KâTOLISK CERKVEN LIST. izhaia vsak Petek na celi poli in velja po pošli za celo leto 4 jrl. 20 kr.. za pol leta 2 "I "O kr za «Wrt |h , i •»} "o kr V tiskarn ici sprejemana za celo leto H gl. «I kr.. za pol leta 1 ,1. SOkr.za - 4 Ie.a90 kr.. akozadene na û-ïai.prazn^^zide jU.lt-da,Js List 22. Tečaj XLV. V Ljubljani, 27. vel. travna. 1892 Duhovne spoštujte. Mene je močno pretreslo, ko sem bral v velikem amerikanskem časniku spis s tukaj postavljenim napisom : morebiti pri tebi tudi ne bo brez vtisa, ljubi čitatelj. ako prebereš naslednje verstice. Takole piše: Kar koli je v službo Božjo posvečeno, je Bogu posvečeno, t«»rej pravimo, da je sveto. Drug je pomen besede „svet." ako pomeni toliko kakor čist. brezgrešen. Bogu ljub in drag. V tem pomenu ne more nobena tvarina sama na sebi biti sveta; imenuje pa se sveta, ako je Bogu posvečena. Tako je Bogu posvečena oseba, sveta oseba, tudi ko bi njeno življenje ne bilo sveto: to se pravi, ker je oseba ali reč Bogu posvečena, mora tebi biti sveta, to je, nedotakljiva je tebi postala s posvečevanjem. Svete osebe so tiste, ktere so po svetili posvečevali jih ali po storjenih redovnih obljubah Bogu posvečene, to se pravi, Bogu so darovane, svete so v svojem stanu, v svoji posvečeni osebi, ako bi tudi v svojem življenji ne bile svete; svete morajo tebi biti. to je, vari se: roko nad nje stegniti. — nedotakljive so ti. Zato se po postavah sv. Cerkve take osebe, mašniki in redovni ljudje, ne smejo izločevati posvetni sodbi, dokler jih cerkvena sodnija ne spozna za zadolžene. Zato, ako se je zgodilo, «la so duhovni zašli v kaki» hudodelstvo, so bili poprej — saj po zunanjem načinu — svojega značaja, svoje časti oplenjcni, predno so bili svetni kaznujoči oblasti in sodbi izročeni. Rekel sem pa: po zunanjem, po podobi, ker duhoven je „mašnik na vekomaj;44 sej posvečenje mu vtisne nezbrisljivo znamnje v dušo, kakor sv. kerst pri keršeevanji. Slišimo govoriti o ..dobrih duhovnih44 ali o „slabili duhovnih.44 Njih dobro in njih slabo pa »i v Bogu posvečeni osebi, ampak v njih življenji: zato mora tudi tebi celo oseba slabega mašnika. slabe redovne osebe vendar biti sveta, nedo-tikljiva. Ako si to razumel, bodes tudi lahko razumel, da je s ve t (»s k run s t v o samlegiimi Bogu posvečeno osebo silovit«» napasti, tepsti ali celo ubiti. Pripoveduje se. kako je pred ka. imi leti neki duhoven, na jberže kak zgubljen revež, ubožcu in bolan lazil po IVnsilvaniji v Ameriki iu je pri pokojnem patru (Jalieinu prosil za sprejeti«-. Le-ta ga je zarad pomanjkanja prostora saravil k nekemu sosedu, iu jti naročil, da naj ga oskerb-Ijnje ter obljubil, «la bo vse zanj pht«mI. Tem ljudem pa je postal omenjeni čudni duhovni sil«» zopern in ko ni hib» o. (ialiein-a pričujočega, s«» ga pognali iz hiše. Oče Ualu in giv pr«vej. k » se domu verne, v tisto hišo in zažuga jim: ..IS«izje maščevanje po prišlo na vaji; nobeden vaji mož in žena) ne bo umeri v postelji Knialo potem so našli truplo žene nedaleč od hiše zmerznjeno na polji, v gozdu pa kosti moževe, ki so ga bili volkovi požcrli. Kakor se vidi. je Bog odločil posebno maščevanje za rak«\ ki se pregrese proti osebam, ki so njemu jmsve-čene. Slučaji, da katoličani, ki se zoper B»gu posvečene osebe hudo pregreše. morajo brez *s. zakramentov umreti, so tako pogosti, da bi bil«» misliti, to mora biti tako, ali «la t<» j«- pravilo. To več srenj v Ameriki lahko potenli. V Amerikanskem „Wandererji" «»«I ."». «le«-. I X!» 1 je še več pisanja o tem. kar prihranim«» za drugi pot: za danes bodi to zad«»sti tistim, ki vere niso še čisto zavergli. in jirn je mar. «I bi si rešili dušo. ker veliko greše ali so greš zoper uiašnike katoliške cerkve. Ne le marsikteri odraščeni. ampak tudi mnogi izmed mladine so tako pohujšaui iz govorjenja, pisanja in obnašanja ndraščenih. da nimajo nič več spoštovanja do duhovskega stanu. Ako pa tako strašne šibe zadevajo tiste, ki grešč zoper navadne posvečene osebe, koliko hujše bo še le za tiste, ki se za-letujejo s strupenim peresom ali z brezbožnim jezikom celo v naj višji cerkvene dostojanstvenike, ali naravnost v naj višega namestnika Kristusovega samega na zemlji. (I)alje nasl.) Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. >{.i>:»! Anton Lesjak. dol»rov>ki kapelan. i Dalje.) Ali pa ni bila potrata in šopirnost zidati toliki famvž? Ne: to je bila potreba časa. Kako mnogoštevilno je bila božja pot v tistem času obiskovana, nam je razvidno iz nekega zapisnika, katerega je g. Zupanec sostavil. V dotičnem za-]ii>niku pravi Zupanec najprej, da so že od nekdaj pobožni romarji z velikim zaupanjem na tem kraju Marijo častili in mnoge milosti dobivali. I Vtem pravi: ..Kaj pa naj rečem še-le o sedanji gorečnosti Marijinih častilcev, ko se je pozidala tako veličastna cerkev, razširilo se pokopališče, vzdignil mogočni zvonik skoro s samimi milodari b«»žjcpotnikov! Skoro neštevilna množica ljudstva prihaja tu sem. da po asti nebeško Kraljico.u Iz nekaterih duhovni j s«» prihajali romarji kar s procesijo. Tako so prihajale leto za letom procesije iz St. Vida. Sore. Polhovega gradca. Brezo vce. Preserja. Iga in Smarija pod Ljubljano. Posebno ljubezen do dobrovske Matere Božje je imelo tudi v tej dobi meščanstvo ljubljansko. V tem kratkem času med ..šmarnimi mašami," v teku »lni. je bilo samo ob bajalice v nad deset tisoč: ss. maš je bilo opravljenih v prošnjo ali zahvalo nad 250. Pri rokah mi jc star zapisnik. Iz tega zapisnika je razvidno, kako številno so tudi če. gg. duhovni prihajali le-tu sem na božjo pot. Naj navedem v naslednjem izkazu, koliko sv. maš je bilo opravljenih nekatere dneve med „šmarnimi mašami." Tako je bilo darovanih 1. 1754: I >ne 15. avg. .. in. .. .. 2o. 22. o: 17 ss. maš. 14 „ ., 12 „ „ lo v „ <î „ „ 1<> „ „ 14 „ ., Dne 26. avg. 27 28 ., - o. ,, 20. «. 7 sa. maš. 8 ii <> 21 .»i Dne 1. sept. 12 ss. maš. 3. 5. G. 7. 8. IC* 21 9 9 13 o h Kakor je razvidno, je bilo nekatere dneve celo po 21 ss. maš: zato je verjetno, kar piše Valvazor. da je bilo ob njegovem času nekatere dneve po 20—2<> ss. maš opravljenih. Pa tudi med letom so večkrat prihajali ptuji duhovni, kakor je razvidno iz zapisnikov. Sedaj nam je jasno, zakaj da je g. Zupanec zidal tako velik tarovž. Ker je bilo treba po dvanajst in več spovednikov prenočevati, je bilo treba velicega prostora. Poleg tega so pa dobivali v farovžu prenočišče vsi bolj imenitni božjepotniki, ali kakor Zupanec piše: „die adeligen Wallfahrer." To so bili pač zlati časi za dobrovsko božjo pot! Lepo je cvetela ta Marijina cvetlica in Marija je obilne milosti delila svojim vernim otrokom. § 5. Božja pot za nekaj časa uvene, pa se zopet oživi in okrepi. „Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, med tvojim in njenim zarodom," — tako je napovedal vsegamogočni Stvarnik že v raju. Zares, skozi vsa stoletja se je zaganjal ta sovražnik kakor zoper sv. Cerkev sploh, tako zoper časti vce Marijine še posebej. Perve tri stoletja je hudobni duh šuntal kralje in cesarje, da naj s silo zatarejo otroke Marijine, a ni se mu posrečilo. V naslednjih časih si je izmislil nove napade. V drugi polovici preteklega stoletja je s strupenim duhom navdihnil nekatere pisatelje, najprej zunaj naše ljube domovine. Ti so kmali preplovili svet s svojimi hudobnimi spisi in s tiin so svet okužili. Zal, da se je pridervila ta strahovita in nesrečna burja tudi v našo ljubo Avstrijo. Posmodila in zaterla je toliko lepili Marijinih cvetlic, ki so na duhovnem polju tako lepo rasle in prijetno dišeče cvetele. Nastopili so zares žalostni časi. Koliko samostanov je bilo zatertih. koliko duhovnih zavodov pokončanih in koliko cvetečih božjih potov je bilo ne le zapuščenih, temveč celo razdjanih in popolno razrušenih! Taeili žalostnih spominkov nam kaže še današnje dni naša ljuba domovina veliko. Zaterta in razdjana je bila takrat sloveča božja pot na Sveti Gori pri Gorici, na Svetih Višarjih itd. Na krajih, kjer je donela doslaj slava Mariji, na krajih, kjer so se doslej vnemala scrca kerščanska za krepostno in brezmadežno življenje, je nastalo razdjanje in puščava. Brez dvoma bi bila tej osodi zapadla tudi božja pot na Dobrovi, ko bi ne bila božjepotna cerkev ob enem tudi — farna cerkev. A brez vseh znamenj pa ta vihar tudi mimo dobrovske božje poti ni šel. Zahvalne spominske podobe in podobice z napisi so bile s cerkvene stene krog oltarja odstranjene, darovane vrednostne reč; po-prodane, studenec za oltarjem, „Marijin studenček," podert in shodi, če ne naravnost prtpovedani, pa vsaj zabranjevani. Kflj so hjlj Sijnuiki ču-v^i_K_tfitUH4iJi deržavnih semeniščih tako vzgojeni in s strupenim duhom tedanjega časa navdahnjeni, da so vedoma ali nevedoma veliko dobrega zanemarjali ali celo zatirali. Hvala Bogu in naši ljubi „Gospej v Leščevji!" Pri vseh teh nevgodnostih so častivci Marijini še vedno prihajali na božjo pot. če tudi ne tako slovesno, ne v obilnih procesijah: vendar le posamezno, so nebeško Kraljico v mnogoterih nadlogah prosili pomoči, pa jo tudi kakor nekdaj v obilnosti prejemali in so se njej zato tudi hvaležne skazovali. Nesrečna, vse lepo in dobro pokončevavna burja je polagoma pojenjala: za vse dobro vneti dušni pastirji so začeli Marijino slavo in pomoč na novo razglaševati, otroke k Materi vabiti. Za časa delavnega in razumnega č. g. župnika Jožefa Poklukarja je božja pot precej oživela. Napravil je pri cerkvi dokaj novih reči. V njegovem času je nek dobrotnik iz Ljubljane podaril za veliki oltar šest velicih svečnikov. Bili so ti svečniki leta 1 "> izpostavljeni na deželni razstavi. Najlepši spominek pa si je blagi gospod postavil s tem. da so po njegovem prizadevanji 1. 1*41 farani s prostovoljnimi doneski napravili nov veliki zvon. Zvon telita nad 40 stotov in je stal z vsem skupaj 3300 gld. Vlil ga je zvonar Anton Samasa v Ljubljani. Zvon ima več napisov: „Mariji I levici dobrovska t'ara:u „Moj glas naj poje — Ime Marija Tvoje:*4 „Cešcna Marija!'4 Zvonik je bil začetkom tega stoletja z bakrom pokrit. V njem visi sedaj čvetero lepo ubranih zvonov. Njih glasi so: P» es g b. Zvonenje dobrovsko je dobro znano po svoji ubranosti in milobi. Posebno mogočno pa doni in se razlega na daleč okrog veliki zvon. Naj bi pač miloba njegova ganila in pretresla še marsiktero versko-mlačno ali zaspano seree! — C. g. J. Poklukar je tudi ustanovil šolo in se zanjo veliko trudil. (Dal„e nasl.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) IX. Poglavje. O cerkveni veljavnosti v verskih reče h. (i. Nezmotljivost je ena, kakor je njen vir eden in isti Duh Božji. Verske določbe samega papeža so torej iste veljave kakor določbe zbrane cerkve, t. j. Škotov s papežem vred: zato imajo tudi oboje isti predmet in isti obseg: razodcnje božje, le njegove verske in nravske resnice in to. kar se z njimi vjema ali jim nasprotuje. Druge vede niso predmet cerkvene nezmotljivosti. 7. Prednost cerkvenemu glavarju podarjena n<-ovira, ne krati drugim škofom apostoljske oblasti, ne na cerkvenem zboru, kjer so deležniki nezmotljivosti, ne po njih škofijah. Kristus je \sem a postel j no m rekel: ..Pojdite in učite vse narode. In zares so škofje po svojih krajih marsiktero krivo vero obsodili in zaterli pred znanjem in razsodbo papeževo. s. Cerkev si laliko predstavljamo v dvojem stanu: ali je zbrana v zboru, ali je raztresena. Yr obeli lahko razsnjuje razpore in pravde vstale zavoljo vere: v vsakem s«» njeni razsodki enake veljave, ker je cerkev vedno ista ..ktere peklenske vrata ne bodo zmagala."* !». Cerkev določuje o veri na več načinov: 1. \ občnem zboru, kteri jo nazočuje: 'J. v posebnem zboru, kader njegove določbe p<»rerdi cerkev: po papežu, kader učijo s katedre (glej VII. 1«: : 4. po vsakem drugem škofu, ki o verze zmoto, v njegovi Škoti ji razširjeno, ako zvejo sohratje njegovo razsodbo in je ne overžejo. 10. Občni zbor. postavno zbran in versen po cerkvenih zakonih, nazočuje vesoljno cerkev in v tej lastnosti ima svojo veljavnost m*posreduje od Boga. Vsi mu morajo poslušni biti od škofa do posameznjaka. od cesarja do prosjaka. ne samo zastran določb verskih resnic, temne tudi nravskih. Orod in glasnik je sv. Duha: zat«» je treba njegove določbe čislati kot sam sv. «-van-gelij. „Ker se s sercem veruje v pravičnost, z ustmi se pa priča v zveličanje. priznavam, da *) Portae inferi n<>n praevalcfoint a vr - p-.tuerunt S. Augustinus. 14. ('erk\ i ni treba biti zbrani k določbi, ako je raztresena, pa zložna v pobijanji novih zmot. gre ji brez prideržka poslušnost vseh njenih otrok, ker je steber in terdina resnice.") Izmišljati si. da ji gre prednost nezmotljivosti samo na občnih zborih, sc pravi preveč skerčiti obljube, ktera obseže vse čase: je pomota v vernosti. »Saj Jezus Kristus ni rekel k aposteljnom: ..Le na zboru sem z vami: teuiuč z vami sem vse dni konca s\eta." i;>. 1'oseben ali krajin zbor. pravilno zbran in tudi veršen se more popraviti po obilnejšem zboru in pred \sem po občnem, ne samo v zadevah zastran \erc. Ker krajni zbor ni zastopnik vesoljne cerkve, utegne v zmoto zabresti. Tako so i» o* v i \ i. « »¡utMii.t »-t lirmatientuir. verilatis. 1. T! mi. I.V zbor. pozvan po sv. Oiprijanu zavolj prekeršoe-vanja, popravili poznejši zbori. IG. Razsodbe posebnega zbora v verski tvarini dobijo moč in veljavo nepopravljive razsodbe vesoljne cerkve, kadar že znanim, raztresene cerkve ne ugovarjajo. Nevesta .Jezusa Kristusa, ktera se imenuje resnica, ne more priterditi zmoti z molčanjem. ' Dalje iiasl) v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Dalje.) Leta 1874 je dobila cerkev nove orgije. Naredil jih je mojster g. France Goršič v Ljubljani. Delo je za tisto dobo krasno in še sedaj prav dobro ohranjeno. Maloktera fara na Kranjskem se more ponašati s tako mogočnimi orgijami. Imajo 2 4 pevajočih spremenov in 4 sklepnike. Stale so do 5050 gld. Leta IsTG je prejel rajni g. Skubic za farno cerkev od neznanega dobrotnika podobo Žalostne Matere božje, naslikam« od umetnika g. Franketa. Le škoda, da ni bilo cerkveno predstojništvo poprej poprašano. kakšna bodi podobi velikost, da bi se bila mogla primernejše v cerkvi postaviti. Leta 1878 je bil za Veliko noč postavljen novi božji grob. Izveršil ga je Janez Gosar iz Dupelj; dekoracijo ali ozaljšavo je slikal g A. Jebačin, der.o-racijski slikar v Ljubljani. Obojno delo je stalo '.»00 gld. l-stega leta so se postavile na korih bronsirane mreže iz vlitega železa. Delo je oskerbela nekdanja knez-Auerspergova livarna na D/oru pri Žužemberk-u za Goo gld. Pri tej priliki opomnim, da ima ribniška cerkev razun kora za orgije in pevce tudi še nad stranskima ladijama posebna, odperta kora, ki segata prav do povprečne ladije. Podobna sta galeriji, in zato po mnenju cerkvenih umetnikov kazita ne le s cerkvenega. ampak tudi z umetniškega stališča drugače v lepi renesanci zidano cerkev. Če sem prav zvedel, se je takima koroma dolgo upiral tedanji dekan gosp. Ignacij llolzapfel; a naposled se je moral udati mogočnemu vplivu načert izdelujočih krogov. Tudi gosp. Skubicu stranska kora nista ugajala. Da jima je odvzel kolikor mogoče posvetni značaj galerij, ja je z zadnjim korom enako omrežil, kakor sem že omenil. Stranska kora sta navadno zaperta, ker je cerkev dovolj prostorna; le do desnega imajo ključe nekteri teržanje in gospoda. Samo pri posebnih priložnostih, kakor o misijonu. o birmi, o novi maši itd., ko so shaja preobilo ljudstva, se tudi levi kor odpre, da se izogne gnječi. Leta I8s0 je dal g. dekan poslikati prezbiterij. Delo je na presno izveršil sloveči slikar Janez \Vo lf ir. 1325 t 1885). Na okroglem oboku vidiš presveto Trojico; pred njo pa ob vsaki strani prelepo skupino angeljev. ki obdajajo trojedinega Boga. Na stranskih stenah prezbiterija so slike štirih evangelistov ter podobe Mozesa in sv. Janeza Kerstnika v naravni velikosti, slikane na zlati podlagi. Niže pa so v okroglih medaljonih dopersne slike cerkvenih očetov: sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Hijeronima in sv. Gre-gorija. Slike so mojstersko izdelane; le zvezdnato nebo na križnem oboku je nekoliko preživo Za dekoracijsko ali olepševalno delo je imel Wolf oeboj g Antona Jebačina. Wolf je dobil za svoj trud 1100 gld; vse delo je stalo 2300 gld Ob enem je bila takrat tudi ladija primerno pobeljena, oziroma prebarvana. 23. nedeljo po Binkoštih imenovanega leta je gosp. dekan slike blagoslovil ter razložil v pridigi njih pomen. Naj na tem mestu pristavim, da je slika Matere božje brez madeža spočete, ki kinča v adventu veliki altar, tudi Wolfovo delo. V spomin na _misijon.K kteri se je obhajal, kakor smo že povedali, 1. 1>S3. dal je gosp Skubic 1. 1884 napraviti veliki zvon. rmisijonski zvon" imenovan. Do tedaj so imeli namreč v Ribnici samo tri zvonove, merliškega seveda izvzemši. Preprosto dotedanje zvonilo nikakor ni bilo več primerno veličastni cerkvi z dvema zvonikoma. Novi zvon z glasom A je vlil zvonar Albert Samassa v Ljubljani Tehta 53 starih stotov in 71 funtov ter je veljal 47!»J gld. Le škoda, da je njegov glas skoraj Ais in premalo močan: človeku se dozdeva, da bolj brenči, kot buči. Zvonilo je sedaj septimni akord od A dura (A Ois. E. G ). V tem času je bila kupljena tu li swtilnica pred sv. K Telesom od pasarja g Leopolda Tratnika v Ljubljani za 275 gld in težki svečniki iz livarne g. Alberta Samassa. < Dalie nasi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Dunaja. (Za botre in birmance kaj.) Zelo je v navadi, da podari birmski boter svojemu birrnancu kako reč v spomin, ktera naj ga celo življenje spominja na srečni dan, ko je bil z maziljenjem s sveto krizino in pokladanjern škofovih rok poterjeu v veri v križanega Odrešenika. V tej zadevi bi si dovolil opomniti, da naj se vse odvrača, kar bi bilo neprimerno in prenapeto; bahaška in predraga darila bi brez vsega pomisiika cenil kot razžaljiva za spodobnega birmanca in njegovo družino, ako vedo pravi pomen in imenitnost sv. birme. Tako vzvišeno in sveto delo ne sme nikoli v to služiti, da utolaži ošabnost. tem manj. ker je največkrat združeno s prevelikimi in nadležnimi stroški. Jaz sem tega mnenja, da naj se brez izgovora odpravijo presiljena, nečimerna in predraga darila. Koristno je n pr.. ako premožniši boter ubožneinu birmancu napravi kaj spodobne obleke, ako ga oskerbi s šolskimi potrebščinami itd. Iz bahaških velicih daril pa zraven druzih neprilik lahko nastanejo večkrat tudi dolžnosti, ki so premnogokrat silno mučne in kdor v to privoli, pripisati si mora pogostokrat težke in velike stroške. Tudi se prigodi, da nastane, ako isti birmski boter raznim birmancern (kakor se mi večkrat naznanuje) različne darove daje, velika nevošljivost. rekel bi. nekako sovraštvo med birrnanci in njih stariši. Zelo pregrešno je. birmance po kerčmah pasti in napajati, da čisto pozabijo na milosti sv. Duha. ki so jih ravnokar prejeli. Velikokrat so botri in botre v zadregi, kaj naj birmancern nakupijo; dostikrat izvolijo čisto neprimerne stvari. Ne mislim sicer tukaj botrom prigovarjati. ktere darove naj birmancern nakupijo, ker vem, da se morajo največkrat ravnati po potrebah in željah staršev in birmancev; vendar naj si spodobno dovolim jih poprositi, da naj nikar ne p jzabijo pri nakupovanji daril kupiti tu li dobro, v čisto katoliškem smislu pisano knjigo. Resnično, to bi bilo prelepo in prav veliko vredno darilce. Dobra knjiga je in ostane najboljši, naj z ves tej ši prijatelj in svetovalec ne I«* birmancu. temveč tudi njegovim sorodnikom. res. vsa-kemu. v kogar roke prilično pride. Dobra, katoliška kn;,ga je n»-kak zavetnik, h kteremu m >re pribežati v žilosti in v veselji: uči nas. opominja nas. k «ž* nam pot. po kteri naj bi hodili do onega trenutka, ko usahne naše umerljivo telo Kolikokrat so me dobre, knjige v terpljenj i že potolažile, kolik» zadrego najvažniših vprašanjih življenja s • mi ž" razvozljale. kako močno so name vplpvale ter me valile k Kristusu in njegovi sveti Cerkvi' Mirsikteri boter j" pripravljen, svojemu birrnancu versko knjigo kupiti, če bi se mu le kaka prav pripravna pr poročila t Z 4 slovenske birmance imamo na zbiro raznih lepih molitvenih bukev, za berilo pa so med drugimi zlasti dobre za življenje ..Drobtinic*" in marsikter«* drug*, za naj manjši pa je kakor nalašč »Stezica" z mnogimi molitvicami in podobe» sv. Alojzija n t čelu na koncu pa s kratkim življenjem tega svetnika iv Katol bukvami po 10 kr.). ki se pa lahko da lepo vezati » Za birmance nemškega jezika sta l« »lfus in Briadl* spisala nauk o veri in čednosti, ki je precej veh k t knjiga, neizrečeno lepo. vzajemno in umljivo pisani, prav pripravna za stare in mlade ljudi Knjiga je, kakor sem se že sam natančno prepričal, pravi družinski zaklad: povsod jo le hvalijo. Ker pa imam kot lajik vzrok, svoji osebni sodbi popolnoma nič ne zaupati. navedem v dokaz za rabljivost te knjiga h» t >. da jo je preč. g. o. Pr. Jenker. iz Jezusove družbe, močno priporočal pri šmarnicah v B *rnski stolnici. V primeru s sodbo tega veleučenega. znanega B «ž-jega služabnika, bi se mi prederzno zdelo pisati oi»-širno priporočilo za knjigo, ki je splošno znana k'»t dobra in pri porode vanja vredna. ^ Ivan llerskij^c^c^ Iz Prjedora v Bosni (Zvonček sv. J »žefa i V siromašni cerkvi sv. Jožefa se obhaja let »s p *rvi :>• velekoristna m inilo-ljubka maj ni kova pobožn««st v večjo slavo Božj<« in češčenje deviške B »žje Mat-re — Marije Device. Nad oltar, jedini glavni, je postavljena slika, v pozlačenem okvirju, obdana z belo cvetlično tančico, po kteri so razverstene umetne cvetlice: oltar in stene okoli njega so okinčan** ir» oblečen*.*, vkusno z razne barve tkanino, venci in .šopi cvetličnimi, poslednji domačega izdelka in rasti. Slika brezmadežne Device je popolno posn a po oni. ki se časti ko Kraljica presv. rožnega ven žja Zopet se je vprašalo: »Sta svetkuju danas k it >-liki V" Kinalo se je razvedelo: „Ovaj iniesec osobito štuju (častei katolici Bogorodicu* ito so rekli raz-kolnikis _ovaj mieser- slavijo katoiici Mtjko Isavo"4 (govorili so mahomedci) Razkolni kristijani nava lno rek O Materi Božji — sv. Božji porodnici — „Bogo-rodica." Mahoinedci jo cenijo za vedno devico „Marjam — Mater Isa — Jezusa; se ve. da ne v pravem pomenu in istini. kakor katoliški pravoverni kristijani. pa tudi kerščani razkolne iztočne cerkve. So pa tukaj šmamice v cerkvi vsaki dan ob šestih v jutro. Pervo je .sv. misaa (maša), po tem desetek sv. rož. venca, lavret litanije. Predčitanje iz šmarnične knjige; naposled blagoslov z Najsvetejšim. Jeli-te. kako prav in pomenljivo je to. da se celi cvetlični mesec majnik še osobito časti najlepša nebeška cvetlica — Marija Devica. In zopet se časti v salu-zrelem mesecu oktobru Mati Božja rožno ven šk a Kraljica. — Iz te najlepše cvetlice je izšel najboljši sad — Jezus Kristus, odrešenje, življenje in zveličan j*» naše. Dobila je uboga cerkev sv. Jožefa tukaj blago-dušni mili dar od bratovščine presv. Rešnjega Telesa iz ljube katoliške Slovenije, iz slavne biskopije Ljubljanske. "»O gld. za novi dostojni +abernakelj —- sta-ni«-o živega in osobnega Boga-človeka-Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu oltarja. Hvala Bogu! Mili dar za sv. Križev pot. kateri je v Ljubljani nar« čen in bode krnalo poslan in postavljen v cerkev, v veliki blagor živini na tem svetu in ubogim dušam v Čistilišču ivieah». v večjo slavo Božjo, lepoto cerkve in veliko zasluženje blagemu dobrotniku in vsem dobrotnikom te cerkve. Hvala Bogu! Mili darovi bogoslužne cerk vene obleke in tkanine za dostojni nebes presv. Rešnjega Telesa, kadar se slovesno nosi v procesiji, podeljeno še v lepem starem blagu od častitih cerkev: presv. Trojice in sv. apos*. Jak*>ba v Ljubljani. Hvala Bogu! Ikjbred.dni «lar za dva trojedna svečnika s š»*sterimi svečami na tabernakelj. „kanontable- in druge drobn^je reči. iz katerih se hode napravilo za o!.-:m- :u-\" ubožne cerkve sv. Jožefa Za vse te darove in denarne mih-dare. za zidavo dostojnije hiš" Božje» llvala Brgu! Blagim dobrotnikom Bog obilno plačaj in povernite jim stoterno Jezus. Marija. Jožef! zdaj. v >niertni uri in v srečni večnosti. V nedelj.», pervega majnika. ko se je začela slovesno perva šmarnična pobožnost tukaj. d-.šli so k >lužbi Božji tudi mnogi kristijani razkolne cerkve. D-šli so pa tudi šesteri mladenči mahomedci in so :! sili č vr gespoda župnika za dozvolo. da smejo :*i v •rkev Dozvolilo se jim je s pogoj o. ako se bojo mi:r.o in tih«» zaderžali. A neki katolik rekel jim je, • i:t norijo fes.- rudečo kapo. sneti raz glave, ako hočejo v cerkev iti: znano je. da mahornedcem je ,f.-s do/volj.n. celo zapovedan na glavi tudi v džamiji turški božji hiši», pa tudi dozvolj.-n v naših cerkvah, kadnr službeno 10 vladni službi» pridejo v c.-ik\o k službi Božji. Oni mladenči na ta opomin j niso šli v c rkvo. ampak le do vrat. tu so mirno >*.i;i in zanimivo in spoštljivo gledali in slušali službo p./jo v katoliški cerkvi. Prejšne čase. o kako so psovali in Sovražili kri-rnane in cerkve kerščanske; niso mogli slušati •j|.-»sa zv» nov. c.»rkve naše so se ogibali, v stran pljuvali in še več hudega počenjali Veliko zlo. ako bi k.e r nm mahom.'dcu. osobito v Bosni, prej s.» bilo r« k!o: „idi v našo cerkev."4 Sedaj mnogi mahomedci š*uj*'j«• naš.- c.-rkve. marsikteri so naklonjeni veri in (Vrkvi naši. nekoliko jih pa je. ki se jim cerkev i»;.-a n i..'g'*n«*. j»a no še zaznam nun«* ali pa n«'pri«"ak'.van<- p.tr«l»* I »a l»i en.ula ljubezen Zvelnarjevega >»-r< a z«»p«-r IjuIk-ziu prazni -v«-t. 2. S. Marija Aua od Jezusa. Oa bi n -.-ka lulaiina goreče v«leleževala Al«>jzijeve polio/.n«#>ti <»b Alojzij« vil: n«-p«#k«»rni. 3. S. Klotilda.- Franc«»ska dežela. Pospeševavci molitvenega apostoljstva Ma-mki in obhajanci. Važne poskusnje. 4. Blokoštna nedelja in pos. S. Kvirln. Vstanova hratov-srin«- J«zu-«»vega Sena v ve«" srenjah. Srečna zadnja ura. 5. Binkoitna nedelja. S. Bonifacij. Otenje sveta od duha nei**vere. I*• «i-h'« v. d.i hi -e na priprošnj«» Na-«- lj. <»«p»- pre>v. Serca. sv. Jo-/«• a in -v. Ant«'iia Fad. p«. pravu i rešila. — Z«.per neko p«»sebno te/o na v n n. — Z;i srw'no prodajo. — liolna prijateljica pripo-rv. Jože,a in sv. Frančiška do^«*gla zdravje. l:«> - a v«.'¡a. — Neka dobrotni«-1 dijakov iz M. Vida pripo-r<*Vi:a v hra». m«»i.i«*v. Listek za raznoterosti. Ljubljana Prihodnji r, *r*.*k. 2. rožnika. « '•> « >n;ih !»«» sv»fa in;iš;i v nunski eerkvi za r;injce il-l-žnik*» sv |it*instva. Deležniki sv D«tinstva. ki so p:i r' j sv maši pričujoči, .lo!.' p..J navadnimi po-^ ji pop.lni odpustek. k^-ri s.» rnor" Mili dušam v v « di v [nid obrniti. Ljubljana I' i r m o v a n j «•: 27. maja v L'ovtah u m .h s. n ; 2** maja v Ka'ecah pri Kranjski gori: - 1 maja v I:, h l>li; »1. maja dop na Dobravi pri Krti: 2 junija v Zabni«i pri S*ari L-.ki: i. junija v !: «Vdi pri Sk« fji Loki. V Uarijanišču i><» prihodnjo ne«kdj... o po v* liki noči. parr« nsko «bhajanj»«. namroč Marijo Pomoč-ii i--.- kristjan«.v Mb '.»tih bo sl«>v«»sna služba z azis*«n<«». pri«ligo: popoldan pa bo «>b »;ih pridiga in t«»--.- liranij- z blagoslovoma "bakrati bo tudi darovanj" za r. rkv^ne potreb«*. — Velika j" pom«.čniea Marija D»-vi bila 'a. koliko solz bi se prihranilo* Sodnji dan bode na levici našel ne le kupo tatov, s 1 e parj e v. in goljufov, ampak tudi veliko šte-vilo priderževavcev najdenih reči zraven onih. Nemško. Božja pot za sv. Očeta v Fuldo. Blizo petdeset naj slavniših nemških katoličanov je povabilo katoličane na veliko božjo pot k sv. Bonifaciju v Fuldo; 7. rožnika, binkoštni torek, bode v tej slavni stoljnici skupno obhajilo, velika sv. maša inpridigav imenovani namen za ohranjenje kerščanstva na Nemškem. Vabilo omenja, kako se na visokih šolah že očitno toži Kristus in uči se ostudno grudomolstvo, in brezboštvo se razširja po učilnah, kjer se učitelji in uradniki izobražujejo in celo v nižje ta gnjus l«'ze. Tisk in slovstvo daleč okrog razširja nevero. S to naučno brezbožnostjo vštric so razširja pa tudi djanska. Pod l.^skečo kožo kulturnega napredka i. t. d. se po vsili deržavah razpleta strašna zmešnjava v nravskem in verskem življenji, ki z veliko silo žuga družbinskemu miru in redu. Sv! Oče so še vedno jetnik v Vatikanu. Hočejo torej moliti za pomoč. Solnograd 20. majnika 1892. (Poterdilo. Počastim s«i poterditi. da som s priserčno hvaležnostjo prejel l:». t. m. poslanih 320 gld. namreč 200 gld. za mi-sijon gobovih na otoku Molokajskem in druge posamezne oddelke za razne misijone (vmes tudi ..za razširjanje sv. v.Te", kakor tudi 20 gld. „A. M. D. 0.-' za solnograško univerzo; žnlje Vaše dežele v tem oziru so zlo razveselivne. Holaus. Katoličani v novem Jorku. Dva tisuča 12000) katoliških meščanov v Novem Jorku je očitno naznanilo. da pri nobenem tergovstvu ne bodo nič več kupovali. ktero v „Ne\vyork Mail and Expressu kaj ponuja. K temu jih je spodbudilo to. ker omenjeni časnik vedno hujska zoper katoliškega nadškofa in katoliško eorkev. — Gerdo je. ako krivoverci in judje psujejo katoliške škofe in katol. Cerkev, še desetkrat gerše in nesramniše j«3 pa. izmed katoličanov samih' ako t o počenjajo kferi Dobrotni darovi. Zt rH}'t»k» ,n¡zu: Iz Šentvida dol.ra ¡«»ka s posebnim pri-p*. r« h* i I o 111 "i »lil. — C. župnik Pri m. Ilihnikar 2 «rld. 20 kr. — F. A. K. I gal. — A. š. «x v««to' lo. - Za pridn«« dijake« lo »M. /./ .<»•. /1.1 iiixtfo: V. A n fon Kerži»". profesor. I Os gld "O kr. — C. .Miha« I Ark«.. kurat v šturiji. 15 gld. Z./'•/ mistión: N«>iui«*novaii 12 »Id. Z t brnturirino >'. I,' /'.; Freilvor 10 «hI. Z r ¡.■•tll,l. uriti..,'; /• SiJtHHf, V///1! : A. S. ¡i »lil. Z> .'. it'ii. ,''ih>,<¡i t sit, >/#•.';/z« ,it I r, h,tU: i: A. s. M "Id. Z-i ••in:, „ti.*'jim »• 'fftmli:" A. Is. 'A »Id. Z> fijjtot •'» bu i A i misiji, m : „A. D. M O." .")< I gld. Xa ritmu,rit,r statu, in rt rji r* Z ¡'burr čč. m, .hz»ito>' r l.j»b- fjittti ii'iiin t,i \nt>injriftt .,/irni'i'iii'jit": A. S. ó gld. Z t h t'iljnhi: A. S. 2 gld. — Fast. g. Ani Vonča z Ihvk. i gld. — IV«*«*, g. /upnik zlatom. ."> gld. — Neimen. dobrotnik ó »Id.: .1 ru»i ."» frankov v sr.: drugi 2 »Id. Z t Uniji i/ciJi >■ .Ar«:../. mMHrezove»* h gld. Z-t iH'-'i'iil /»/•<«'•. '/. ./. 'i-i/t—t r '».»;«.• IJ. M. ti." 1". gld. Zi « •/»»//'/»»»: M. L), ti." ó gld. Z-t 'ttu-rt h,rn \ Neimen. 2*1 kr.