30. štev.
V Kranju, dne 24. julija 1914.
XV. leto.
rolitičen in gospodarska list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila •« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Struna napeta.
Zadnje dni so listi zagnali šum kakor da bi bila vojna Avstrije s Srbijo že pred durmi. Nastalo je splošno vznemirjenje in tudi na borzi, ki je za take stvari jako občutljiva, so začeli padati papirji. Nevarnost sicer še ni odstranjena, ker Avstrija ne more lahko preboleti groznega udarca v Sarajevu in prodiranja srbske misli na avstrijska tla, nevarnost še celo obstoja, da se vname velika evropska vojna, vendar je upanje, da do strašnega požara ne pride.
Avstrijska vlada namerava zahtevati od Srbije, da naj kaznuje tiste, ki so bili atentata v Sarajevu kaj sokrivi, in da naj odpravi tiste organizacije, ki segajo s svojim vsesrbskim delovanjem čez mejo. Ak» ne bo Iz Belgrada povolj-nega odgovora, bo puška govorila,, Nemčija baje daje Avstriji pogum. Italija se drži zvito-prijazno. Nasproti pa Srbija računa na pomoč Grčije, Črne Gore, Romunije in silno oborožene Rusije. Nekaj čudnega je, da tudi Ogri niso nič kaj nevoljni na Srbe in jih v državnem zboru celo zagovarjajo. Imajo pač v obeh deželah veliko lož. Nihče nima rad vojne, ali prijaznost Madjarske in Srbske je sumljiva.
Avstrija je prisiljena storiti kak odločen korak, da si zagotovi obstoj, ko se vse okoli giblje. Zunanji minister in načelnik generalnega štaba sta večkrat pri cesarju v avdijenci. Govori se o raznih načrtih in preosnovah. Ali naj se odtrga Dalmacija od Avstrije in združi s Hrvaško, da se deloma uresniči načrt pokojnega prestolonaslednika, napraviti močno Avstrijo s trializmom? Kaj bi bilo v tem slučaju z nami Slovenci? Ali nismo potem Slovani v državnem zboru spodaj ? Če pa Dalmacija pride pod Ogrsko, ali naj dobe Madjari oblast tudi nad dalmatinskim morjem? To so težka vprašanja, ki utegnejo pretresti našo ljubo Avstrijo do temeljev.
Prav pa stori Avstrija, ako se posluži hrvaško-slovenskega naroda kot močne straže na jugu in iztrebi tu nacijonalistični plevel srbske propagande. Slovencem in Hrvatom je Avstrija nad vse.
To so visoke, mogočne naloge, ki so za dinastijo in monarhijo odločilne važnosti. Bog daj, da se vse srečno zvrši!
Slovenskim abiturientom!
Zapuščate srednjo šolo z njenim disciplinarnim redom. Za vami je mladostna doba, ko ste potrebovali krepke roke., da vas je vodila. Z ma-turitetnim izpričevalom ste dobili vstop na aka-demična tla. Hrepeneči po svobodi, ki jo je Stvarnik zapisal umnemu bitju v srce, se boste odločili za svoj poklic in življenjsko misijo.
Veliko mesto vas bo objelo in vabilo s svojim materijalističnim svetovnim nazorom; poklone vam bodo delali nasprotniki krščanstva ter vam skušali nadomestiti mladostne ideale s pse"do-ideali, dobro vedoč, da mlad človek brez upa v prihodnost nima veselja do dela sedanjosti. Taki psevdoideali so kakor sejanje žita na kamen: Pusta vsakdanjost jih razblini in mladi možje v najboljšem cvetju postanejo starci-obupanci.
Pri nas je drugače 1 Mlade ideale gojiti, jim dati novega življenja, da se izpopolnijo in udej-stvijo, je naše stremljenje. Z Bogom hočemo delovati za slovenski rod, z Bogom vršiti vse svoje delo, zato se zavedamo, da
Nezmagana mi četa smo, brez straha in trepeta smo.
Katoliška inteligenca se šele ustvarja na Slovenskem; naloga naših akademičnih društev je, da jo pokrepijo in ji dovajajo novih moči. Kdor je z duhom in srcem naš, k nam! V družbi je moč in vzgoja značajev. Vsi, ki ste v srednji šoli svoje versko prepričanje ohranili, pridite, da ga v velikomestnem viharju utrdite I Hinavstva ni med nami; praktično krščanstvo zahteva samo-
zatajevanja in žrtev, zato nima obstanka v naših društvih, kdor tega ni zmožen.
Akademična leta so najlepša baš radi tega, ker tvorijo inteligentu prag v življenje. Katoliških, samostojnih in svobodnih inteligentov nam je pa danes v domovini bolj treba, kakor kdaj poprej.
Zato vas kličemo, katoliški abiturienti, da se naši armadi pridružite in nam prinesete novega ognja. Več luči, več življenja I
Za »Slovensko dijaško zvezo": ivan Prijatelj, phit, t. č. predsednik. Ivan Stanovnik, t. č. tajnik.
Za .Danico": Ivan Žgur, med. vet,t. č. predsednik. Vekoslav Rigler, med. vet., t. č. tajnik.
Za »Zarjo": Ivan Drobnič, med. t. č. predsednik. Nace Sirca. iur„ t. č. tajnik.
Za .Dan«:
Joško Čopič, phil., t. č. predsednik. Heri Hirschman, iur., t. č. tajnik.
DOPISI.
Iz Goric. Tudi pri nas se abstinenčna misel bolj in bolj upošteva. Dne 12. julija sta prihitela k nam dva boritelja »Svete vojske", gospoda Ignacij Zaplotnik, mestni katehet v Ljubljani, naš rojak, in Leop. Puh ar tajnik .Svete vojske". G. Puhar je predavaš trikrat: Zjutraj staršem, dopoldne odrasli mladini, popoldne pa šolski mladini. Poljudna in živahna predavanja je pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Čuti je, da je to predavanje marsikoga vzdramilo, da je začel razmišljati o protialkoholnem vprašanju. Na novo se je po predavanju oglasilo k društvu .Sveta vojska" 5 članov v I. stopnjo in 14 v II. stopnjo, tako da šteje sedaj naše društvo 17 popolnih abstinentov in 33 zmernikov. Imamo pa tudi v šoli junake in junakinje. Izmed 83 otrok šolarjev se jih je zdržalo vse leto vsakega alkohola 38, ti so zapisani v zlati knjigi. Po predavanju g. tajnika Puharja se jih je oglasilo še 34, le nekaterim je zmanjkalo poguma, da bi se odpovedali strupu-alko
I    W h# 1— I •># ■
Pismo Iz Albanije.
(Konec.)
Če bo Avstrija s svojo požrtvovalnostjo to dosegla, da se bo to revno ljudstvo vzdramilo in vnelo za delo in napredek, bo to hvaležen uspeh; a to bo pokazala prihodnost. Drugače bi pa bilo res škoda toliko denarja. Še ene šole bi tu bilo jako treba: namreč poljedelske; te pa še ni. Kjer bi vinska trta izvrstno vspevala, raste grmovje in praprot. Živinoreja je na nizki stopinji. Imajo pač tu precej veliko ovac in koz in te Ščiptarja najbolj rede. Ovce mu dajo obleko, meso, mleko, za velike praznike. Kože nosi deloma na telesu, da, še celo po letu, ali pa jih sam doma z nožem ostrže (to sem videl sam) in si napravi iz njih že prej omenjeno obuvalo. Goveje meso je pa tukaj težko dobiti in je zelo drago, posebno teletina. Krave in .voli" se po velikosti ne ločijo dosti od koz in ovac; potem so pa še medli, da jim lahko prešteješ rebra.
Ljudskih navad in običajev pa res še malo poznam, za to bi moral iti med ljudstvo, ker knjig ni. Nekaj karakterističnega je tu — žal — še zelo v navadi: krvno maščevanje — me raa n' gjak. Ako se dva med seboj stepeta in kdo drugega ubije, pravijo sorodniki ubitega, da so prišli .v krv" in od sedaj iščejo prilike, umoriti enega izmed sorodnikov — ubijalčevih, ako ubijalca samega ne najdejo.
Pred kakimi štirinajstimi dnevi, se je tu čisto blizu mesta izvršilo tako krvno maščevanje, v katerem je bil ubijalec ubit, ki je pred kakimi 20. leti ubil očeta maščevalčevega.
Včasih povzroča tudi kak rop tako maščevanje. Ta navada je že jako stara. V zadnjih letih se posamezniki — duhovniki in drugo izobra-ženstvo — zelo trudijo, da bi odpravili to morijo, ki se časih najde celo med bližnjimi sorodniki.
Kar se vere tiče, je Albanec zelo pobožen, vsaj na zunaj. V cerkvi izzuje svoje opanke ter gre bos na svoje mesto in postavi obuvalo poleg sebe. Zanimivo je gledati v cerkvi med pridigo, ko se staro in mlado, moški in ženske, po turško
— na tla vsedejo. Kar jih ne more v klopi, sedijo tako tudi med mašo. Stoji ali kleči Albanec nerad. Ženske prineso seboj rjuhe v cerkev, jih razprostrejo, se nanje — razpolože — in ostanejo tako med celo sv. mašo.
Uljudni so ti ljudje tudi, zlasti do sorodstva in znancev. Tako gredo, ne samo o božiču, temveč tudi o veliki noči in binkoštih, drug drugemu vesele praznike voščit, in ako praznuje kdo svoj imendan, posebno, te je premožnejši, potem nima ves dan miru. Vsak, kdor pride, dobi svojo lupino" črne kave in »šilce" rakije.
Ako obleče kdo novo obleko, mu žele: »da bi jo raztrgal," t. j., d\ bi v njej ne umrl.
Pozdravov imajo mnogo in zelo raznovrstnih. Zanimiv je posebno naslednji: .A jel nji bur"
— Si ti mož (junak)? Nakar mu drugi odgovori: »Pacjm shnosh = želimo! ali: želimo zdravje!
Najnavadnejši ščiptarski pozdrav pa je: Tu njat jetal — Naj se ti življenje podaljšal Ženskam pa se tega dolgega življenja ne sme želeti. Intimni pa so si Albanci, ker se tikajo vseobčno; za Vi nimajo niti pravega izraza. Škof a ogovori: Si jee, bekume Zotni? =» Kako je kaj (ti), blagoslovljeni gospod? ,Zotni" ima uljudni Ščiptar vedno na jeziku, kakor n. pr. Nemec svoj »bitte". »Po, Zotni!" da, gospod! »Jo, Zotni!" ne, g.! itd.
Čebelarstvo je tu precej razširjeno. Toda, kakor druge panoge v gospodarstvu in poljedelstvu, je tudi ta večjidel strašno zanemarjena. Vsaka posoda, celo znane posode iz pločevine, v katerih je bil petrolej, jim služijo za panove. Deske so namreč tukaj drage in se težko dobe. Zato so pravi panovi zelo redki. Istotako redki pošteni čebelnjaki. Največ imajo iz bičevja spletenih neokretnih panov in čebeljnakov. Umetno čebelarstvo bi se tu gotovo izvrstno izplačalo. Samo kdaj se bo začelo? Dokler bodo ljudje in živina v eni iu isti sobi stanovali in so .hiše" bolj podobne ogljarskim kočam kot poštenim hišam, tega ne bomo doživeli.
Četudi so revne in raztrgane ščiptarske hiše, četudi revna in siromašna vsa dežela, četudi opu-stošena, hribovita in skalnata, je vendar Albanec — fanatičen patriot. Ako je primoran ločiti se od rodnega krova, tedaj poljubuje — ogle svoje koče, kamenje in drevesa ob cesti in vse, kar mu je bilo večkrat pred očmi. Za to svojo domovino je pripravljen vsak dan darovati svoje življenje. Ko so te dni slišali, da je njih novi
holu. Največ so temu krivi odrasli, zlasti siarši, ki nočejo razumeti, kako s tem pripravljajo otroke za bodoče pijance. Da bi vsaj starši doma i zgledom in besedo ne podirali, kar v šoli s trudom, a tudi i veseljem scjemo v nežne otroške duše! Tudi na tabor .Svete vojske" na Brezjah nas je nekaj pohitelo, da smo se navzeli novega ognja in požrtvovalnosti za abstinenčno delo med milim narodom. — Ooriče, 21. julija 1914. T. Ko-vačič, učiteljica.
V Škofi Loki bo v nedeljo 26. t. m. ob deseti uri dopoldan v Društvenem domu političen shod, na katerem bodo poročali poslanci okraja. Razgovor se bo vršil zlasti tudi o projektiranem vodovodu za kraje med Soro in Savo.
V Dupljah se ustanovi v nedeljo podružnica .Slov. Straže." Govoril bo o delovanju .Straže" njen predsednik, drž. poslanec Jarc. — Pred shodom bo prva predstava v novem Domu. Vspored: Govor iz zgodovine glediških predstav, deklamacija, igra Krištofor, venec narodnih pesmi in kupleti. Predstava se bo pričela ob 3. uri.
Na Brezjah je bil zadnjo nedeljo in v ponedeljek velik shod .Svete vojske". V nedeljo je bilo na shodu navzočih 2000 ljudij, v ponedeljek kakih 300.
V Lešah smo letos svetemu zavetniku Jakobu za god prenovili njemu posvečeni oltar. V nedeljo ob lOtih ga bo počastil naš rojak g. sa-lezijanec dr. Josip Valjavec. Po njegovi maši bo imel g. poslanec Jan Piber javen shod. Popoldne istega dne se bo v korist našim gasilcem sreč-kalo in za žive koštrune kegljalo. Igravce bo navduševala vrla godba iz Seničnega.
Gorje. Naše Gasilno društvo je imelo preteklo nedeljo vajo iz hidrantov. Sla je voda imenitno, nad 30 metrov visoko. Z vodovodom bomo imeli veselje posebno takrat, ko bo izgotovljen. Gasilci so bili vsi že sedaj navdušeni.
Iz Št. Jakoba v Rožu. Nepozabljiv nam ostane spomin na veličastni tabor, katerega smo imeli koroški Slovenci. To je bil drugi slovenski narodni tabor na Koroškem v letošnjem letu. Zbrali smo se tu slovenski Korošci v veličastnem številu iz vseh krajev od Šmohorja do vrat celovškega mesta, zbraii na domačih tleh, da nismo Nemcem kratili spanja in »ljubega miru", zbrali pa vsled varstva skrbne vlade sami koroški Slovenci. V našem kraju so Nemci gostje in mi smo gospodarji. Dobro smo si zapomnili besede gospoda govornika dr. Brejca, ki je rekel: »Če pa ti gostje začnejo segati po naši lepi zemlji, po našem imetju in po naših otrokih, potem pa sežemo po hišni pravici, kakor jo Nem?c razume." Dokaz za podivjanost Nemcev je dalo zborovanje s tem, da se je moralo vršiti v senci bajonetov, četudi je imelo glavni namen, izraziti patriotično čustvo Slovencev, naznaniti naše sožalje presvetlemu vladarju zaradi strašnega zločina in izreči našo vdanost in zvestobo prestolu in monarhiji. Znamenito je pač bilo to, da so orožniki pustili skozi luknjo v Karavankah samo poslanca Jarca in Pibra, druge Kranjce pa zavrnili. Nemci pravijo, da se slovenski bratje s Kranjskega ne smejo udeležiti nobenega našega slovenskega shoda na Koroškem. To bi bila Čudna pravica v Avstriji! Zakaj pa smejo od drugod prihajati na Koroško! Te dni je imel dr. Richl z Dunaja huj-skajoč shod v vasi Zgornji Breg pri Brnci, kjer
kralj v nevarnosti, zbralo se jih jc takoj na tisoče, da so mu šli pomagat. Videl sem jih veliko, ki so korakali tu skozi mesto: tudi več očetov in sorodnikov naših gojencev. Kako so jim žarele oči, kako se jim je krčila pest! Na vprašanje: če se ne boji umreti — mi je nekdo rekel: Saj sem se spovedal!"
Sinovi, naši gojenci, so jih s solzami v očeh prosili, naj jih seboj vzamejo. Ko to pišem, sem slišal, da jih je že precej padlo. Toda navadno so ta vojna poročila nezanesljiva; popolnoma verjetno bo šele, ko bo vojna končana. Ta ljubav do domovine je pri Ščiptarjih res lep in posnemanja vreden pojav.
Družabno življenje Ščiptarjev je precej podobno življenju starih Slovanov. Kakor so Slovani imeli svoje »starejšine", tako imajo ti svoje poglavarje — .kapitane" in sodnike. Tudi v ožjem, družinskem življenju so jim podobni. Samo mesto »Ivanovičev, Filipovičcv ln Slavko-vičev itd., imajo ti samo imena — brez priimkov. Sinu je ime Preng Gjoni Primož Ivan; očetu: Gjoni Preng; staremu očetu Preng Gjoni itd. Druga rodbina: sin — Hil Rroko - Hiiarij Rok, oče: Rroko Hil itd.
Mesto Skader je bilo do balkanske vojne svetu malo znano; vendar je to mesto že jako staro. Zgodovinoslovec Livij piše, da je tu bival ob njegovem času Gentius, kralj ilirski, ki je imel svojo rezidenco v Skadru. Ko je bil od Rimljanov premagan, je mesto prišlo v njihove roke. Od 1. 307—601. je bil tu nadškof. Od tedaj pa
le le par nemških družin, v celi občini pa 3300 Slovencev in le 300 Nemcev. Nagnali so skupaj Nemce in Nemškutarje iz raznih krajev. Ti so zahtevali nemški uradni jezik v vseh uradih in šolah na Koroškem in se drznili protesiirati proti kranjskim agitatorjem, ki hodijo na Koroško kalit .deželni mir". Proti tem tujim nemškim hujskačem, ki hodijo v slovenski kraj izzivat mirno prebivalstvo, pa ni nastopi! noben okrajni glavar in noben orožnik!
POLITIČNI PREGLED.
O prestolonasledniku Francu Ferdinandu je prinesel neapolski list .Matlino" te-le vrstice, ki kažejo laško dušo: .Franc Ferdinand je bil fevdalen in klerikalen do kosti. Vojašnica in zakristija sta mu bila oba tečaja, med katerima se je gibalo njegovo duševno delovanje. Želel je napraviti močno Avstrijo. V ta namen je hotel zjediniti Slovane okoli avstrijske krone in tako dobiti neodvisnost proti Berlinu, da bi se mogel maščevati nad Italijo ter ustanoviti zopet papeževo državo. Ako bi Italijani zaradi njegove smrti pretakali krokodilove solze, bi nihče ne verjel."
Iz Zagreba je policija izgnala časnikarja Milana Marjanoviča, ki je bil pod Čuvajem izgnan za deset let iz mesta. Izdajal je nacionalistični list .Narodno Edinstvo". S tem bo list naj-brže pokopan.
V hrvaškem tipografskem društvu je padel na skupščini dosedanji socijalnodemokraški odbor s predsednikom vred, ki je bil Srb. Zmagali so hrvaški tiskarji.
Istrski deželni zbor. Hrvaško slovenski deželni poslanci so imeli posvetovanje, na katerem so sklenili, poslužiti se najhujših sredstev, da se doseže popolna ravnopravnost slovenskega in hrvaškega jezika v deželnem zboru in v vsi deželni upravi z jezikom italijanskim. Listi poročajo, da bi vlada rada napravila Pulj za glavno mesto Istre in za sedež deželnega zbora, ker Poreč za to ni sposoben. Tudi škofijski sedež se namerava premestiti iz Poreča v Pulj.
Minister Bilinski je delal v Bosni na to, da bi se napravila v deželnem zboru zveza med poslanci treh strank, ločenimi po veri v katoliško, turško in srbsko stranko. Pri tem je pa Srbom, da bi jih zadovoljil, večkrat dajal prednost. Ker so visoki krogi sedaj na Srbe nevoljni, se tudi politika Bilinskega več ne odobrava.
Revolucija v italijanski armadi. Mobilizacijskega poziva v Italiji se je udeležilo nenavadno malo rezervistov. Mnogo poklicancev je zbežalo v inozemstvo, posebno v Švico, ker nočejo vršiti vojaških dolžnosti. Revolucijonarni duh se v italijanski armadi vedno bolj širi.
Bolgarija je naročila v Škodovi tovarni 80.000 krogelj za Mannlichove puške in več topov. Prišla je v Plzen posebna vojaška komisija po topove in strelivo. 0 '
V Petrogradu, kamor *jo prišel na obisk francoski predsednik, so vprizorili delavci ceio revolucijo. Nad 100.000 delavcev je popustilo delo in je šlo demonstrirat na ulice, ondi preobračalo in požigalo vozove in metalo kamenje na policijo. Nastopilo je vojaštvo, oddalo par slepih strelov in zaprli so 45 delavcev.
NOVIČAR.
do 1. 1867. škof, in od tu naprej — do danes je zopet nadškofijska prestolnica.
Tudi sedanji kralj (Wied) Viljem bi bil rad tu postavil svoj prestol. Toda zloglasni Esadpaša mu je to odsvetoval, najbrž je že takrat imel narejene svoje izdajske načrte, katere je tudi nedavno izvedel, četudi so se mu deloma izjalovili. Tudi lepa palača je tu zanj pripravljena. Nekateri mislijo, da bo kralj — ko se duhovi pomirijo — sem prišel.
Obisk je bil kralj nedavno napovedal in že se je staro in mlado pripravljalo na njegov prihod. Tu pa so nastale homatije. Sedaj je vse utihnilo, ne vemo, za koliko časa.
Skader je malo slabo zvezan z svetom. Železnice v celi deželi ni nobene. Pošta dohaja v mesto po enkrat na dan. Poštni uradi so trije: avstrijski, italijanski in albanski. Iz Trsta se najhitreje in najložje pride sem čez Črno Goro: Anti-vari — Virbazar-železnico. Virbazar — Skader z ladjo, po Skaderskem jezeru.
Sedaj vozi po novi, od naših vojakov narejeni cesti do sv. Ivana di Medua avtomobil, toda le, če ga kdo zahteva; to se ne godi pogosto, ker je precej drag. S tem naj končam.
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Prismojeni Nemci. Slovenci so že od nekdaj radi romali iz raznih krajev k Gospej Sveti na Koroško, ker je ondi lepa cerkev M. B. in zibel krščanstva za karantanske Slovence. Odkar so se uvedle bolj ugodne železniške zveze, se poslužujejo slovenski romarji tudi železnice. Zadnji ponedeljek so se odpravili Slovenci tja s posebnim vlakom. Zaradi tega je pa treščilo v nemške možgane. Dan poprej so nemški Usti prinesli brzojavke, s katerimi so opozorili vse-nemške Celovčane, da se bliža slovenska vojska, ki namerava napraviti »Uebergriffe" — to je zasesti ves okraj in z vlakom v Ljubljano odpeljati znani vojvodski prestol, ki stoji na ravnini blizu Gospe Svete. — Pripomnili so v brzojavkah s strahom, da se bodo Slovenci dolgo mudili pri Gospej Sveti, celih 14 ur. Treba tedaj, so rekli, nemudoma zastražiti vojvodski prestol na Gospo-svetskem polju, da se okoli njega ne prično kake slovenske narodne manifestacije, kar bi imelo strašne posledice. Celovških Germanov straža je toraj mahoma nastopila svojo službo. Žrtvujejo se — steht fest und treu — po dnevu in po noči, da, ko pridejo Slovenci, ne vmestijo na prestolu svojega kneza. In ko so Slovenci prišli k Gospej Sveti — bilo je 327 romarjev iz Velikih Lašč — tedaj jih je celovška fakinaža na razne načine med procesijo motila in izzivala. Slovenci so se obnašali mirno in so dokazali, da imajo oliko, katere pa Nemcem manjka.
Častilci sv. Cirila hi Metoda. Svetnika sta, rimska svetnika sta Ciril in Metod, prava klerikalca. Vendar se drznejo slovenski liberalci izrabljati njuni imeni v svoje protiverske namene. Da se to godi, je danes jasno kot beli dan. Sem-tertja se dobi še kak duhoven, ki tega noče videti. Tak duhoven je profesor Spinčič, ki je v Lignju pri Lovranu na glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro govoril o »impor-tiranem klerikalizmu". Spinčič je predsednik te družbe in zato je njegov fiastop katoliške narodnjake, ki se žrtvujejo za družbo, ranil precej globoko. — V Ljubljani Je te dni umrl istrski upokojeni župnik Franc Škerjanec, ki je po svoji oporoki postavil za glavno dedinjo Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Družba dobi 20tisoČ kron, ljubljanskim Sokolom je pa pokojnik volil posebej 100 K. .Slov. Narod" pripoveduje, da je bil Škerjanec suspendiran, četudi mu škof Jeglič ni mogel nikdar očitati, da je grešil proti cerkveni morali. »Narod* pravi, da je Bog te dni rekel Š'^erjancu: Vse žive dni si služil svojemu Bogu, zato kar stopi v nebeško kraljestvo!" Vse to ve .Narod"! „Dan" je pa sporočil, da se je Škerjančevega pogreba, katerega je vodil župnik Vrhovnik, udeležilo 50 Sokolov v kroju in mnogo narodnega ženstva. Nato je »Dan" pristavil v notici: .Naši farji pa niso vsi skupaj ene fige vredni." Pri sv. Cirilu in Metodu v nebeškem kraljestvu bo tedaj samo župnik Škerjanec, naših farjev nič. Kakšne vere je Škerjančev častilec, se vidi v isti številki, ko pravi »Dan", da bi rad poznal tiste zdravnike, ki svojo zdravniško vednost in svojo pamet ponižujejo pod lurdskimi čudeži. Dalje trdi, da so lurdski čudeži enaki vodiškim in da se lahkoverno ljudstvo le bega s sleparskimi čudeži v Lurdu. Tako nesramnost si upa »Dan", to glasilo srbskih popov, zapisati zdaj, ko so oči vsega katoliškega sveta obrnjene v Lurd. Čedni častilci svetnikov Cirila in Metoda so ti naši liberalci!
Agrarno-politični tečaj za odbornike kmetijskih društev, za duhovščino, učitelje in učiteljice ter vse, ki se za stvar zanimajo, priredi »Slovenska krščansko-socijalna zveza" v Ljudskem domu v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avgusta 1914. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Priglasite se takoj na naslov: Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani. Udeležencem, ki želijo, preskrbi Zveza hrano in prenočišče proti dnevni odškodnini 3 K, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor ne reflektira na to, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico. Za tečaj so pripravljena odlična predavanja.
Seja občinskega odbora v Kranju. Poroča se nam, da pridejo prihodnjič na dnevni red med drugim te-le točke: 1. Mesto Kranj se lepo razvija. Najlepši del mesta bo Kokrsko predmesje. Tam v sredi novih vil, kjer se od državne ceste odcepi cesta na Kokrico, je lepo odprto gnojišče, kar je za večji promet tujcev ter olepšavo in asanacijo mesta potrebno. 2. Pod Svečarjem je dobro obiskano kopališče, potem je čez idilični mostič zveza mesta s hujanskim svetom, kjer so sprehodi in veselice. V Dol drže stopnice, ki so tako napredne, da Svečarjeva dva gospoda svetovalca povabita ves občinski odbor na občudovanje 3. V Sorici imajo kmetje električni tok po 9 vin. za kilovatno uro. Soške elektrarne ga ponujajo Trstu po 6 v za kilovatno uro. Interpelacija na g. župana, če v Kranju res tok stane 50 vinarjev. 4. Zakaj delavci, ki ceste škrope, tiste gare bolj redko po mestu vlačijo in tako malo poškrope? Ali imajo vodo odmerjeno na litre ?
Prilogi ..Gorenjcu" ifty. 30 Iz 1.1914
Nadvojvoda Karol Franc Jožef, bodoči prestolonaslednik, je imenovan za polkovnika in poveljnika na Dunaju nastanjenega huzarskega polka.
V Lurdu je te dni evharistični kongres ali svetovni sestanek v počeščenje presv. Rešnjega Telesa. Prihodnjo nedeljo popoldne bo sklepna velika procesija, katero bo vodil v imenu sv. očeta kardinal Belmonte. Zbranih je v Lurdu deset kardinalov in 200 škofov in stotisoče vernikov. Navzoč je tudi ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Čehov in Poljakov se je kongresa toliko udeležilo, da imajo ondi svoje odseke. V spomin na slavnost v Lurdu je v ljubljanski škofiji za nedeljo popoldne zapovedano po župnih cerkvah češčenje presv. R. T. in se sme prirediti tudi kratka procesija.
Premeščeni so čč. gg. kaplani: Josip Šimenc, kaplan v Postojni za prefekta v zavod sv, Stanislava; Franc Hočevar iz Stopjč za eks-pozita v Ustje; Anton Černugelj iz Črnega vrha nad Idrijo v Stopiče; Peter Likar iz Št. Jerneja za župnega upravitelja na Goro pri Idriji; Josip Rogelj iz Kostanjevice v Št. Jernej; Ivan Šešek iz Kočevja za žup. upravitelja v Nemško Loko; Franc Novak iz Hinj v Sodražico; Ignac Oberstar iz Sodražice v Hinje; Janez Dežman iz Knežaka za ekspozita v Harije; Franc Vidmar iz Senožeč v Knežak; Jernej Hafner iz Vel. Lašč v Kranj; Franc Kovačič iz Loškega Potoka v Vel. Lašče; Mihael Perčič iz Sore v Križe pri Tržiču. — Nameščeni so čč. gg.: Dr. Frančišek Kimovec za vikarja pri ljubljanski stolnici, in semeniški duhovniki oziroma novomašniki kot kaplani: Anton Gnidovec v Postojni, Franc Lovšin v Loškem Potoku, Janez Pečkaj v Senožečah, Josip Poje v Sori, Maksimilijan Stanonik v Kostanjevici, Franc Sušnik v Kočevju, Anton Zalokar na Brezovici pri Ljubljani, Alfonz Zavrl v Črnem vrhu nad Idrijo.
Našim abiturijentom. Podrobne informacije za študij dajejo: Za Dunaj: filozofija: phil. Ivan Prijatelj, Gora pri Sodražici, Kranjsko; medicina: med. Valentin Fister, Kranj; pravo: iur. Vekoslav Vrtovec, Velike Zabije, p. Sv. Križ-Cesta, Goriška; Agronomija: Josip Porenta, kult. tehn. Srednje Bitnje priŠmartnu; tehnika: Anton Ma-jerle, tehnik, Jelševnikv pri Črnomelju; živino-zdravništvo: vet. Ivan Žgur, Podraga, p. Št. Vid pri Vipavi; eksp. akademija: Lojze Dužnik, eksp. ak, Hrenovke pri Postojni. Za Gradec: phil. Josip Gombotz, Dedouci p. Radgona, Štajersko; medicina: med. Ivo Drobnič, Stara vas, p. Grosuplje; pravo: iur. Stanko Velkavrh, Ljubljana, Sv. Petra nasip. 21/111. Za Prago: iur. Fran Bra-tina, Križevci, Štajersko.
Dijet pa ne vlečejo! .Slov. Narod" je prinesel notico, da poslanci že dolge mesece nimajo na Dunaju nič opraviti, dijete pa vseeno vlečejo, in da znašajo te dijete na leto 4,660.000 K. Poslanec dr. Ravnihar pa .Naroda" ni prav informiral, kajti tudi Ravnihar od 21. marca, ko je bil državni zbor odgoden, ne vleče nobenih dijet.
Nov davek. Predsedstvo Slovenske SokoL ske Zveze pozivlje vse člane in članice sokolskih društev, da naj plačajo po pet kron v zletni sklad. Iz tega sklada so se namreč plačali oni nečedni nagi možici, ki so bili nabiti nedavno po mestnih zidovih, da so vabili na sokolski zlet v Ljubljani. Ker je pa zlet, in tedaj vir dohodkov, vlada prepovedala, si bo osušeni sklad opomogel potom splošnega obdavčenja. No, teh pet kron bodo pač lahko utrpele sokolske duše, ki so .vzgojene v jekleni disciplini in samozatajevanju in se ne pečajo z nobeno politiko." Na zdar!
Kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani, za katero skrbi c. kr. kmetijska družba kranjska, bode otvorila v prvi polovici meseca oktobra v zavodu poleg Marijanišča novi tečaj. Dekleta se bodo ondi poučevala teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu in vrtnarstvu, ako Dode katera želela, tudi v nemščini. Za vso oskrbo tečaja se plača letno 385 kron Pouk je slovenski brezplačen.
Slavnostna otvoritev „Prve gorenjske obrtne razstave v Radovljici" pod pokroviteljstvom Njega eksceieuce gospoda deželnega predsednika barona Schwarza pl. Karsten, se vrši v nedeljo 26. julija 1914. ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Razstava ostane otvorjena do 30. avgusta in sicer vsaki dan od Va9. ure do 12. ure, popoldne pa od lj22, ure do 5. ure Üb nedeljah pa od 8. ure do 12. ure, popoldne pa od xlt2. ure do 6. ure. Vstopnina 30 vinarjev.
Za I. hrvaško romanje v sv. deželo je
še nekaj prostorov praznih. Slovencev bo dosti zraven. Trajalo bo romanje od 1.—22. septembra t. I. Kdor želi pristopiti, naj do 15. avg. naznani to na naslov: Vodstvo I. hrv. romanja v sv. deželo, Zagreb, Frančiškanski samostan, ali pa: P. Jeronim Knoblehar, Frančiškan, p. Brezje, Gorenjsko.
Podružnica S. D. Z. za Gorenjsko bo
imela 29. julija na Brezjah svoj občni zbor s sledečim vzporedom: a) Branje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, b) Poročilo kamniškega pododbora, c) Poročilo odbora, d) Poro-
čilo revizorjev, e) Volitev novega odbora, f) Predavanje, g) Eventualija.
Na Završnici bode na cesarjev rojstni dan, dne 18. avgusta dežeina elektrarna od knezoškofa dr Jegliča slovesno blagoslovljena.
Lovi pojdejo tla dražbo dne 30. julija 1914 ob 10. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki za dobo 5. let (od 1. avg. 1914 —31. julija 1919), in sicer lovi občin Škof ja Loka, Selca in Trata. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko v pogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
Posebni vlaki v Postojno. Dne 2. avgusta, ko bo velika veselica v Postojnski jami, bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane, Gorenjske, Trsta, Reke, Celovca, Pulja, Beljaka, in Kormina ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Portorose v Postojno.
V Dol je padel 68 let stari, oženjem' posestnik Martin Vari, s Klanca pri Kranju. Šel je zvečer iz gostilne pri železnem mostu ob Kokri proti domu. Padel je v, 30 m globoko strugo in si razbil glavo. Tretji dan so ga našli domači mrtvega. Zapustil je troje nepreskrbljenih otrok.
Pri streljanju z možnarjem se je ponesrečit posestnik Janez Jane iz Katarije v kamniškem okraju. Prepeljali so po obrazu zelo csmo-jenega v ljubljansko dež. bolnišnico.
Obesil se je v Trbojah pri Smledniku 39 let stari gostač Janez Pristov. Zapustil je vdovo in štiri nepreskrbljene Otroke.
Ponesrečil se Je v Roženci pri Kovorju Miha Bohinc. Pri kopanju ilovice za opeko se je utrgala plast zemlje, k) mu zasula noge in jih težko poškodovala.
Velika nesreča v Gorici. Zadnjo sredo zvečer se je zgodila v pirotehnični delavnici v Gorici grozna eksplozija. S strahovitim pokom je razneslo delavnico in razmesarilo tri osebe, ki so v njej delale: F. Makuca in njegovo ženo in R. Komela. Dele trupla Makučeve žene so pobirali do 100 m daleč proč od porušene delavnice.
Pozivi Dne 13. t. m. je bil v filijalki trgovine g. Franc Dolenza.v Kranju, pomotoma vzet zavitek, v katerem so bile 3 knjige in 4 pari nogavic. Dotično osebo,, ki je vzela ta zavitek, se prosi in poziva, naj 'nemudoma odda pomotoma vzeto v gori omenjeno trgovino.
•Narodne igre* je začela izdajati .Slovenska Straža" v Ljubljani. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega: .Vmeščenje Valuka" za goro-tanskega kneza in vojvodo pri Gospe Sveti na Koroškem okoli leta 620. po Kr. rojstvu s ajaro-^ slovenskim poganskim obrednim praznikom, — in .Štempihar", zgodovinski igrokaz v treh dejanjih. Vprizoritev obeh iger je dovoljena, ako se kupi prvega zvezka vsaj 12 izvodov. Naročajte prvi zvezek .Narodnih iger", pripravite se za jesensko sezono na naših odrih. Prvi zvez« k velja samo 80 v po pošti 10 v več in se doti samo pri .Slovenski Straži" v Ljubljani.
Spomnite se »Slovenske Straže«! Smrt prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda je tudi za .Slovensko Stražo" velik udarec. Vsled žalovanja so bile odgodene velike slavnosti, ki bi bile „Slov. Straži" donesle znatne dohodke. Zato se obračamo do vseh domoljubov, naj se spomnijo .Slov. Straže" ob novih mašah in drugih slavnostih ter naj z zbirkami in obilnimi darovi pomagajo pokriti izostanek.
Hitite,pomagajte sik sreči s takojšnjim naročilom turške srečke! Žrebanje se vrši Že dne 1. avgusta in kdor ne hiti, zamudi priliko, v srečnem slučaja postati tega dne bogataš s 400.000 franki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glasom današnjega oglasa za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
RAZNOTEROSTI.
Slovenija in Viržinija. Srečna bi bila Slovenija, ako bi btla Viržiuija. Pa ne zato, ker bi imela dosti viržink, s katerimi se radi postavljajo gorenjski fantje, ampak zato, ker bi imela državni zakon, ki zapoveduje popolno abstinenco alkoholnih pijač, in v teku let prihranjenih veliko milijonov. V Zapadni Viržiniji v Zjedinjenih državah se je res zgodilo nekaj silno čudnega, kar dokazuje, da v tej lepi deželi ne raste samo močen tobak, iz katerega se delajo naše cesarske viržinke, ampak tudi za splošni blagor vneti ljudje z močno voljo. Dne 7. t. m je namreč ljudstvo te države z 90 000 glasovi večine sklenilo zakon, da mora vsak državljan postati abstinent. Precej drugi dan so se zaprle vse pivovarne in tovarne za žganje in vse gostilne. Tovarne so bile vredne 300 milijonov in 25.000 oseb je bilo isti dan ob gostilničarski zaslužek, da so si morali drugod iskati služb. Izvršilo se je vse brez prirdona, ker je ljudstvo to sklenilo. Postava, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač, je zelo stroga. Kdor bo v Viržiniji še prodajal alkoholne pijače ali jih komu ponudil, mu vzamejo vso pijačo in ga zapt6 za par let. Ako ga bodo vdrugič zasačili, bo zaprt do pet let. Tudi zdravila ne smejo imeti v sebi nad 50% alkohola, d.jgaie se pri-
števajo opojnim pijačam. Anonciranje po časopisih je prepovedano. Državni uslužbenci hodijo okoli in iščejo, kje bi zavohali kaj opojne pijače, da bi naložili kazen. — .V Viržiniji raste izvrstno vino; kaj bo pa ondi z vinogradniki?!" tako gotovo poprašujejo za vse skrbni Slovenci. Kaj! Trte bodo posekali, pa v vinogradih tobak sadili in ga drago prodajali. Slovenci bodo pa še naprej „faj" pili in viržinke kadili, dokler jih bo kaj.
Dunaj je bogat. Na Dunaju naglo narašča
število milijonarjev in sploh bogatih mož. Leta 1912. so na Dunaju našteli 730 takih mož, ki imajo letnih dohodkov nad 100 000 K in 363 takih, ki imajo dohodkov nad 200.000 K. Te bogatine so zadnji čas precej dobro obdavčili, kar je pravično. Ženijo se Dunajčani radi Omenjenega leta je bilo na Dunaju 20*127 porok.
Zidanje nove cerkve. V Treseru na Tirolskem so potrebovali novo cerkev. Občinski odbor je sklenil soglasno, da naj da občina za novo cerkev 6.000 K. Proti temu sklepu se je pritožil neki liberalec na upravno sodišče in sklep občine je bil razveijaven, ker se davki politične občine ne smejo porabljati za bogoslužje, ampak je to stvar župne občine. Občinski odbor je še enkrat sklenil, da naj se porabi 6,000 K za novo cerkev, ker bo cerkev za olepšavo vasi. Liberalec se je zoper ta sklep zopet pritožil na upravno sodišče. Tedaj je pa pogorel. Sodišče je izreklo, da je olepšava vasi občinska zadeva!
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 23. julija. Jutri bo načelnik generalnega štaba v Išlu od cesarja vsprejet v posebni avdijenci. Položaj je prav resen. Danes popoldne ob 6. uri je podai avstrijski poslanik v Belgradu srbski vladi noto, ki zahteva odgovor v kratkem času. Oklopnica .Cesar Kari VI." je dobila povelje, da naj se nemudoma vrne v Pulj.
Drač, 23. julija. Vstaši so zagrozili, da bodo napadli Drač, ako se vlada ne spremeni. V Valoni je odstopil guverner. Vstaši so že prav blizu mesta.
Budimpešta, 23. julija. Danes popoldne ob štirih je bila tu grozovita nevihta. Treščilo je blizu parlamenta in pobilo okna. S stolnice je vihar odnesel velik del strehe in jo treščil na trg. Več ljudij je bilo ubitih. Tudi na Reki in v Trstu je razsajal hud vihar.
Novo Mesto, 23. julija. Po Dolenjskem je danes popoldne divjal strašen vihar, strehe trgal in napravil na polju in po vinogradih veliko škodo.
- -»   •■ ■ ■ ■_>   '        — - — - -■■ ■
Na tedenski semenj v Kranju dne 20. julija je bilo prignanih:
domače govedi 81 - za pitane vole .... 0-92 v bosenske , . — »S za srednje pitane vole 86—88 . hrvaške     .    .  —  ** za nepitane vole .  .   78—80 .
telet.....7   £ za teleta......1— K
domačih prašičev 327 *3 za pitane prašiče . . . 1'02 . hrvaških , . — m za prašiče za rejo ... 160 , domačih koz . — za bosensko goved . . 0*— . domačih ovac   .    2  n za domače ovce  .  .   .   0'— .
Za 100 kg:
pšenice.....25*— K detelja.....1*50 K
rži......21.— . seno......7*— ,
ječmen..... 18*— . pšenična moka .  kg 045 .
oves......16'— , kaša...... 032 .
koruza..... 18-— . ješprenj   ...    , 0-26 .
ajda......26— , maslo..... 2 60 .
proso.....20-— . jajce......0.06 .
krompir   .... 6*— , drva (trda) (klaftra)    18*— ,
fižol (rdeč)   .  .  . 28-— . drva (mehka)   .   .   10— .
koks...... 30-— ,
Steckenpferd lilijno-mlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbl
je čedalje bolj priljubljeno In razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
Poučni del.
Potenje nog. Komur se noge hudo pote, ima posebno po letu mnogo neprijetnosti. Pot ima zoprn duh. Začno se pa noge preveč potiti vsled debelega obuvala, ki ovira izhlapevanje nog. Kdor si noge redkokdaj umiva in nogcvic ne izmenjava, lahko dobi neprijetno potenje nog. Če je obuvalo bolj tesno, se lahko napravijo na nogah mehurji, zlasti med prsti in pod prsti, kar hudo boli. Da potenje odpraviš, drži noge zjutraj in zvečer nekaj časa v mlačni vodi. Na mehurje ovij si zvečer kakšno cunjo z vazelinom. Komur se pote noge po zimi, ima mrzle noge, lahko dobi nahod in druge bolezni. Potenja nog tedaj ne zanemarjaj in ga prepreči s pogosto kopeljo.
Zapnjenje žil. Da ti žile ne bodo začele apneti, jej mnogo sadja, odrgni si večkrat život z mrzlo vodo, da se utrdiš in si pospešiš preta-
kanje krvi. Da izprehodov ne smeš zanemarjati, se samo ob sebi razume. Malo telovadbe se zelo
Criporoča. Zgodaj hodi spat in zgodaj vstajaj, edno pa ne bodi vprežen v delo, ki zahteva sedenje, enkrat na leto moraš za nekaj časa izpreči in se razvedriti, da počijejo živci. Ako se je bolezen že vkoreninila, treba za zdravljenje porabiti več mesecev in vsako duhomorno delo popolnoma pustiti. Koristno je rabiti gorki tuš, ki žile razširja in ki se potem ob shlajenju zopet pravilno krčijo. To umetno povzročeno razširjanje in krčenje žil daje tudi srcu moč. Ako je bolezen že bolj nevarna postala, pa ne bodi predrzen z umetnim razširjanjem in oženjem žil, ker se lahko kaj hujšega zgodi. V tem slučaju ostajaj po dlje časa v gorki kopelji. Ako se je bolezen lotila možganov, ali srca, koristijo hladni obkladki; ako so bolne obisti, ti bo koristilo potenje, ki
f>a ne sme biti pretirano. Tudi z elektriko se bo-ezen more uspešno odganjati, ali bolj po ceni je m bolj naravno, da si pomagaš z vodo. Med drugimi sredstvi so zadnji čas začeti hvaliti radiu m, kar se pa ne obnese dobro.
K
Za prijazne dokaze iskrenega sočmHi! porodom smrti naše iskren« ljubljene soproge in dobre matere, tete, sestre in svakinje, gospe
Adele Hribar roj. Rren
se nam nt mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno zahvalo tem potom tudi vsi oni, ki so spremili blago rajnko k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, pre-častiri duhovščini, vsem, ki so nam stali v britkih urah ob strani. Kranj, dne 17. julija 1914.
Žalujoči ostali.
Štev. 389.
Ker se pri članih, odnosno bolnikih pomožne bolniške blagajne vedno bolj ponavljajo nered-nostt in sicer » tem, d« hodijo bolniki z več bolniškimi listi za več tednov nazaj po bolniško podporo, ter s tem postopanjem onemogočujejo redno uradovanje blagajne, vsled tega si dovoljuje načelstvo pomožne bolniike blagajne opozoriti vse člane blagajne, odnosno bolnike, da redno vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldne spioti dvignejo bolnišnico za pretekli teden bolezni nazaj, kakor to zahteva § 8, 2. del 1. odst. biag. pravii.
V slučaju, da bi še kdo izmed bolnikov zahteval boliriiniiio za dva aH več tednov skupaj, se mu ista ne bode izplačala za več kakor za pretekli teden bolezni nazaj, m se ga opozorilo na ta razglas, ki bode odslej zanaprej v takih stečajih za blag. načelstvo merodajen.
Načelstvo pomožne bolniške blagajne v Kranju, dne 21. julija 1914.
I J. Zmct, Kranj j
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
PriftttCmi tznrSItEiF I !
stavteotli naciioa* § j
z sfaftMh Id stautonfft | j
poprava siarfli posfnptl»
SftmltGSFif 8 imi£ii|a o radi oinMfc ndcBati.
PISARNA
urejevanje splošnih gospodarskih aadev
J. Rozman, Kranj. ZdravkoKrajnc, Kranj
Priporoča se trgovina delikates, špecerije in de-deželnih pridelkov, kavarna in restavracija
I. Denarni promet: uposiovanje po
sojil v vseh oblikah. Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih Informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne široke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—36
Kupuje se tudi po najvišjih dnevnih cenah
suhe gobe in fižol
nadalje oves, ječmen, rž, pšenica, ajda, proso, leča, čebula, česen, krompir omeliše in storže, ob času dobave teh predmetov.
Zobozdraontikl In zobotehnlf kl stell*
Dr. Eid v. GloboSnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker,
kooc, zobotehnik
V KRANJU
v Hleblevl hiši, nasproti rotovže, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj 16     do 6. ure popoldne na razpolago. 52—23
Pozor!
►s-
Trgovina
Ivanka Čolnar :
Pozor! 1
Kranj
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega porcelana, stekla, ogledal, križev brez in s pokrivalom, emajlirane in železne kuhinjske posode, il   kakor tudi, veliko zalogo špecerijskega blaga. — Izdelovanje vsakovrstnih šip in okvirjev. Vse potrebščine za neveste po najnižjih cenah.
I  Nizke cene! Nizke cene!
mmmMmm
mam
ini^nL^TMT                Oelniškat družba JE^^Vv ^^jL#Jft     Magdeburg - Buckau. Dunaj:  1913 zlata kolajna.  Komotav  1913: zlata kolajna s posebnim priznanjem in srebrnim državnim        PflfJrUŽniCa Dlltldl IIL Alil HeiMiarkt 21 , darilom.	
	! .oSfOirišihlli zoBsicsosinpreaoFelopero -Originalna konstrukcija Wolf . . 16   800 k. s. f Najizdatnejša poraba sile za vse obrti
1 ._i--------                    — -	
Posedaj izdelanih nad 1 milijon k. s.
aaaaa®H®Bai I h h b si
U Deželni rtnorec        ^ffKF*   Uhod Gosposka ulica.
aaBBBBBBBBaaBBaa hhhhhhhbhhhhhbhi-a a
Sprejema hranilne« vloge in jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
vloge v tekočem' računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va~ dije in kavcije za, podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
a
a a
a a
a
a
a a
a a a a a a a a a
EÜtBlIöl
II o!
|a |o
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
a
a a a a
a a a a a a a
v ■ j