakoplov sta vodila Anatol in Aleksander Ren-ner. Ogledal si je zrakoplov tudi general Potiorek,
Samomor v ječi. V Kijevu se je zastrupila na smrt obsojena revolucijonarka Marija Prišahnuk. Strup jej je dal jetnik Hern v sosedni celici; napravil je luknjo skozi zid ter jej dal strup.
Kače so umorile v Indiji lani 21418 oseb. Od kačjega pika je poginilo tudi 59855 konj in govedi.
V Gradcu je umrl, 37 let star mizarski mojster Kovačič doma iz Goriškega. V nemških društvih je imel odlična mesta.
Književnost.
Moč uniforme. — Jakob Stoka je s svojo burko »Moč uniforme« vzbudil splošno pozornost. Uglasbil je to burko reno-mirani in nadarjeni naš komponist H \•'?;-grič. Partitura v jako uleusni opremi je pravkar izšla in se dobiva pri g. Jakobu Stoka v Trstu, ulica Galatti 18/11, po K 12. — Priporočamo to mično nmzjkahio delo prav toplo.
. Dr. M. Rostoharjevo delo »Uvod v znanstveno mišljenje« se dobi v Gabršče-kovi knjigarni v Gorici. To v naznanilo na razna popraševanja. Celo delo stane 5 K 20 v.
Razne vesti.
Ustava ?:a Bosno in za Hercegovino.
Začetkoma je bilo nameravano razglasiti ustavo za Bosno in Hercegovino dne 5. oktobra na dan obletnice aneksije. Stvar .pa: se je za kratek čas odgodila, ker so se izvršile v načrtu nekatere premembe. Najvažnejša je ta, da bodo duhovniki dobili tudi pasivno volilno pravico, dočim je bilo prvotno določeno, da imajo duhovniki pač pravico voliti, ne pa tudi pravico biti izvoljeni za poslance. Ta prememba velja seveda za duhovnike vseh konfesij.
Češko   obrambno   društvo »Komen-sky« agituje z veliko vnemo in uspehom med gornjeavstrijskirni   Cehi,  naj zahtevajo zasebno ljudsko šolo v Lincu. V Šta-jerj.u (Stevr) se je Cehom že posrečilo' spraviti v tek vse prepriprave za ustano- , vitev češke šole.  Tako   Cehi — in mi? I Začnimo vendar že enkrat odločen in sistematičen boj za poslovenjenje utrakvi-stičnih   iti   ustanavljanje   slovenskih   šol, kjer jih še ni!                                          j
Katerim veram  pripadajo  ljudje  na ( zemlji? — Na celem svetu živi 223'6 mi-milijonov rimskih katoličanov, 149'9 mili- , jonov protestantov, 98'03 milijonov grških , pravoslavnih in   2F33   milijonov   drugih ', kristijanov. Židov je na zemlji 6'5 milijonov, mohamedancev 205'8 milijonov. Hm- . dusov in sikhs, ki žive v Aziji, je 207'4 milijonov, budhislov, in drugih sorodnih t je 430'0, ajdov pa 155'6 milijonov. Nasproti. 493 milijonov kristijanov stoji 1006 mi-lijpnov nekristijanov. Nasproti 223 milijo-
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vt n. Ako Jo oglas obicinejSl se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manJSih trgovcev In obrtnikov v Gorici, Untwih nn dej.cli (in «elo v mostu) nihCo ne umiki, koi« nikjer no hiRorirajc  ¦ ' •>¦•" -1 ••—<i-»«
v mostu) nihče n ni majhna.
frnilal hi skoro vse letnike ljubljanska Zvona, IlUUrtl Ul Slovana in Dm. in Sveta, po zmerni ceni. — S. Kavžir«. Gorica, Dvorišče sv. Jclerja št. ± I. nad str.                              ________
Pošten mož z odraslo družino,
ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti
v najem, aH na račun dobro idočo gostilno
ali restavracijo. Ponudbe prosi pod I.   K. na
upravništvo našega lista.
Qunl! ir cuniim I Slovenska brivnica v Gorici OVUJI X »lUjllll! na Travniku št. 31, se priporoča si. slov. občinstvu v mestu in ,ua deželi] Postrežba točna in čista. Sprejema se ''tudi odjemalca v mesečni aboneinent* bodisi v briv-nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje ssineiano žensko lase od K 0 naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec.
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt
se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni.
Natančen   naslov  pove   upravništvo
„Sočt".
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob gtavrr ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K- 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. - Domača in tuja vina. - Plzenjsko in punligamsko -pivo. - Gene jako zmerne. - Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Sprejmejo se zastopniki
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna in zaloga PGČL, ponudijo vsako   poljubno   množino
m   patentiranih ^^=
zarezanih strešnikov
.Sistem MARZOLA"     (Stranafataiegei)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregniraiii. ¦i Hajtičnejšc, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m
Vsaki strešnik se zacaore aa late pribiti ali pa * ŽiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki
Phonola
Je nek aparat, oni, ki se ne
ki   se  ga  prislavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi razume prav nič na glasbo —  igrati  kakorsenkoli  komad pravizvrstno.
Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila z a s t o p n i k in z a-lagatelj
Rajmund Kren Gorica, Via Teatro.
Blagajne National - Kontroli
prihranjujejo trgovcem denar ter jim nudijo mnogotere koristi, katerih so deležni tudi uslužbenci, blagajničarji, odjemalci, sluge in ===== otroci.                  '= Pisalne blagajne od K 65 Pisalne blagajne s kontrolnim predalom za denar S 120 Seštevalne blagajne s kazalnikom .......    K 260
Blagajne na dvigalo s kazalnikom, kontrolnim in čekovnim trakom • • K 350 Blagajne na dvigalo s popolnim seštevanjem, čekovnim in kontrolnim trakom itd........K 600
Blagajne na tipke s popolnim seštavanjem čekovnim in kontrolnim trakom itd......     . K 900
Naša izvirna hiša se peča že nad 30 let z izdelovanjem blagajn, — in Ima 50 milijonov kapitala ter okoli 6000 uslužbencev in delavcev. Doslej se je ražpečalo nad 700.000 blagajn National. Vse to dokazuje, da so blagajne National res najdo-vršecejši izdelek. Za vsako blagajno se jamči, da je izdelana iz najboljšega mate-rijala, ki traja eno celo življensko dobo. — Vse dele se da nadomestiti. Ve6 tisoč izpričeval in priznanj. Dajemo pismeno jamstvo za vsako našo blagajno National Eegistrier. — Zahtevajte naš najnovejši cenik.
Monal CM Register C. II Maj, VI.
Zastopnik za goriško: OTTO  BECK, Gorica, Hotel Union,
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V flairtnl hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolofon it. 78.
HaCun poJtne hranilnice Jtev. 837.315. Ns obenem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 472 %. Stalno večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe VQ~&%%$ na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku <8?L6?JLron- "Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,633.201-—. — Reservni zaklad: 90.230-05. — Vrednost hiš: 111,755-23.
SUKNA
in
za
priporoča firma
Karel Kocian LS3LS
V Humpolcu na Ge<kem.
Tvorniške cene.           Vzorci franko.
En gros trgovina
s hišo se proda,
L°tni promet čez K 500.000 z malimi režijami, Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. — Kje? - pove upravništvo našega lista.
Oenar prihrani kdor fcupi izgolcvljeno pohištvo pri
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsSft stan, priprostega in naj-
iinejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala , žima in platno..                   i
Večja tovarna strojne stroke sprejme mladega  uradnika,
slovenske narodnosti, veščega slovenščine, nemščine in ilaljanščine v govoru n
pisavi. — Trgovska  naobrazba in  tesnopis  pogoj.   -- Plača  po dogovoru. -
Pismene ponudbe prepisi s spričeval do 6. t. hi. na anončtio ekspedicijo
Rudolf Mosse, Dunaj L, Seilerst&tte 2 pod štv, 10. C 738
Pozor!    Slouensko podjetje!   Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1909.,
Miro otvorjena velita mifattiiriia trgoma
Franc Souvan sin.
v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.