gospodarske, obertniške
naro
Izhajajo vsako sredo po
poli. Velj
tisk
za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 k
posilj
po posti pa za celo leto 4 il. 20, za pol
2 fl. 10 kr
)
za
1 fl. 5 kr. nov. dn
Ljubljani v sredo 30. marca 1859
Poglavitne napake pri reji sadnih dreves.
Ce je skušnja povsod v kmetijstvu najbolja ucnica,
bi
bilo misliti, da je že zdavnej uterjeno in sploh spoznano,

kako je treba s sadnim drevjem ravnati; al to ni tako temveč se veliko in hudih napák se siri vedno od roda do roda, ki drevju veliko škodo prizadevajo. Zagovarjati bi se dale te napake k večjemu s tem, da so pri nas polja in senožeti perva skerb kmetovavcov, in da za sadno drevje se je večidel le toliko zemlje pušalo, kolikor je je unim ostalo.
Ker je pa na svetu vedno več ljudi, kteri vseh reči tudi vedno več potrebujejo, se razni pridelki med nje lahko spečajo; torej je očitno, da tudi sadje povsod svojega
da za
gledalo,
kupca lahko najde, če bi se tudi na to ne dom veliko zaleže. Da se pa reja sadnega drevja povzdigne na tisto stopnjo, na kteri nam more velik dobiček donašati, je pred vsem treba, da se spoznajo in odpravijo tište napake, ktere jo zaderžujejo. So pa poglavitne napake pri reji sadnih dreves te-le:
1. Da se sadno drevje sadi v tako zemljo in tak kraj, ki ni za-nj pri praven. Nekteri mislijo
?
da
i
je vsak kraj, ce je se tako v zatisji in brez sonca in zraka ali če ima mokrotno in pusto zemljo, za drevje pripraven; pa ne mislijo,
da
, kjer se drevo ne more prosto gibati in veselo rasti, kjer ne more zdravih korenin zarediti in jih razprostirati, mu gotovo
ne bo dolgo zdravo ostalo
m ce
ne dobi ne iz zemlje ne iz zraka dovelj ziveza tudi ne bo nikolj dovelj sadů obrodilo.
y
mu gotovo
Da si tedaj sadjorejec prevelicih stroškov in truda pri
nasadbi sadnega drevja ne bo napravi!
. V

mu ni nic druzega
storiti, ko ga le tje posaditi, kjer je dobra zemlja, da zrak in sonce do drevja moreta. '	*
Druga napaka je, da se ne sadé povsod prave plemena (sorte) sadnega drevja.
Jablana hoče rodovitno, ne presuho ne premokro zemljo imeti, hruška razun žlahnic, je zadovoljna s sla-
bejo zemljo, ja še celó v suhi in pešeni se precej dobro ponaša. Češnja rada rodí v bolj suhljati, višnja pa tudi v prav suhi zemlji. Cešplja ljubi med vsem sadnim drevjem najbolj mokroto, v presuhi zemlji ne rodi in se prav slabo
ponaša.
Na omenjene okolišine se pri posadbi dreves
žalibog . ki
vedno le premalo pazi; največkrat gleda kmetovavec, si drevesc za posadbo omišljuje, bolj na nizko ceno kakor na njih žlahnost, in to, da so dober kup in da jih lahko
dobi.
Vse to je večidel krivo, da se v naših krajih tii in
Da drevesa ne bodo pregosto ali pa preblizo eden druzega, je treba vediti, da eno od druzega mora najmanj štiri sežnje narazen biti. Moti se, kdor misli, da je vse
storil, če je veliko drevja na en kup zasadil. Ko so že drevesa velike in moćne, potrebujejo tudi veliko živeža, ki ga po koreninah in perji na se vlečejo, in pa od svitlobe in sonca dobivajo, brez cesar bi veselo ne rastle, ne obilo sadii donašale. Ce pa pregosto stojé. ne morejo.	.
vsega
teg
doseči
Dostikrat skoplje sadjorejec za drevesca tako plitve in ozke jame, da va-nje drevesca, če imajo še tako malo korenin, komaj posili, in ne pomisli, da je mlado drevesce večidel svojih sesavk obropano, ki si jih mora zopet zarediti, kar se pa drugači zgoditi ne dá, kakor če dobi dovelj rahle in dobre perští okrog svojih korenin. Kjer drevo tega ne najde, je kakor cvetlica v kahli; korenine se krive, ker se ne morejo nikakor razprostirati in ne morejo drevesa dolgo zdravega obderžati. Zato bi bilo vsakemu sadjorejcu svetovati, da naj jame, v ktere misli drevesca saditi, vselej
najmanj po 3 se bolje pa 4 čevlje široke koplje in z. rodovitno perstjo previdi.
Največji pogrešek pri posadbi dreves je pa ta, da se
pregloboko sadé. Dostikrat se to
zgodi
le zato, da
drevesce bolj krepko stoji, če se mu korenine z zemljo zasujejo in dobro zatlačijo; dostikrat pa zato, ker se okrog drevesa nasuta perst v jami posede in korenine vedno
nizje pridejo.
Vsakemu sadjorejcu bi moglo popolnoma znano biti, da se redivne korenine drevés naravnost zgorej po zemlji
v • • •
si njo
, in bolj ko jih tlačiš v globočino, toliko borniše in kasneje drevo raste. Kdor mlado drevo pregloboko posadi* mu tako rekoč že v začetku sapo vzame, iu bo, če kmali
ne usahne, žalostno medlelo in medlelo in nikoli tako spešno rastlo, kakor uno, ki je bilo le v plitvo jamo posajeno. Ce
hoćeš, da se ti bodo usajene drevesa veselo sponašale, kopiji jim 3 do 4 čevlje globoke in primerno široke jame, nasuj jih z rahlo, dobro in poverhno zemljo, postavi na-njo mlado drevesce, zasuj mu korenine tudi z dobro zemljo, in porok sem ti, da se ti bo přijelo in obneslo, da ga boš vesel. Tukaj bi pa tudi znalo to le vodilo veljati: bolj plitvo ko je drevo posajeno, toliko bolj se bo
9
ponašalo. Ce se drevo okrog korenin prehudo zatlači mu je to škodljivo, vendar pa ne smejo kakošne votline okolj korenin ostati, ampak zemlja se mora na korenine pri-
merno potlaćiti.
Potrebno privezovanje dreves zoper sapo bo najgorše, če se na čez križ postavljene kole narahloma pripnejo Na posamne količe se privezujejo pozneje, kadar se j© zemlja krog njih že popolnoma posedla.
tam verti češpljevih drevés nahajajo, ki namesti sadja le ternje rodé.
Tretja napaka je, da mlade drevesa napačno
sadimo.
#
Akoravno je drevesce dobre sorte, kraju in zemlji primerno, ne prešibko, ampak čversto, in preden se posadi, prav obrezano bilo, vendar se bo vse pokazilo, če se Pod zemljo pogrezuje.
ne	Ceterta napaka
Kdor
kakor
smo ravno rekli, drevje bolj plitvo Jn tako
reči
nad zemljo
sadi, jo bo veliko bolje opravil, kakor tišti, kteri jih globoko
drevesa pregost
d
če se jim pre maj h
jam bok
kop lj ej o, in c) v zemljo.
5
y
ce
se drevj
P
ce pridejo korenike pregl
«J
pi
in
trebnj
j
\
9
y
ce
se
t
ačno o b r < popolnom
Velika napaka pri drevoreji je, ako se posajeno drevó ozimina kaže kakor da bi veneia, ker ji potrebne poversne
Se celó vezi, s kterimi je vlage manjka, naj se njiva povleče z latinskim le
pusti pastPftakor samo hoće.
I ^ ^ v * I - .y-ir -i w — ____—r	-
h kolíčíťfptí^eto, mu neskerben	sadjorejec rad ne ponovi,	senim	valjarjem, v kterega se tudi lohak konjiček
temf tneii); ri)«; bo zemljo rahlal,	da bi ložeje in čversteje	vpreže.	Valjar potlači zemljo, razpoke proti žitnim koreninam
enake delà in opravila pri posajenih dre- zginejo, setev začne spet veselo zelenéti, in upanje se vescihs-za^iw^rja, mu ne bodo rastle, ampak le medlele in verne, da merzli sušec ne bo škodoval ozimini.
v	'	;" fv	v*.	«	,	_
cez
casa se posusile; druge pa, akoravno mu ne nsahnejo, šibke ostanejo in prav po malem rodé, ker vlastnik v svoji nemarnosti meni, da je s tem vse opravljeno, če le drevó v zemlji stoji.
Zato ga tudi ne obrezuje, ne v drugem ne v tretjem letu, kakor mu gré; če bi ga po navadi obrezoval, mu nepotrebne veje postrigel, napravil bi mu lepo krono, drevó bi prišlo k moči in bi bilo rodovitno.
Vsled te nemarnosti jamejo veje križem rasti, se ena ob drugo guliti in snetjave prihajati. Verhne pa ena drusro
n
Landw. Ztg. f. Linz."
Zdravilska novica.
(Kako odpraviti podgrom ali putiko v nogah
podagro, Fussgicht), hočemo po francozkem časniku „La Patrie" vsem tištim, ktere ta sitna bolezen tare, zdravilo povedati, ktero je zlatega dnarja vredno
zadušé, zrak in sonce ne- moreta do njih, ne nastavijo sadnih popkov, ali pa donašajo redek in piškov sad.
ako res
pomaga! Po naših mislih ima putika v nogah, kakor vsaka druga putika, svoje prebivališče v celem životu; kdor jo tedaj le iz uog ali rok preganja, ne vemo, ali jo bo od-
gnal.
Vendar saj
zdravniki še vsega
Ce sadjorejec o pravém
času
vzame noz in zago v roko in obrezuje in žaga na drevesih nepotrebne in suhljate veje, bo drevesu k dvojnému prideiku pripomogel.
Kdor svoje drevje umno obrezuje in nepotrebne veje žaga, mu pripomore, da lepo krono doverši, zdravo ostane in je rado polno. Bolj ko drevo rodi, bolj mora sadjorec paziti, da mu nepotrebnih vej ne pusti, ampak mu jih
ve
77
La Patrie" za dobro zdravilo, ko to-Ie svetuje:
ne vemo, in morebiti
Kopaj
71
si noge v g
Ci
orki vodi, v kteri si skozi 3 ure kuhal cvetja jesenovega (Esche) in pa bezgovega (Hollunder)
Kako dolgo je treba noge vsakidan kopati, ni po-
rečeno pa je, da ta kopel daj ! si bo želei marsikdo,
vedauo
morebiti celo uro
Bos:
pomaga že v 4 dneh. ki utegne to zdravilo poskusiti, ktero ima to dobro, da ne
»
da
bo
poprej druge nove
pognalo.
Čemu veliko starega lesa pusti,
vzame popke
bo malo in pri tem tudi slabega sadja přidělal. Zato se morajo tudi drevesa od 10 do 10 let ponoviti, to
■i mmKmtm
je najboljši čas, sadno drevje obrezovati, niso sadjorejci enih misel; eni terdijo, da je za to najboljši čas jesen
se mora to vselej opra
mladike in rodovitne bo(ie škodovalo, ako ne bo pomagalo.
če se jim vse veje močno obrežejo ali pa požagajo. Kdaj
y
drugi pa spomlad ; na vsako vizo viti, preden se začne sok po drevesih pretakati.
Večji rane, ki so se drevesu z nožem, sekiro ali žago napravile, se morajo z drevnim voskom, oljnato barvo ali katranom zamazati, da se ne bo iz njih sok cedil, kar bi drevesu smoliko ali pa žlambor napraviti utegnilo.
Razun teh napák se mora sadjorejec še varovati:
Petic, da ne bo prezgodnih ali mehkotnih
, če se bo sploh
plemen sadil. Bolj bo vselej opravil znanih dobrih sort deržal.
v	^	v
Šestic. Ostergati mora in počistiti s starih dreves trohljivo skorjo in mah, kamor se radi škodljivi merčesi potikujejo in vgnjezdujejo. Tudi go-senčnih g n jezd ne sme po vejah pušati, da se mu ne bo preveč gosenc zaplodilo; treba jih je vsako leto večkrat oberati in pokončevati.
Sed m i č. Nerodovitne drevesa slabe sorte naj se precepijo. Ravno tako mu gré tudi s starimi drevesi ravnati; odžagati jim mora stare veje, mlajše pa precepiti.
Ce se bodo sadjorejci omenjenih poročil z veseljem poprijeli, smo jim porok, da bodo v kratkem času toliko sadja přidělali, da ga bodo
gotovo veseli.
Po „Zeitschr. des landw. Centr. Vereins der Pr. Sachsenu.
Da spomladanski mraz setvam ne škoduje

Kadar konec zime sneg zgine s polja in merzla sapa brije po njivah, kjer ste zimska pšenica in rež vse-
jane
y
je nevarnost za nju velika.
Če namreč ponoći zmerzne, podnevi pa se otaja
y
se
zemlja razpoka in srež potegne nježne koreninice na dan. Ako piše sedaj, kakor je mesca sušca že navada, ojstra sapa, ktera vse hitro posuši, se ni čuditi, da pred kratkem
kaj
ee lepo zelene njive rumenkaste prihajajo.
Kaj je sedaj storiti? Ali le poterpežljivo gledati, ae po polji godi, ali pa kaj poskusiti zoper to uimo.
Modri gospodarji tako-le ravnajo: Kakor hitro se njivi vidi, da nima več poprejšne lepe zelene farbe, ampak se
Kako gospođini natora v našem telesu?
Kdo ne zna sloveče basni ali prilike Rimljana Menenija A^ripa-ta od želodca in udov telesnih, in kako je preveril s to priliko preproste puntarje na sveti Gori!
rOba (želodec in vlada) morata prej e mati, da mo-
reta daj a ti; oba pa daje ta toliko, kolikor prejemata"
tako je djal modri Agripa. Glejte le-te besede, ki jih je
govoril ta mož 495 let pred Kr. rojstvom
tedaj pred
2353 leti — le-te besede so obveljale zdaj učenim za vodilo v nauku od spremembe živeža v telesu človečjem
in živalskem sploh. Deli telesni nimajo res v sebi ne trohice drugega, kot kar dobivajo iz kervi, v ktero spremenja želodec s črevi vred vso jed in pijaco, kolikor je vžijemo. Pa tudi kerv nima v sebi nikake stvarice (pervine), da je ne bi
to
y
bilo v kakem živežu iz rastlinstva ali živalstva.
Da
zvemo, je
li to res, moramo poprej na kratko pre
gledati, iz cesa je kerv.
Kerv je sostavljena iz mnogih delov. Našteli so jih
že kakih štirideset. 1) Ali za nase razlaganje
V)
po do
mače" hočem povedati le tri poglavitne dele, iz kterih je kerv. Ti poglavitni deli so: 1. beljákovina, 2. mast-nina, 3. neorganina.
Beljakovina2) pravim takemu živežu, ki ima (razun kakih drugih delov) kaj b e I j a k a v sebi. Sem spada b e 1 j a k
s valj ko-
sám na sebi, pa tudi laknec3), siršec vec5) itd.
4
y
Mastn i na so mastni deli v kervi (kervna mast) K neorganini se štejejo „neorganski"
so
v kervi: voda, sol, železo.
deli.
Treba pa pomniti
Taki da
y
beseda sol ne pomenja tukaj same k u h i n s k e
y
ki jim pravijo kemikarji
17
sol
u
soli, ampak : a p n o ali
tudi druge reci kredo itd.
Laknec se loči iz kervi mahom, ko se pusti kerv iz žile. Vsak ve, da se vsede kerv, ako se berž berž ne meša. Vsak ve tudi, kako se prijemlje nekoliko kervi palice, s ktero kdo kerv meša
jelite, kakor predivo ali lakno? To je laknec. V drugi kervi (Serum) je pa beljak poglavitni del. Pravijo mu tako, zato ker ima take lastnosti,
Lud wig, Phisiologie 1854. II. 1 in dalje, kôrper. eiweisshâltige Stoffe, Albuminate. Slovensko
3
Fibrin, (Faserstoff).
Casein (Kâsestoflf).
Eiweiss-ime je zborno
Globali»,

99
kakoršne beljak kurjega jajca, in se vsede o da se vidi res bela reč
vročini
tak
se nadomesti zg-ubljeni ogljec, treba člověka 3/4
funta
kakor beljak. Dolgo so
islili masti ali pa 4 funte laskega pšena, graha ali podzemljic
učeni, da sta beljak pa lak
vemo, da sta oba iz enakih pcrvin. Tudi sirsec,
kovec in vsa druga beljakovina le združene so te nervine različno
prav različna. Zdaj pa
s va 1 j-
(krornpirja).
Pa porečeš nemara: al kako, da jedó nekteri prav po
Je
per
kot v svaljkovcu itd.
Učeni kemikarji
tudi v vsi drugi beljak
z enakih pervin ▼ beljaku drugači
volji, nekteri več sočivja? kega
pa tako po malem?
eni vec mesa, em pa
9
d
for)
a pa :
Gnjil
P
do
namreč v b elj a k vselej gnjilca, c
vnetljh
tako kreda, apno itd.?
Kako, da diši včasih nekterim kaj ta ki se ne more v želodcu nikakor prekuhati, na pr
• . 1 A	¥T f	1	•	•	1 t	1 ê «	% a
Kako, da vživajo celi narodi tak živež
y

malega
tudi
(fos
i
aJ
Kemija nam je pokazala že vse te kervne dele v
y m
ZI
veža in v delih telesnih
kakoršnega ne bi mogel nikdo izmed nas prebaviti.
Nam se gnjusi ribja mast, ako jo le zavohamo; Es-kimljan v severni Ameriki jo pa serka v slast kozarec za kozarcom.
Da bomo ameli, zakaj se godé tako čudne navskriž
Telo je podobno veliki deržavi, posamezni deli njegovi
reči
moramo premišljati poprej še neko drugo prikazen.
?
pa deželam te deržave. Vse dežele pomagajo
9
da bi stala
Slišali smo, koliko ogljeca
in
gnjilca
z g u b i
deržava na terdnih stebrih, zato da bi bila vsaka delezna koristi ali dobička vse deržave.
clovek na dan, in kako se nadomesti oboje. Toda to ni
Vsaka deželica si ne přiděla in ne prisluzi toliko, ko likor je treba za živež. Nektera pridela tega premalo, cesa
i
drugega pa preveč. Dežela z deželo terži, dežela z deželo
pridelke menjuje. To reč polajščuje prevazanj
dobi vsaka vsega, cesar potřebuj
v našem telesu.
Zelo dec je terg,
Tako se godi tudi
se vsa z g u b a in ves d o b i c e k.
Toplota znotranjih delov našega telesa, posebno to pio ta ker v i znaša pozimi in poleti — po najmerzlejših in po najtoplejših krajih (navprek) vedno po 30 R°; toplota našega
vodo 30 R°
z vodo 8 R°, edinila se ti bo ta dvoja toplota vode, dokler
in tako zraka pa (tudi navprek) po 8 R
Ce zmešaš
se ne zedini, in potem bo imela zmešana voda polovico
kamor se blag
živež
nosi
ali vozi, pa tudi delavnica, v kteri se sirovi pridelki izde-
r je velika denarnica iz ktere se nadome-
oboje toplote vkup, namreč 19 R°
lujejo in v kerv spremenjajo. K iz ktere se plačujejo vsi stroški
ki skerbi
?
?
ščuje vsaka zguba kote in kotičke.
privažanje živeža v vse zraku (30
Po tem takem bi morala imeti tudi naša kerv le 19 R° toplote, dajala bi tedaj 11 R° svoje toplote neprenehoma
19
11).
Kako naj se popravlja ta zguba (11 R0)? Tudi to Meso je taka dežela, ki dobiva iz kervi največ lak- zvito zastavico je vganila natora po navdihu premodrega neca. K o s t i in z o bj e so take telesne dežele, ki jemljó Stvarnika.
iz kervi veliko ku hi ns ke soli.
Z* 1	V #	•
île, živci *"f ),
bezgavke
vsi deli života do
Vemo namreč, da dišejo ribe, golazen in vse živali
merzle kervi po casi; dalje vemo, da zivijo žabe lahko po bivaj o to, česer potrebujejo, iz enega vrelca — iz kervi, več dni brez zraka; vsak ve tudi to, da nam je toliko
in ta vrelec ne vsahne, dokler prejemlje želodec dosti teč- topleje, kolikor nagleje dišemo na pr. plesaje, tekaje itd.
nega zíveza.
Kakor v vsakem gospodarstvu in gospodinstvu tudi v gospodinstvu natore po našem telesu, nektere
9
take
rabijo in se porabijo ali odrabijo; se, se izmečejo in jih je treba z novimi nadomestiti
tako reči ki so odrabile
Dihanje je tedaj toplote.
rekel bi
vir telesne (živalske)
Vsak vé po lastni skušnji, da je to res; toda vsak ne
ve
?
zakaj
9
zakaj nam je topleje in vroče
9
da
se potimo, kadar
dolgo tekamo,
plesemo ali se kako drugači močno pregib
tako gospodarstvo, tako gospodinjstvo, ki vedno le troši in ljemo. Telesoznanci *) nam razlagajo to reč tako-le:
zgublja, pa ničesar ne prejemlje, pojde berz rakom žvižgat.
Kadar clovek diše
9
menjajo mu se v plučih gazi
Tisti deli živeža
9
Kerv, v kteri gorita ogljec in vodenec, spreminjaje se ki so odrabili in se ločili iz trupla***), v ogljeno kislino in v vodo — kerv izpušča oba gaza
i	•	v » i • 1 II	-	___	' * ■
to so stroški in zguba, novi povziti deli pa prihodki in v zrak, zato si pa jemlje iz njega kisleca, brez kte-dobiček tega gospodinjstva. Ako se ne bi nadomestovali rega ne more goreti nobena reč. V naši sapi, to je v
stroski in zguba z novimi prihodki in z dobickom
vaza nje s privazanjem
misli
Marsikdo slabi in boleha, zato ker jé premalo
berz bi jenjal clovek ziveti.
HH kHHI^ pa
zraku, ki ga izsopemo, je torej prav malo kisleca ljene kisline in vode pa veliko.

og
9
da mu ne
godi
zrak kraja.
Ce berze dihamo, vec kisleca nam prihaja v kerv
9
Po računu
slavnega
vec ogljeca in voden ca nam zgori v kervi
če vži
;	.	_	v	*^ v &.jv,i* ...	"h,m "ft"** v	^
Liebiga prehaja iz člověka v jemo več masti, močca. cukra in drugega takega živeža
24 urah po 27 lotov ogljeca, 1 lot gnjilca in 3 funte
Po tem takem trebamo, da nam se ne ustavi mlin življenja beljakovine
kterem je ogljeca in vodene a), več privažamo v život kurjave, ktera zavoljo naglega dihanja naglo gori,
9
je'
beljak a, namreč: mesa, mleka kakor smo
?
to ie. takega živeža
9
in nam greje telo tako naglo
in mocno, kakor ogenj
ki
9
9
jajec, sira, zato ker je
ze vidili
v beljaku največ gnjil
................111 UW,U te1^^	111 «1VW1V, IYUIW1	«»
v kterem je ga razpiše kovač z mehom, bolj gori in torej bolj greje,
zato ker prihaja tako do kurjave več kisleca, brez kterega
Ne
koliko nam bo pa treba tudi takega živeža, ki ima v sebi mehom vred.
ne gori nobena stvar. Pljuča so peč ali ognji šče z
največ oglj
(n
Da se nadomesti
zgublj
masti, močca, cukra). 311 i gnjilec, treba
žiti
funta sira (švajcarskega) ali 1 funt govedine, ali
kruha ali
IV4 funta
graha (Erbsen), boba ali pa leče
7*
I1/2 funta
Da
V premogu je petkrat več ogljeca kot v dervih
9
da zgori, petkrat več kisleca
M
B
in već drugih. Učeni D
d
je celo umetno lak 6ta iz enakih pervin
spre
v b e 1 i ak
oćitno znamenj
9
kos premoga potřebuje torej, kot ravno tolik panj. (Zato mora imeti peč, ki jo hočeš kuriti s premogom, veliko veči predih, da bo prihajalo va-njo dosti kisleca). Kakor premog, tako ima tudi mast v sebi mnogo ogljeca (petkrat več od lemonine kisline); zato gori in se spreminja v ogljeno kislino, le ako
♦*) Zivec, 2. sklon živca (nervus) domaća beseda, med Belimi privaža člověk V pljuča obilno kisleca; to se pa
Krajnci doma. Přisel mu je do živca == do živega (kadar kadar Člověk naglo sope.
godi,
konj
kuj
***) Nekteri mislij
da
ne loći tegra tako natanko
trupi
rt
telo
9
Pis. ali ljudstvo
Pis.
Brez belajkovine, v kteri je obilo gnjilca, se ne
Fisiologi.
A
'e>

100
iponovi nobena pervina v truplu; tedaj je treba člověku za
Iz
tega
g re
dan, da ima b e 1 j a k
v sebi tudi
rast takega
živeža
»
v kterem je beljaka (namrec: mesa, kurj
jajec,
tečni živežu
mleka, sira). Takemu živezu pravijo telesoznanci
živeža
ki nas greje; v ti pa da je tudi tečneg
i
ki nas red
živež
(plastische Nahrungsmittel ).
Takemu
Malo je takih imen ali besed, da bi pravile člověku
y
v kterem je obilo vogljeca in vodenca (kakor vse lastnosti tistih stvari, ki jim je tako ime.
Ce nam
na pr. v masti, močcu itd.) pravijo pa dihavni zivez ÍRespirationsmittel), po domaće tudi kurj a va (Heizmittel).
govori
kdo od kurj
misli
si po uavadi le d
ali
glje; ali za silo kurijo ljudje tudi s slamo, debelač
Po tem, kar smo slišali doslej, nam ne bo težko po- nico (koruznico), s suhim gnojem, celó s papirjem
Ce
goditi pravila, po kterem se meuja v našem telesu vès imenujemo tedaj ,,kurj
Í6
p o s e b
živež
vidili bomo, da čeravno clovek
V • •
zi vi
1
nadome
zato ne pravimo, da niso d
stovaje stari
živež

reči
derva in kratko malo ne za

stare pervine z novimi
da vendar kurja
tega
samega na sebi ne bi bilo dovolj. Veliko stoji tudi na
Tako je tudi do
malega
z vsemi drugimi učenimi
tem, kako clovek
V • •
z i vi
i
na starosti, na toploti in zimi
y
na
zraku in na kraji ali podnebji, kjer kdo zivi.
tega
y
Ce potřebuje zdrav odraščen clovek na dan kurj ave
(dihavnega živeža)
po
štirikrat vec kot tec neg a
y
pa tudi z vsakdanjimi besedami. Toda tukaj nočemo razkladati.
Na posled le še to-le: Res, da se pričkajo kemiki iu telesoznanci še močno zastran nekterih delov kervi:
potreba bo detetu, ki naglo raste, veliko vec tecnega kot da se ne vjemajo njihove ,,uj odraščenemu člověku. Taka je tudi pri bolnikih, ki prebolé poglavitnih reči so vendar do malega že
; res,
jdbeu do zobca; ali zastran
h misli.
in jačajo ali okrevajo.
Ce bolj delamo ali si
V
ce
glavo zgubimo
Da se jim pa ne vjemajo „najdbe" popoluoma, tega je
belimo, vec potrebujemo kriva pervic k več ogljene kisline starosti in po
tecnega živeza, in vode (skakaje, tekaje.....o zimi ali suši) več potre
bujemo dihavnega živeža.
pol
sama na sebi, zato ker je različna po u vsakega cloveka #); drugič orodje
za p p r a v
cr
ledovanje ali preiskovanje (ako ni popolnoma pri
v tretjič način preiskovanja itd
Nočemo dlake
Ljudje po ledenih severnih krajih na pr. Eskimljani in na četver
piti
Le poverhoma smo hteli pokazati
kako
mogli
včasih strašne in dolge zime tistih modro gospođini mod
Lapovci ne bi
krajev preterpeti, ako ne bi kurili peči v telesu svojem da bi to pi
cr

»spodi in čedalj
natora po našem životu
bolj
poznavali svoje pre
Slov. Koled
naglo dihaje in serkaje tako obilno kisleca. Tudi popijó čudno telo, prebival'išče podobe Božje, neumerjočega duha ti ljudje vsako zimo neznano veliko masti, posebno ribje.	Iz
Mast ima pa v sebi mnogo ogljeca; tedaj kurijo pozimi peč svojega telesa po pravici ... z
ogljem.
Severci pijó pa ribjo mast Ie pozimi; poleti se studi
tudi njim, kakor se nam zmirom.
Le-ti natorni prikazni je podobna neka druga, ki so
potne bisage

jo nam pa razjasnili telesoznanci prav razumno.
Mati,
ki nosi dete pod sercom, poželi namreč včasih ne le jako slane jedi, ampak celó same soli — kuhinske in druge na
reči
pr. apna ali krede. Zakaj? Zato ker so zginile te iz materne kervi v hrustance in koščice detečje, ki
m
se zdaj narejajo. Hrustancom je treba kuhinske soli, kos-
pa pozneje apna ali krede. Nehotoma in ponevedoma
Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v
Verbovcu.
■nJpV ij JF| i n |K JV^Vm HR^Vb^II £ vSl I Ï-Mwtt * m 'J JPr l^lrpun hEmEmdhIwH
A111. Pismo.
Dragi stric!
V Bledu smo! Bled imenujejo Krajnci svoj raj.
čicam
Ali
zahvalim se lepo za takošen raj. Meni praktičnemu cloveka je raj z vsem blagoslovljen kraj. Rodovitne njive s černo mastno zemljo, po kterih se valja poleti zlatorumena pšenica, široke in dolge livade s sladkimi travicami in pisanim
zaželi torej mati takih reči, ki jih je zgubila iz svoje kervi, cvetjem; meni so raj dolgi in široki travniki, po kterih ob
da bi si jih nadomestila.
Iz
vsega
tega
se vidi, kako različna je potreba teč
nega živeža, to je gnjilca in ogljeca.
Še različnejsa je potreba vode
y
zakaj
nagleje
ko se
Vidovém pojejo kose, jesen pa po tolstih pašnikih skačejo bistri konjici in vimnate krave, da mleko uro daleč iz vimen
■■■■■■■■■■■■■■■■iHl »
disi,
meni so raj prijetni grici s tertami nasajeni
clovek premiče (hodi, teka, pleše
.), bolj se poti, vec
jesen glasna pesem tergovcov
zgublja vode. Ravno taka se mu godi o
suši
(zraka),
kadar brije huda sapa itd. Ce pa kdo več vode zgublja,
y
več je tudi treba. Ker je ta zguba pri nas tako različna, zato je različna tudi potreba. Zato pijó nekteri tako po malem ; nekteri pa popijó toliko
kterih odmeva škripljejo, in kadi se mastijo in sladka sraga,
in prese ko med,
vode ali kake
druge
pijace
dalječ okrog razširjuje svoj slastni duh; — meni je raj kraj, v kterem stojijo velike vesnice z marljiviini gospodarji in gospodinjami, kteri imajo z žitom napolnjene kleti, z zabeljo nađete tuiije, s platnom nasipane škrinje in pod
Glejte
y
kako modro jé naredila neskoncna modrost vse !
pragom zakopane svetle cekine
y
meni je raj kraj z le
Glejte, kako modro gospođini modra gospodinja natora tudi po našem telesu. Kdor premišljuje njo, temu se bo
pimi verti, kteri so polni sadunosnih dreves;
obilnost zemeljskega blaga:
meni je vsega tega ne bodeš v
razodevala čedalje bolj tudi neskončila modrost vsegamo gočnega in dobrotljivega Stvarnika.
raj
Bledu našel, če ga z laterno išeš. Okrog in okrog stermijo
y
t9
gole gore, in po njih rastete travici: ničec in siročec, in če na podnožji je kakošen ogonček najti, rodi samo oves
Toda vem, da si je mislil ze marsikdo: pa kaj, da ne |n 08£t. Pašniki so na visocih rovtah
tekne tako imenovani dihavni zivez, ta sembrana kur
y
kjer volki pozimi in
java, čisto nič? — Je li to res, da redi cloveka Ie tišti
živež
y
živež

ki mu pravijo učeni „tečni Nikdo naj ne misli, da nima kurj a va našega telesa okolice
poleti pazijo na svoj plen, vino moraš pripeljati iz globo-cega Dolenskega ali pa iz Primorskega ali Stajarskega tert druzih ne poznajo razun brezovih. Prebivavci bleške
y
nič
tecnega v sebi, in da je tečni
živež
y
le za tek. le za
razun nekterih ,
kteri
V •
z1v1j0
iz
preobiln osti
y
kerv, za toploto pa ne.
Temu pravijo učeni „tečni živežu, zato ker tekne člověku najbolj, to je, ker ga redi najbolj, ker je posebno za kerv — zato ker je v njem več beljaka kot
drugih, so večidel *ubogi reveži, kteri si kruh služijo v visokih planinah z ogljarijo, cepanjem derv, da ob kratkem rečem: s kervavimi žulji. Njihove hiše razun nekterih, kteri
*
masti in vode, ali z drugimi besedami:
več
gnjilca
kot ogljeca in vodenca; ali
unemu pa „dihavni
V •	r L,
zivez"
yy
kurjavec", zato ker je v takem živežu več ogljeca
in vodenca kot gnjilca.
V detećji kervi je neki veliko već terdih reći, ki po kervi plavajo (plavja, Aafgeschwemmtes : svaljkov, Blutkôr-perchen itd.) kot pa v kervi starih ljudi; v ženski kervi se nahaja sploh već vode in mast nine kot v roožki, soli (raztopljive) pa manj kot v možki. (Ludwig, Phys. 1854.
It. 26).	Pis.

101
so si vogle podperli z vogli drugih his, so ubozne; ne najdeš škrinj polnih platna, ne čebrov polnih suhih sliv in hrušk, ne zabelje pet let stare
dij
Stareje babické pa med tem pod košatím germom goto ali uno, ktera se košato šopiri, ktera nosi zidano
kako vse je drugači v janko in 5 sežnjev široko krinolino. Bolnih, kteri bi prišli
našem blázenem Verbovcu! Vsak kmet ima po 3 — 4 konj
iskat zdravja v bleske 18 stopinj tople topi
za ktere vsaki dan dobi pet sto zlatov; vsaka mati ima na tople studeníce, bodeš malo našel. So Vam to
pa 8 stopinj dragi stric,
JJtA niuiv	V.«..	Mt"	- 1 ■ """"	""	* MiU IU , Ulflgl CJ11I1
prodaj poleti po 50 pintov masla; kadar se verbovska hči večidel osebe, ktere tere „hipohondrija" ali pa so se pre
* f
omozi, dobi kravo in 50 lakti platna in dve pernati postelj
pod hramom cep
okrog
Ii sodčki starine; na dilah mastne
klobáse
po
varošu se sprehaja vsaki dan jezero gosk, večidel
opili apotekarskih pijac, in kterim sadaj mora voda potne luknice gnati iz trupla vso nesnago. Ti Ijudj
plašljivi, ogibljejo
se zdravih
in
ktere Verbovčanom gagajo vecerni koncert ; verbovsko polj rodi pšenico, ktere mernik ali dervenka vaga 60 funtov
zdravim svetom
se jezijo
skoz e so nad
y
Verbovčan zakolje vsako leto 7 debelih
Ko sem v Bled přišel, sem našel več naših mlajših
w	m
,nJ
y
delà klobáse slovenskih pisatelj
po sežnji dolge, in vendar ni se nihce Verbovca imenoval nadepolnih mladencev po oblicji spoz
Verlo me je veselilo, da sem mnogo
I 1 • V # t	-
slovenske

raja. Glejte, dragi stric! ..Welch' eine Be^riffs
yy
»
verwirrun vprašali.
u
Zakaj tedaj se Bled imenuje „raj?" bodete meni oživile upanje boljših dni za domovino
Vesele pesme nekterih ljubljanskih študentov so tudi v
«
, samo naj si
Raj se Bled veli
oljo svoje romantične lege. Ja
nasa mladost zapomni, da njena naloga ni samo: „za do
vino peti in piti, ampak
domovino delati". Naj bi tudi ta
jezero z žalim otokom, na kterem stoji bela cerkvica, kakor
ljube
mladih sercih nikdar
ugasnila. Že rajni
bistri labod, velikanske gore
y
zdravi zrak, prijetna kopel, Kollar mi je enkrat tožil, da slovanska mladež v možki
kar tistemu dopada, kteri je brez delà in more v dobi se rada hitro svojemu rodu izneveri. Res je
to je,
Bledu drago živeti. Za stanovitnega preb njegove okolice, kteri
, da v
Bleda in mladosti si več obečujemo o domovini in njeni sreči, kakor
si mora s potom svojega obličja kruha pozneje doživimo, al naj nihče preveč velikega merila in
služiti, je ta kraj
y
kakor povsod, „dol
1
prevec velikih zahtevanj ne stavi. Le kar je mogoče

si
Bled je „sanssouci" premožnejših Ljublja
y
pa
moramo prizadevati doseći, in misliti
y
d
v
v •
tudi Teržačanov. Srecni tergovec in modri spekulant si n rada zvolita ta kraj, da se oddahneta in v šamoti premiš-ljujeta nove osnove. Te baže gostov bodeš največ v Bledu Ij
d
n i
kok
Kar sem z
y
kak
ljenj
S
n i v
t
eljem zapazil, je tudi to, da je Ljub
v Bledu vès Kranj
Po domaćem kremlja
y
našel.
Manj
je uradnikov, ker priloge ne
ajo do tega po domaćem poje
zakaj pa tudi ni v Ljublj
verhunca sreče.
»
Vorschuss" in „Curkostenbeitrag" tudi
ali v gled
ali kad
sep
li v kat p rehaj
v
svojega člověka slabo v Bledu redita. Ker sedaj je ze vec Sternal ej
Prebivavci so priljudni razun „kelnarj
u
y
prikladnih stanovališč v Bledu dobiti, je tudi začela visoka kteri si povsod dajo „cour" delati. To Vain je poseben rod aristokracia Bled obiskovati. Dosti tudi pride tako imeno- dragi stric,
naj se veli: sluga, inoš, kelnar, bedienter
ali
vanih „Fluggáste", kteri

zgodaj
priletijo in zvečer odletij
Posebno ob vakancah pride dosti mladih „musarum amicus
cc
kakorkoli. Quot servi tot hostes ljudje
Po navadi vendar ti ložej živijo, kakor obertniki in težaki. »Na svojih
aii študentov. Ljuba mamka daj
petico
y
ktero so skupili potih sem vsikdar si prizadeval, ta rod spoznavati. Večidel
za maslo ali pišance, od samega veselja, da je zlati sincek spet srečno iz visoke šole domů přišel. Drugi hrani svoj
velja prislovica: „Tel maître, tel valet"
y
kakoi
S o
spod
takošen hlapec
T
rod pak je vendar važniši,
ry
In8tructionsgeld", in rajši živi nekoliko dni ob siru in kakor bi si kdo mislil. Kjer enkrat terdno sedijo, tam tudi
kruhu, samo da more na véliko Šmarnico v Bled romati. ti ljudj Na véliko Šmarnico tudi pride veliko romarjev, in je spev
povedujej
m
y
odmev, kakor nekdaj v Olimpu, ko je še oče Zeus tam
„Mi, naše,
kleti.
m
cc
itd
Le poslušajte
gospodaril
— večidel govorijo: Večidel gospodarijo v kuhinji in Kadar sem po mestih večkrat gledal v kočijah se gospodo voziti, se je gospoda pogostem šmencano kislo
Pri „Petranki", „Malnerji" ali pa „Prešernu" se iz
derzala; al monsieur kocjas in monsieur repicar, kteri zadi prazne marsikteri bokal na zdravje dobre sreče, v zahvalo, za gospodo sedi, sta se vsigdar na smeh deržala. Najbolj
za stolom polovijo
da se prijateli spet živi vidijo; sklene se tudi še vmes
ostudní so mi
slugi
velikasev
Zadi
kaka poroka, in izprašuje, koliko ima koliko Ajta, koliko Majda premoženja.
Špeta
y
koliko Jeta, marsiktero znanost in po tem raztrosijo takošne reči, kterih
niso razumeli, dalje, in pokvarijo dobre misli in načela. Ako se kakošna glava skervavi, se lahko hitro v je- Tudi tega roda nebodeš mogel nikdar zadovoljnega storiti. zeru opere in shladi. Posebno pa prosto ljudstvo tukaj kaj Sedaj se je natepla huda navada, kelnarjetn po obedu in
rado zápoje in pozabi za en dan muke življ
Slovenec vecerji „trinkgelde
u
dajati
Ako mu malo daš. bode te
• %
resmcno pravi
v toplice
Gosti
u
55
Ubo
gi grejo
na
kirfanj
cc
y
bogati
pa
pa
imaš
lastno
raznašal pri vseh gostih, ako pa dosti, škodo. Jaz neskončno neskončno nerad po velikih mestih v
kteri imajo polne mošnje cekinov ali pa listnico kerčmah gostujem
kakor vse drugo.
kei
v
Trinkgeldi" vsikdar več znesejo,
polno bankovcov, ostajajo en, dva tudi še več tednov. Njihovo življenje je „dolce far niente". Zjutraj spijo, posebno ženski spol, do devetih, namesto, da bi šli že zgodaj v cerkvo molit in se zahvatit, da jim je Bog dal boljšo
ljudi
Kar mi neskončno neljubo dene
y
je
yy
noblesse^ tih
Vso imenitnost svojih gospodov na se prenašajo, celó
po svojih gospodih kličejo: „Du Lichtenstein, Du Schwar
srečo življ enj griče zdrave
namesto. da bi šli
y
kat na bližnje
zenber®*"
© y
sem večkrat v Lerchenfeldu čul. In še njih jezik
juterne sapice. Potem lockaj
kavo
y
in se Eni govorijo „Galia deutsch
drugi
yy
Galla francôsisch"
ozijo po jezeru v prav neprikladnih ladijah. Okoli eue se celó še kakošen slovensk Jurcek se zamahne na to eto
y
pote
družba vsede k mizi, in kosi in kleplje kose, spančka, po želodčevem počitku se sprehaja ali koplje
malo
pinjo človeške sreče
y
pa Bog obvari,
ga klicati po domaće.
y
in
Jurcek
hoče
biti
Dzor z
y
Janez
Zan
y
Miha
zvečer, kadar je hlad, se vozi spet po jezeru, kjer si poje, Miščl itd. Tudi nekteri bleški gostivničarji se dajo radi
šal uje
V . ♦
y
zvizga
y
uka, iz samokresov strela, da veselo od bližnjih gričev se odglasuje.
Potem gré večerjat, po vecerji spat, da drugi dan spet na novo začne po takošnem redu živeti. Večkrat se pri-
ro-
prositi za stanovalisce in prav modro vprasujejo po stanu
ali pa nima dolgega naslova
tako, da kteri ni „Herr von
cc
y
Kako
svetle ekvipaže itd. le za dve uri dobi „audienc". drugači je ravnal kerčmar ali gostivničar ob času Homera
y
jatelske družbe zberajo, in obisejo bližnje okolice mantični Bohinj, veličastveni slap Peričnik, nekteri
kteri ni poprej gosta za ime in stan vprašal, kakor, kadar ga je že bil dobro nasitil in napojil.
plazijo, kteri so bolji junaci, na Stol itd
Glejte
y
dragi stric
y
to je vse
y
kar bi Vam za danes
imel o Bleđu pisati. Da bi Verbovec imel romantično lego

enacega imena, v kterem je
bil rojen sv. Janez Ne po
bi tudi Angleži, Talijani in Ljubljančani ga prišli obiskavat, mučan; leži pa vendar tudi v klatoviskem okrožji ne ali tako ima samo mtako, polno žab in rac in gosk, na- dalječ od bavarske meje.
Kmetic je bil vdovec in obdelovai je z žuljnatimi ro-
mesto jasnega jezera, namesto košatih logov několiko votlih
verbač namesto ponositega grada na stermi pećini ? samo kami košček svojega posestva, da je sebe in svoje otročičke
na stok
Muri
visok „rotovž"
y
vendar ima zdravo kopelj v bistri přeživil. Enega dné orje, in orje
precej globoko, kakor se
?
v kteri se tudi gosti smejo zastonj kopati.
Zato
pa
tudi ne doživi tako ju naških del, kakorsne bleški
ondi zemlji prilega. Ko pride do uzar, hoće pljug oberniti^ pa kar se mu upre čertalo, ki se zlomi in izvali se iz
fantje, kteri marsikteri skric odtergajo in ga hranijo kot trofej o v svojih skednjih. Vendar za
persti precej velik kamen, kterega je
certalo zadelo.
Kmetič zaškriplje z zobmí
skoraj da ni prav debela
danes zadosti. Bog Vas živi dragi stric.
Vaš Vicko.
zaklel
in premišljuje nesrećo

ktera ga je zadela.
Se
ve
Narodne pesme Venđov gorne Lužnice.
Imamo sedem občnih imen, pod ktere moremo vse Sklene tedaj
, da je bilo zdaj oratve konec. Ceh je pa sploh dosti umen in pogleda vsako reč od vsake strani. Naš kmetie
osrleda tudi izorani kamen
t
kar vidi, da se nekako svéti.
ga na svoj dom nesti, ga položi na voz in
pesmi tega naroda uverstiti.
1. Pšezpolna, ime sostavljeno iz „pšez
a
(skozi,
pelje sabo.
po) in
»
polo
u
Otroci njegovi so se pač veselili, ko so vidili kamen
y

(polje). Te pesmi pojó delavci na polji, ki se je lesketal, kakor če bi bil z zvezdicami obsejan. Pa
_	V •	1 _	1*	•	_ •__• _	____.	».	,	, ,	. . !	• • V	V f t	•«•	v
pastirji in pastarice na paši, pa tudi fantini iz pivnice na dom gredć.
kmali so se ga do sitega nagledale njih oči, ker jih zacne opominjali glad, da prazni želodec pod rebri vasuje. Zakaj
Ç - " — - -	unizili iiij m vi ^ im vi y vim |ji uuiii	v i vvi v	^ ^	«	■ » ^^ ^j ^ •	^ ••
2. Rončka (dimin. iz r o n o =z s ta v e k). Občna na- ni ga bilo hleba pri hiši, da bi jih bii oče nasitil. Kaj je vada je, da vsaki fantin, kteri se plesa vdeleži, nektere bilo očetu storiti? Mir in slogo doma ohraniti, gré v mesto okrogle za svoj denar posebej zaigrati dá in ta čas ples Klatove s pičlim upanjem, da bo morda komaj toliko za
bo pot stala. Al kamen je bil pre-
vodi. Ko preneha, podá svoji plesavki rocko piva, se vstopi kamen dobil,
kolikor ga
j
napije devojka dragemu
in družbi
z njo pred godce, da ji „rončko" zaigrajo. Ostali plesavci svetal in to je unelo upanje ubozega kmetiča. Prime tedaj
in plesavke pa obstopijo in pojejo pesem, ktere napev godci za sekiro, mahne po kamnu in odkrusi vogál, da bi ga godejo; ko jo dokončajo
godci ročko izpraznijo
?
pa
drugi
plesovodja nastopi.
nesel v mesto pokazat.
3. Reje; pesme, ktere plesavci med plesom k
• V •
VIZI
plesa pojejo
V Klatovih je bil en sam zlatar. K temu gré kmetic
ali bi mu bil
kamen
in mu pokaze koscek kamna, prasaje ga kamen za kako rabo. Zlatar ogleduje
in ogleduje

4. Wuzenenja. Ako se družba fantinov ali deklet ter reče pošteno: „Ljubi prijatel, toliko ne premorem

zapojejo pesem, v ktero imena pričujočih vpletajo,
kakor na primer v nemški dijaški pesmi (Studentenlied) : pokazal
bi ta kamen kupil od Vas; če mi
y
ga pa upate

da
ga bom
»
Lasset diew feurigen Bomben erschalîen" itd.
5. Kwasne spjewy. Pojó jih svatje gredé k poroki in od poroke, pred hišo ženina in neveste.
bogatim
ljudém, kteri morda kakih dve sto goldi

to le košček velicega
6. St ona nje (stokati). Ako v vasi kdo kruha speče funtov težek.
narjev dajo za-nj
Vès vesel mu reče kmet, da je kamna, kterega ima še domá in kteri je najmenj kakih 2S
ali presica zakoije, pride navadno zvecer predic pod okno, ktere pojó pesem, da hleb kruha ali klobáso dobijo. Veli-
Zlatar mu ni hotel verjeti in mu reče:
v
To je
5
še ne veste, tako imenovani zlatni topas, to je
5
kar
eden
kost hleba ali klobáse je v nekterih vaséh natanjcno odio- izmed dragih žlahtnih kamnov; svoje žive dni pa še nisem
cena

drugaci
pa dá gospodar, kolikor hoče. Po nekterih snšal od tako težkih topasov.
(4
krajih so pa to navado celó opustili.
pod
7. Podkhyrlušj e
>
iz
sfaícrov~) pomeni
V)
in
khy r 1 uš
legendo.
{ xvQie
Imajo pa tudi prozaične legende
bote
»
Pojdite le z mano
a
>
u
odgovori kmet,
Ti
in prepričali se
bamžičkia imenovane.
Kar napeve zadene
3?

Jih
nemškim narodnim napevom primerjati. Nekteri so zlo starim cerkvenim napevom podobni, kar nam njih visoko starost pričuje. Imajo večidel značaj slovenskih narodnih
, da resnico govorim
Zlatar zaprè svojo štacuno in gré s kmetom v Nepomuk. Ko vidi kamen, mu pové naravnost, koliko utegne smemo derzno" najboljsim vreden biti. Pogodita se tedaj, da pojde zlatar s kamnom
v Prago, ga prodat in da ostane za placilo tretji del tega
njemu, kar bo za-nj skupil.
In tako se je tudi zgodilo. Bil je ravno tisti cas
Pragi.
pesem; kteri so pa bolj nemškim vižam podobni, spadajo v nadvojvoda, pozneji cesar Ferdinand 1. v zlatni novejšo dobo. Posebno podobni so napevom velikoruskih na- Stanovi českega kraljestva so sklenili, njemu v čast dařilo
v«a J n i Vl rv Art Aivi • n a i a î a íM a vnr? un1 ïi ai !	vri a rv n wi a nr ^ n a rv a í a	ví	t A • •	i • n •	i	•	m	1 i ___ • _ 1 • 1 _ •_ ?____^
rodnih pesem ; pojejo se, razun
5)
Reji
i
vlagamo,
z trepeta- pokloniti in zvolili so kupico v to, ktera je bila iz imeno
jocim glasom, podobno petju Kozakov in iztocnih slovanskih Vanega kamna izrezana, ki je bil naj večji do sedaj znani narodov. Rabijo sosebno pogostoma v začetku verste
zlog
Ha" ali
mi ^Halc , Fi.»«iyiivju p« luui mcu	i« niiu,	oeaaj je la Kupica, aKO se ne moumo, sopei v rragi,
kjer zloga v tekstu pomanjkuje, brez obzira na pomen. in sicer v českern muzeumu. Koliko je stala ta kupica
»T i	« ••	«■	V,..«	t.	...	.	•	'	"
prrtaknejo
ga
pa tudi med prilog in ime
topas te verste.
Sedaj je ta kupica, ako se ne motimo, sopet v Pragi
Katoliski Vendi vpletajo te besedice tudi cerkvenim pesmam
>
češke stanove, se ne vé; da so
mogli pa za
kamen veliko
kar je zlastno, vendar ne neprijetno slišati. Cerkveno petje dati, je gotovo, ker si je nepomuški kmet veliko kmetijo v evangeljskih Vendov je bolj ponemčeno, in ker se z or- Kleneču kupil in do svoje smerti kot najpremožneji kmet v
gljami poje, se taki medmeti vplesti ne morejo. To poseb nost najdemo tudi pri Malo- in Veliko-rusih. Tudi nemške narodne pesme imajo pogostoma posebnega pomena.
celem klatoviskem okrogu veljal.
»
und
u
in
V
aber"
brez
Verhovski.
Pravlica iz Krajnskega.
. Skratelj v podobi mačka.
Kratkočasno berilo
Neki

k je s svojo družino in s svojo ženo vedno
m
nesreće brez sreće.
Pred kakimi tridesetimi leti je živel na Českem v selu, sliši blizo d
v prepiru živel; černega mačka je pr klel in pretepal. Enkrat gré iz doma
rad imel, ženo pa gré spet domu,
ko
v
ki stergani zapušeni bajti po
*
gre
Nepomuk z imenom
i.iv|iuuiui\ i* imuuuiii , jviiivl, nitima je uuuaiu uu^ vunu u uu&vj ^tcun, ua v nj i rvu w n v jju^utaiju, luui liwiii uuj^IťUil
otroci, pa piclo s premoženjem. Ta Nepomuk pa ni mestice in vidi svojega černega mačka, da med trumo drugih tnačkov
kmet
kterega je
obdařil Bog
obilo z
bližej
edit, da v nji kdo se pogovarja
tud
notri pogleda
103
sedi in govori, ko ga posluša, sliši pripovedovati: Nocoj je	strehah, ampak izvolil je take, ktere niso že celó preveč
moj gospodar namenjen, domu priti; njega, in njegovo ženo,	izpete; tudi v ietošnjih „Novicah" natisnjena Kurnikova
enega pa gotovo hočem nocoj dobiti. Tz domaje šel, dnarje	„Predpustna" pride nek med njimi na versto, za ktero so
dal gospodinji hraniti, pa dnarje sem drugam predjal; ko	gosp. L. D. napěv v prav prostém domaćem duhu napravili,
domu pride, sem tudi ključ pretaknil, da mu ne bo mogla	— Iz zapuščine rajnkega našega gosp. knezo-škofa se bo
odpreti; ko bo večerjo mu nesla, ji bom noge spodbil, da	v saboto dopoldne po bo padla, in zadnjič, kb še dnarjev ne bo, jo bo gotovo
ubil.
v sa
krav
V .
y
dvoj
tni dražbi prodalo čvetero
konj in mnogo živinske klaje
'	v ¥1
res ni mogla ključa najti.
Ko voznik to slisi, gré domu, in ko zaklice gospo
dinjo, da naj mu odpret pride, Mož jo poterpežljivo pogovarja, naj tù ali tam poiše; potlej ji reče večerje prinesti, pa med potjo je z večerjo padla. Vsa se trese in misli, da jo bo mož pretepal; pa ji reče:
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Nič ti ne bom žalega storil. Zadnjič ji reče, denarjev, ki
dal spraviti, poiskati, pa nič ni najdla; spet ji mož
• V
jih je
pravi,
lz Dunaja. Ta teden se je na čedalje bolj oblačnem nebu dandanašnjih političnih homatij prikazala nova pri-
govorjenje. Rusovska ktera je dosihmal v prepiru, kteri kakor
kazen, okoli ktere se suce sedaj
da se ne bo vec nad njo jezil, da naj po vsih kotih
dnarjev poiše, in res jih je v nekim kotu v cunjah zavité našla. Zadnjič vjame mačka, ga da ženi, naj ga derži, prinese sekiro in mu glavo odseka. Tako je pod mačkom skritega vraga odpodil.
vlada namrec,
huda mora že tako dolgo celo Evropo tlači, terdo molčala, je stopila te dni nenadoma z nasvetom na dan
s u i d t tem k
pet
kih vlad v kak
aj se
t
m v
gr esu naj se razsodi
ka vlada
ka pravd
F
Dopisi
J©
rusovtike vlade zadovolj
se vé da svetu pokazat, kako miroljubna

se je berz podvizala naznanje dati, da je z nasvetom
gležka in prusk
tudi
ste dovolile kongres, kteremu se tudi naša vlada ne zo
Iz Siska 20. marca. Vedno obetanje miru in vedno perstavlja, toda le proti temu, da se od nje ne terjajo reči
. i	. m	...	*	*	v..	li V	1.x___!L	• 1 I	.	.	______-	.	_
1
govorjenje, si ne upa,
da bo vojska, stiska močno vso kupčijo, nihče kterih nikakor ne bode dovolila; niso sicer na drobno se kake
reci
večje
vskrižem. Zavoljo tega ne gré žito spod rok
lotiti in derži rajši roke pogoji znani, pod ktei
dasiravno tisti
k
udeležiti
se hoče tudi avstrijanska vlada
to se vendar za gotovo sliši
«iHIWlJ" »VJJV. MV	V	* * WJ/W« . «..J U»UI>H . MU VI^VI,	---- O ---- »»V.VUIVI J IU Dl/ T VIIUUI £JM, ^UlU » \J DlIOl ,
kteri ga imajo, cene ne prenapenjajo in radi odjenjajo. pred vsem to terja, da sepogodb, leta 1815 ski Vreme je lepo, toplo in suho; samo bati se je, da bodo njenih, kong
reke preplitve, če ne bo kmali dežja.
Iz Bljaka. Pri nas so si kaj koristno napravo iz-
da
ne d o t a k
Govori se tudi
nasa vlada tudi
V
se
to terj
i
da
din ska vlada ust
preden se

da
oj e p rip
kongi e za
zacne jsko
i
mislili. Na zvoniku fame cerkve namreč naznanujejo po In res smo brali v nekterih časnikih, da je cesar Nap
posebnih znamenjih gorkoto vremena; vsak, kteri le brati zna, bere iz številk, koliko stopinj gorkote kaže gorkomer.
1
rila
y
Kmetje iz mestne okolice so se v krátkém soznanili s to Napol koristno napravo in pazi o na spremembe toplote bolj kakor
doslej.
obljubil, sardinsko vlado pogovoriti, da bi to sto-itt nekteri celó pravijo, da je samo zatega voljo cesar
te dni
C
a v P
pervega
sardinské

ministra grofa
poklical, da bi se ž njim o tej za
Iz Kaninika.
'i*
Naj
v
Novicam" naznanim
i
da je
devi pogovoril. Al kdor vé, kako visoko so na Sard s ke m že valovi nepokoja in razdraženja prikipeli, ne bode
gospod Prašnikar zemljiše najdel, na kterem lomi hi- nobenega upanja stavil v to, da bi cesar Nap dravlično apno ali vôdno apno, to je apno, ktero doseči kar je obljubil se v vodi sterdi in je tedaj posebno pripravno za vse pod-
mogel
nično
pr
sercu bila
vodne delà, kakor kapnice in druge
reči.
Pravijo, da je ta kongres b
lom zlo bogat in da bi se utegnilo veliko
takega
apna
, ce bi mu omenjena obljuba tudi res-Ze ko so Sardinci slišali, da ima njih biti, je zadonela po celi deželi silna nevolja, ktero je, kakor poslednje novice pravijo, potolažila
tukaj nalomiti, ktero se bo kdaj gotovo še veliko bolj rabilo, kakor se rabi pri nas dan današnji, ker je njegova korist premalo znana.
tudi
ka vlada s tem, da ona nima
nič
dinsk
d
kong
zoper to, da se
ako
ja u ska vlada dovoli, da se tudi vse d
9
vs tr lašk
Iz Ljubljane. V pondeljek je jenjal tako imenovani vlade udeležijo kongresa, kteri ima klopčič laških homatij
r>
hitri voz
u
(Eilzu
ar ©
na dunajsko-teržaški želez- razmotati. Ali bo kongres, se tedaj še ne vé, ker vse
nici, kteri je zraven dveh tako imenovanih „poštnih vozov" o vere morajo poprej odpravljene biti; pa tudi
V
ce
bo
Novi
gospo
tretji bil za vožnjo ljudi na tej želecnici. darji so se namreč prepričali, da se ta tretji voz n e splača, zato so
kong
y
ga
opustili. Slišali smo pa (ali je res ali ne
ne
to
dovoliti
ni dosti upanja, da bi kaj opravil, ker ravno
5
kar avstrijanska vlada ne bode dovolila in ne more
y
je tern v pêti
danje francozke vlade
ker
vemo), da namesto druzega poštnega voza mislijo na- ze davnej se je slišalo, da Nap
želi
brisât
praviti tako imenovani „kurir-voz", kteri jo bo nek še hi- pogodbe od leta 1815. Da na kongres res ni veliko treje deri po železni cesti kakor dosedanji „hitričar". Pra- upanja staviti, se vidi najočitniše iz tega, da povsod se
vijo tudi, da bojo vozovlakom, kteri blago vozijo
y
vselej
p r e u e h
delaj
priprave
priklenili kaka dva vozova za ljudi, kar bi po naših
vojsko, in ravno fr
ka vlada, ktera tako rada pošilja golobice z oljko mirú
mislih prav pametno bilo in bi zeleznici marsikak goldinar po svetu, je ukazala unidan 4 neslo, ker po tem bi bilo vsaki dan še več priložnosti, se Alge rij o po armade. Verh vs<
po železnici kam peljati in zlasti za krajše pote je pač iz Lond
vsakemu vse eno, če je ne dervi voz tako hitro, slednjem letnem zboru krajnske
V po
angležko
zgodovi nske
družbe pustil deržavni zbor
je bil spoštovani gospod Avgust Dimic, c. kr. finanční ministerstvo
velikim ladijamitiv
ga tega je prinesel telegraf nepričakovano novico, da bi utegnilo sedanje
> odstopiti, ako se ue bo raz-kakošnega duha pa bode novo
m i n i s t e r s t
y
y
kdo vé?
koncipist, za tajnika in opravnika te družbe izvoljen ktero častilo službo je začasno dosluženi gimnazialni gosp
i
d
Cesarski ukaz od 12. t. m. veleva, da je
k
dnik dolžan, celo škodo poverniti vsakemu
y
prefekt ElijaRebič opravljah
Slišali smo, da prihodnji komur jo je po svoji ki
s prelomljenjem ali zanemar
teden se bojo vendar spet enkrat slišali domaći glasi v jenjem svojih vradnih dolžnost prizadel, ako poškodovanca
; — glasovodja gospod Gašper Mašek bo v ne more kako drugač odškodovati. Tej dolžnosti so podver-
nasem teatru
svoj dohodek napravil
„besedo",
v kteri se bo nek tudi ženi vsi, kteri so v
kakih 5 ali 6 slovenskih pesem pelo, in, kakor smo z veseljem slišali, ne takih, kakoršne že vrabci čivkajo po
1
ali
oj as k
d
službi
V letu 1858 je bilo v našem cesarstvù 245 gim-ij, ktere so imele 246 vodjev in 2962 učiteljev. Vseh
104 -
učencov na gimnazijah je bilo
50,639,
1844 več kakor leta
Iz Italije. Iz Sard ins k ega. Vlada je dala postavo

1857. V osmém razredu teh gimnazij je bilo vseh učencov da od 1. aprila t. 1. ne veljá noben
trija n s k d
skup 3036, kterih je 2065 preskušnje zrelosti dobro obstálo, več na Sardinském. Druzega uzroka ne vé povedati, kakor
5?
Wiener Ztg." piše: „V mnogih dunajskih časnikih to, da
je bilo brati, da je nek ucenec realne sole na Dunaju si hotel življenje vzeti in da je vstala zavoljo tega govorica, da se to štika z nekim napadom. V vsem tem ni prav
V G
anski dnar ni po merilu sardinskega kovan
so
mogli
t
sprazniti
po vladnem povelju več sa
S
nič
resnice
«
praví
r>
w. Ztg.
«
SO
ogli vès
s t e sne«-
y

17. t. m. so sprejeli presvitli cesar perzijskega po
pelj
ktera pelje iz Piemonta na Francozko spraviti; ravno tako tudi s ceste, ktera
cez
goro C
9
da bodo
F r a n c o z j
ložje
slanca, David Kahna,
kterega
je poslal perzijski šah na priti na Itali ja nsk
o. Je pa neki tudi res toliko Fran Dunaj, cesarju srečo vošit za rojstvo cesariča in povedat, coza na meji, da je tema. Ljudstvu na kmetih delà to
kako vesel je šah, da je bila kupcijska in brodarstvena po- silne nadle
godba med Avstrijo in Perzijo sklenjena. Izročil je na

V T
je vse kakor na škerpcéh; za rodovine
zadnje poslanec presvitlemu cesarju z demanti okinčano tistih mož, kteri no k armadi pokliča
poberajo po celi
podobo s a h o v o
pervega
razreda.
deželi daro
Tudi
Toskani je nek ljudstvo kakor nasajeno
Iz Gradca. Neka gospodinja vecje kmetije v Gradcu
Avstrijanska vlada je poklala oštro pismo sar
živino
je pred kratkem novo deklo za
pozabila ji povedati, da bo imela tudi troje prešičev oprav- mladih ljud
v službo vzela, pa dins k i in terja od te, naj ne jemlje vojasini podverzenih
[ in vojaških ubežnikov iz Lombardije in Bene-
Ijati. Preteče že čez 20 dni, kar je prišla dekla v službo; ske
ts
V
ojo armado
zdaj
še
le jo praša gospodinja, kako se prešiči redé in ali
23
t. m
so
bhajali bilje za Piémont
ki
bi že bili za prodaj. Dekla jo debelo pogleda ter odgovori: so bili ta dan leta 1849 pri N
ubiti
G a r i b a 1 d
Ali imamo mar tudi prešičev; tega nisem vedila in tudi kerme jim nisem dajala". Urno gredo v svinjak gledat in
99
je priseg
kralj
zvestobo
V T
se močno pripravljajo
i
p o l i t a n s k
najdejo prešiče kost in koža!
se
res
v
Čudno je
žive

pa ni jih bilo
druzega
kakor
t
o njih prihod
da so mogle
uboge
živali toliko Sa
brati je, da je njih pervak, P
Angležkega slovesno sprejeti.
o e r i o, zlo zbolel in
dní brez jedi in pijace prestati, še bolj čudno je pa, da jih v Korku ostati
mogel.
nihče ni slišal; saj so gotovo izstradani prešiči tudi po
lz Svaj
lz Genfa. Kam bo prišla obertnija
svoje
o* to
lasno oznanovali, da od „lufta" nihče ne more živeti. nam Bog sedanjih stisk ne preloži
v
ze
Iz Českega. Iz Prage. Tukajšno fiziologično učiliše
te

da so vae obertn
obnemosfle.
b
©
d
ako
skoraj, se vidi iz Samo v Genfu je
Tù je vsakdo
je dobilo 27. t. m. iz Ka plic v buđejoviškem okrajů kaj blizo 6000 delo veo v zanimivo stvar, da jo pregleda in preiše; namreč zajca z terdne misli, da namerja cesar Napoleon nekaj velicega na
dve ma popolnoma dobro vstvarjenima scrcoma.
Italijanskem in da mu bo malo ali pa
nič
lz Milana, Največ govorjenja je dajalo v Milanu carsko
train ost
.to
9
da so pripravljali v Turinu za 25. t. m. zvecer veliko
Iz Franeozkega. 20. t. m. je bila v Parizu pred
osvecavo.
Ugibali
»
so ljudje to in uno; eni so rekli, da bo cesarjem Napoleon om velika parada. Casniki pišejo

da
kralj ta dan Avstriji vojsko napovedal, bodo obhajali pobratenje Sardincov s Francozi.
drugi
pa
9
Doslej
da
se
je prišlo 400 tavžent ljudi jo gledat, pa merzli so ostali ia nikomur ni bilo na obrazu brati, da je za vojsko unet. Tako
II ič
ne o tem ne o unem. Samo to je brati, da je pravijo nekteri casniki.
ni slišati
přišel ta dan minister Cavour v Pariz, kamor cesar Napoleon sam povabil.
Drugi pa terdijo, da
ga
je ljudstvo
je cesarja z veliko slavo sprejelo. Kaj je pravo, ne vemo; to
pa je gotovo, da je bila vsa cesarska rodovina pri tej vo-Komaj so v Pa vi i zakopali ondašnjega vređnika jaški slovesnosti in da je imela cesarica pri sebi v vozu
si je
svojega tri leta starega sinka, kteriga so oblekli,
da ne
rečemo
riašemili
pavijskega časnika, kteri je bil zavratno prebođen, izvoliia enaka žalostila osoda tudi v Milanu 22. t. m. nekega policijskega vrađnika. Vidi se tedaj, da seme, ktero v Piemontu sejejo, tudi v Lombardii na rodovitno zemljo pada! je, da se jim ljubi kaj tacega z nesrečnim otrokom počen
kakor korporala grenadirjev z ve
liko kosmato kapo in vso drugo grenadirsko opravo. Čudno
lz Serbije. Knez Miloš je prejel svoj rojstni dan
jati
9
kteri je res gluhomutec,
kakor najnovejše novice po
od avstrija us kega in od francozk ega cesarja pi- terjujejo.
sanje. Cesar avstrijanski mu je nek pisal, da mu je blagor kneza kakor tudi cele serbske knežije pri sercu in da bo
Iz Angležkega.
V
mestu Glasgowu imajo 900
mašin
, ktere namesti krajačev razne oblačila šivajo in vse vselej pripravljen pomagati in pripomoći, da se prijatelstvo imajo dosti opraviti, pa vendar Ijudem zaslužka ne kratijo. med Avstrijo in Serbijo obrani in vterdi. V pisanju fran- Zaslužijo namreč dekleta, ktere so poprej na rokah šivale cozkega cesarja
9
pišeWalewski v cesarjevem imenu, kako
zdaj
kot stiežnice teh mašin še enkrat
vec, kakor pred.
zlo je unet cesar za serbnki narod in kako mu je pri sercu
Da bo za poravnanje sedanjih političnih razporov
9
da je knez zopet vladar Serbije; cesar bo vedno z kongres, je gotovo, ker je po najnovejih časnikih tudi
živim veseljem gledal vsako napredovanje, posebno pa bo veselilo slišati, da je bil knez s svojo zmernostjo tako
ga
avstrijanska vlada va-nj dovolila. Al kje da bo
9
se
m
srecen
>
v
blagor Serbije
določeno. Imenovane so bile že
za-m
>
kakor tudi knezove vlade vse Berlin. Brusel

9
Genf
9
Drezden
9
Stutgart in Bog ve
mesta London,
še
stranke tako zediniti, da bodo vse le za eno uneti. namreč ktere!
i
za blagor verlega naroda
Telegraf
je povedal
9
da je
t e r s t
pri
lz Rusije. V Petrogradu izdelujejo spomenik raj- pretresovanju postave zastran volitev v deržavnem zbo
spodletelo. grafskega spo
němu caru Nikolajů in upajo, ga še to lelo dodelati.
Iz Cerne gore. Knez Danilo je povabil te dni več imenitnejih Cernogorcov k sebi, in jih je prašal, kaj bo novica storiti ako se naredi vojska med Avstrijo in Francozi. Od- zlo padli
Al
% «
je pa odstopilo ali ostalo, se iz tele-
9
po
a ne dá uméti. Gotovo je to silno važna kteri so tudi vsi kursi v Londonu in Parizu
govorili so mu, da bode storiti, kakor bo Božja volja.
Iz Turske
«
Iz H
e»
Knežinja Da rink a je porodila 19. t. ni. hčerko. 36 mož v Ca rig
ovine in B o s n e je prišle da bi se zastran potrebnih prena-
Ni tedaj res, da je splavila, kakor so pred nekimi tedni redb z vlado pogovorili, ktera jih je prav prijazno sprejela
casniki pisali.
Ali bodo pa kaj opravi
kdo vé?
Odgovorni vrednik: Dl* Jan ex, Bleiweis
Natiskar in založnik : JoŽef BldZ&ik.