List 52. Tečaj XXXVI. 'V • » i Miajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljali© po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 25. decembra 1878. Obseg: Kazglas gospodarjem, ki želijo semena Ruskega lanu. — Poljedelstvo v starodavnih časih, kako seje pričelo in uplivalo na omiko človeštva. (Kon.) — Kaj storiti z drevjem, ki ga je sneg poškodoval. — Kako gosp. T. Hitz piše o Bohinjski in Tolminski živinoreji, — Cestni pahovnik (Wegehobel). — Slovensko književstvo. — Političen pogled po Evropi ob koncu leta 1878. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Razglas gospodarjem, ki želijo semena Ruskega lanu. Družba kmetijska Kranjska bode prihodnjo spomlad zopet v stanu, gospodarjem našim iz državne podpore nakupljeno seme Ruskega (Rigajskega) lami po niži ceni dati, kakor je na prodaj v štacunah. Da pa odbor ve, koliko semena naj naroči, zato vabi gospodarje, kateri želijo tega lanu, ki v vsem prekosi naš domači in vsak drug lan, naj se kmalu, zadnji čas pa do Svečnice, oglasijo pismeno ali ustmeno v pisarni odborovi, da se potem ve, koliko ga bo treba skupaj naročiti. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 23. decembra 1878. Poljedelstvo v starodavnih časih, kako se je pričelo in kako uplivalo na omiko h človeštva. Posneto po profesorju K. Fiedlerju iz „Wien, landw. Zeitg.<;. (Konec.) f O K artagencih, potomcih Feničanov, naj le to omenimo, da je njih rojak bil prvi, ki je poljedelsko knjigo spisal z imenom Mag o, katerega Rimski poljedeljski pisatelj Columella imenuje „očeta poljedelstva". Fe niča ni, o katerih nam zgodovina pripoveduje, da so bili prvi narod, ki je meje svoje domovine pre-stopivši z domačimi pridelki tržil v tuje dežele, so tudi bili poljedelci, ki so na tuje izvaževali rž, vino, olje in pavolo; za živinorejo niso marali; klavno živino so kupovali v deželah Evfrata, mule in konje pa v Armeniji. Pri Babiloncih in Asircih je zaradi velike rodovitnosti teh dežel poljedelstvo cvetelo; oni so imeli velike čede živine in so druge dežele oskrbovali ž njo. Herodot piše, da sta v teh deželah pšenica in proso imela po štiri prste široko perje; trte in oljke niso imeli; nekako olje so si napravljali iz sezama, neko vino pa iz palm. Pri Ariških ali Indogermanskih narodih se nahaja uže v prvem začetku sled živahne živinoreje; povsod pri njih imenujejo se krave, biki, koze, ovce? prešiči, gos, raca, golob in še marsikatera druga perutnina. Ari š ki narodi so prvi imeli poljedelsko orodje enako plugu; iz ječmena in pšenice napravljali so si moko in pili so upijanijočo medico. Tudi Indijcem je bila vsa gori imenovana živina^ kakor se to sprevidi iz starodavnih listin, znana. Razen palm in sladkornega trstja so pridelovali, kakor ša zdaj, posebno veliko riža, ki jim je bil poglavitni živež. Iz Indije je prišel riž v zahodne dežele; tudi starim Grkom je bil znan, pa ga niso pridelovali; pozneje so ga še le Arabci pripeljali v Evropo. Riž je bil Indijcem to, kar so bili palčki Egipčanom. Bogati pridelek riža je tukaj prav tiste nasledke imel, kakor v Egiptu. Tudi tukaj so veliki bogatini in veliki berači. Tisti, ki k bogastvu pomagajo , nimajo nič od njega ; dobiček imajo le bogatini, katerim revno ljudstvo zemljo obdeluje, kajti najemščina in obresti so sila veliki. Po postavah Menno vi h je najnižja obrest 15, najviša pa 60 odstotkov; delavci se plačujejo prav po nizki ceni» Kdor ne more davka plačati, mora delati. Mnogo zanimivega nam pripoveduje zgodovina Per-zijanov. Tukaj vidimo vredjene davkovake postave skoro tako kakor je naš kataster; polje je zmerjeno in po množini pridelkov se plačuje več ali manj davka. Davek se plačuje v denarjih, to je, v darejkah, ki imajo vrednost po 20 frankov, ali pa v pridelkih. Poleg določenih plačil v denarjih daje dežela Kil i kij a vsako leto 300 konj (belcev), Armenija 10.000 žebet, Medija 100.000 ovac in 4000 konj, Kapadocija 1500 kčnj , 2000 mul in 50.000 ovac itd. Perzijaoi izrejajo posebno veliko konj, katere zadelo vpregajo in pa jezdijo. Znano je, da so Perzijani prvi imeli pošte. Ko so v drugih deželah kralje vozili v vozovih z mulami;, se je peljal Perzijski kralj v vozu z 8 belci. Perzijani so sejali mnogovrstna žita, ravnali trto in mandeljnovo drevo. Posebno odlikovali so se v vrtnarstvu in imeli krasne vrte z rožami. Poglejmo zdaj na Grško, da vidimo, kako je tam v starodavnih časih s poljedelstvom bilo. Slavni Grški pisatelj Homer nam o tem marsikaj pripoveduje. Tako pravi, da so Grki sejali pšenico, ječmen in piro. Mlatili so žito na podih, čistili z vevnico. Žito mlele so gospodinje, kar razvidimo iz 20. speva v „Odyssei". Tudi z vrtnarstvom in sadjerejo so se pečali. Vino so pridelovali le črno, kajti le-to vino omenja Homer v svojih pesmah; hranovali so ga v mehovih. Izmed živine omenja Homer le konje; jezdili pa niso konj, ampak jih le rabili za vojaško uprego. Krmili so konje s pšenico, ječmenom in senom, ovsa stari Grki še niso poznali. Tudi osle nahajamo v Homerovih pesmah, katerih pa niso imeli veliko. Za uprego in tovore so rabili mule. Na vozu, v katerega so bile mule uprežene, se je peljala kraljeva hči Nausikaa do morja, kjer je za možitev prala z deklami oblačila in koltre. Goveda so skoro celo leto se pasla na pašnikih; paolzli so jih zjutraj in zvečer. Tudi sir so Grki uže znali delati. Tudi nekako surovo maslo jim je bilo znano. — Ovac in koz so Grki imeii veliko. Svinj so veliko redili. V goratih cvetlic polnih krajih je tudi čebeloreja cvetela. Imeli so Grki tudi pisatelje, ki so v svojih spisih razkladali poljedelstvo. Po vsem tem poglejmo še, kako so Rimljani kmetovali. Zgodovina Rimljanov nam prav očitno kaže moč in veljavo kmetijstva. Rim, ki si je podjarmil skoro celi svet, je svojo moč posebno si pridobil s poljedel-delstvom v deželah, katerim so Rimljani gospodovali. Poljedelstvo je bii steber vseh italijskih občin, in kafco zelo so vedeli, da vse občinsko življenje sloni na poljedelstvu, kaže se v lepi navadi, da so Rimljani, predno so kako mesto zidali, z brazdo naznanili okrožje, v katerem so potem napravili mestu obzidje. V dobrem starem času je vsak Rimljan tudi najvišega stanu s posebnim veseljem obdeloval svoje posestvo. Pozneje pa je pojemalo to veselje do poljedelstva; plemenitaži so bivali na svojih vilah in so prepustili obdelovanje posestva oskrbnikom in hlapcem. S to nemarnostjo pa se je začel tudi propad Rimske države. Da je vse premoženje Rimljanov obstajalo najbolj v poljedelstvu in živini, temu priča je to, da so Jßiua-Ijani z besedo „pecunia" zaznamovali denar, kajti v latinskem jeziku se živina imenuje „pecus", in od tod ime denarja „pecuuia". Rimsko kmetovanje je segalo posebno na pridelovanje žita. Razen pšenice, ječmena in pire so pridelovali repo, sočivje, rectkev, češenj in mak; živini so pokladali lupine, boo, grah in gra-šico. Setev so opravljali navadno le v jeseni in samo izjemno spomladi. Poljski delavci so dobivali plačilo v pridelkih. Voditelj delavcev (pozneje samo sužnjih) je bil tako imenovani ,,vilicus", to je, veliki hlapec, pod njim pa je stala ,,vilica", to je, velika dekla. Ker žita niso zadosti pridelali, so ga iz Sicilije dovaževaii. S propadom kmetstva je propadalo tudi pridelovanje žita in lotili so se pridelovanja vina in olja. Pridelovanje vina so Rimljani uže davno poznali; mošt prodajati jim je bilo prepovedano, dokler n'so duhovni praznika določili, ko so se smeli sodci odpreti. Oljko so dobili Rimljani po Grkih iz druzih krajev Italije. Poleg trte in oljke sadili so tudi figovo drevo in sadna drevesa. Senožeti so marljivo namakali. Z živinorejo se niso kaj pečali, kajti Rimljan je živel večidel ob rastlinstvu ia mesa niso vživali druzega kakor svinjsko in ovčje. Krav za mleko so le malo imeli in govejo živino le za delo na polji. Z biki in kravami so polje orali; tovorili so s konjem in mulo; gnoj na polje so nosili osli, kateri so tudi mline gonili. Pašnikov je bilo veliko, pa so bili lastnina državna. Pozneje so se pečali tudi s perutnino iu razuu gosi, katere so, kakor zgodovina pripoveduje, kapitöl rešile, so imeli posebno pave in golobe. Pisateljev kmetijskih člankov nam med Rimljani kaže zgodovina veliko; še dandanes slovi med njimi ime Kolumela. To je kratek pa zanimiv pregled poljedelstva pri starodavnih narodih. Gospodarske skušnje. Kaj storiti z drevjem, ki ga je sneg poškodoval. Sneg , ki ga je letos sem ter tje uže na debela padio, je, kakor nam gospodarji tožijo, poškodoval veliko drevja. Kaj storiti, da se Škoda kolikor mogoče zmanjša? 1. Na drevesih, na katerih so veče ali manjše veje popolnoma odtrgane, se morajo rane s kakim ostrim orodjem dobro ogladiti in s smolo ali z drevesnim voskom tako dobro zamazati, da zrak ne more do rane, in potem še dobro ovezati. Take veje pa, katere so sicer od debla odtrgane, vendar se še veliki del vejin okrog debla drži, se morajo prav varčno spet k deblu tako privezati, kakor so bile prej, in rana se mora tako obvezati, kakor pri vcepljenji. 2. Ona drevesa pa, na katerih je več vejic samo poškodovanih in ne od debla odtrganih, se morajo lepo obrezati, kakor se to večkrat zgodi, kedar hočemo kako drevo omjaditi. 3. Ce se to prav dobro napravi, kar smo zdaj omenili , in če se ravno mnogo vejic in celo vrh odreže, se vendar še mnogokrat zgodi, če je namreč deblo nepoškodovano, da drevo spet lepo krono in lep vrh dobi in kasneje gospodarju mnogo koristi. 4. Dobro je zuano, da so celo velika drevesa, katera so s korenino izdrta bila, ali celo do zemlje pri-pognjena, prav lepo rastla in rodila, če so se spet prav varčno vzdignila in dobro uravnala; in zatoraj tudi priporočamo, naj naši gospodarji tudi to prej skusijo, ko bodo drevesa celo za drva posekali. Ker se vendar izkoreninjena drevesa v zmrznjeni zemlji ne morejo lahko okopati, naj se s tem deiom počaka do tedaj, kedar bo zemija spet otajana in do tistega časa naj se korenje dobro pokrije s prstjo in slamo, da ne pozebe in se ne posuši. 'I I ' ! IH | M I Kako gospod T. ilitz piše o Bohinjski in Tolminski živinoreji. Bohinjska živina je navadno rujavordeča. Telesa je jako lepega ter se odlikuje posebno po svojih drobnih Kosteh. Mleka daje v primeri z veli&ostjo telesa prav veliko. Živa teža Bohinjske krave ne presega 4 do 5 centov, in vendar se od take majhne kravice sme na leto računati 1200 do 1500 litrov mlesa. Meni se zdi to pri tako majhni živini, katera se tako silno slabo krmi, prav veliko. Da bi boljše klaje imela, bi se mlečnost gotovo še zdatno pomnožila. Sicer se izvirni Bohinjski rod ne nahaja več popolooma čist, ne v Bohinji, še manj pa po Tominskem. V zadnjih desetletjih se je križem plemenil z Belanskim (Koroškim) rodom. Lepe telesne lastnosti Belanskega rodu, veča teža života in obilniša mlečnost so dale povod, da se a podporo, katero daje kmetijsko ministerstvo, nakupu^ jejo Be lanski biki za zboljšanje Bohinjske in To-minske govedoreje. To križemplemenenje, to je mešanje domače krvi z Beiansko, mora se imenovati prav umno in primerno, kakor dosedanji vspehi dokazujejo. Po takem križem-plemenenji postala je živina veča, bolj mlečna, posebno kjer se bolje krmi, kakor na pr. v onih vaseh, kjer se je skupno sirarstvo vpeljalo. Radostno sem se mogel prepričati, da ondi, kjer so se ustanovile zadruge, to je, skupne sirarije, gospodarji posebno pazijo na Beiansko kri, ker so se živinorejci prepričali, da od take živine dobivajo veliko več mleka, potem pa tudi, da ima taka veča živina lepša in veča teleta ter sama uže po sebi dobi večo veljavo na trgu. Da so pri začetku vpeljave Belanakih bikov bili poznati to, kar so navedeni trije rodoljubi dovršili za naši gospodarji nasprotni ali vsaj nezaupljivi, to si tol- mnogostransko omiko našega naroda in na čast našemu mačim s tem, da so mislili, da velika živina ne more slovstvu uže v onih časih, ko smo še ledino orali na hoditi na planine. Ta dvom je res nekoliko opravičen, puiji oiu venskem , uo uouo rauusteu pozuravj kajti živina res ni tako povoljno vspeševala na plani- 16. tečaj „Jezičnikov", s katerim je zopet lep Polj slovenskem ne bode radosten pozdravil novi nah kakor domača. ampak dolini. slabo tega ni bila kriva Belanska kri, ženo naše slovstvo. Pom nož pomno j nemarno krmenje živine uže domd v veleučeni profe ne > stikuj po vseh kotib, da da kakor marlj pravimo bere vse, kar , kajti čebelica ta ali uni Da kmetijske družbe skrbč po razširjanji dobrih pisatelj na svitlo dal, umeje tudi nabrano gradivo orga plemenskih bikov zboljšati govedorejo, moramo jim biti nično in hvaležni 9 kritično zvezati v celoto. Ni čuda zato, da tudi f pa prepričanje treba tudi, da bi med živinorejci prodrlo zunaj naših domačih mčj učeni krogi ki da treba živino skrbno krmiti 9 kar pa ^uuwj juaoiu uuuja\yiu uiv>j uv>uui niugi j OC i za slovstvo slovensko, visoko cenijo „Jezičnika • I ft . ^ • M ft ft # % m se zanimajo Tro- žalibog še skoro povsod zelö pomanjkuje. Kaj pomaga če imamo najlepši goveji rod v hlevu, če ga pa ne terih imena ima Slovenija v listinah svojega slovstva na lica letošnjega tečaja stavlja nam pred oči možake, ka umemo primerno oskrbovati s klajo ! Večina tukajšnjih živinorejcev tem v se nima pojma o kaj je umna živinoreja; oni poznajo sicer krmenje, da se živina preživi, a ne tega, da bi živina jim dokaj koristila. 06 zimski dobi, ko se maslo in pusti sir dobiva, se živini še poklada precej in primerne klaje, a spomladi in jeseni so živina zanemari. Posebno veke hvaležno zapisana zato letošnji „Jezičnik", še posebno zanimiv berj v Ljubljani po 70 kr ki se dobiva v knjigarni * Učiteljski Tovariš11 in pa „Vrtec'1. Priporočevaje v prejšnjin vrsticah šestnajsti tečaj Jezičnika spomladi, ko navadno pomanjkuje sena, naženo cele posebno uči te lj em našim „Učiteljskega Tovarša", ] trume živine na puste pašnike, kjer uboga živina komaj prihodnje leto uže nastopi svoj 19. tečaj. — Ce pregl našim učenjakom, priporočamo enem se Učiteljskega Tovarša ki toliko najde, da ne pogine Pri tem zgubi živina na damo obs a da letošnjega njegovega tečaja, moramo paö njegov vrednik gosp. M. Močnik, J® mesu in mlečnosti in vsa opešana prihaja na planino, pnpoznati, kamor pogostoma tudi preveč živine naženo. Ni čuda 8torii pošteno vse, kar je za domače naše ljudsko šol i O ^ _ _ « / , * J * 1 V> • 1 1 • « I v • f • potem reje. da tožijo gospodarji o slabih dobičkih govedo- stvo storiti mogel v mršavih sedanjih časih \ J U C# K\J Uk j \J ^VU^VVi^lj * V WIM IVTAU VAVUIAA ^ Vf f V VI V/ ^ ^ O Domače pleme more še nekako bolje pretrpeti la- tivnikom narodne šole obveljalo 9 ko pro na zem 9 ker je od mladosti privajeno lakoto trpeti in vsled koto tega kaj zadostljivo in potrpežljivo. ji slovenski libog razcepiti učiteljstvo na dvoje, da nekateri zape 99 To je istina, da taka majhna pa lahka Bohinjska iz. Pavlov postati po ovsu, ki se jim je molil 9 y SO pustili dom ter krava skoro kakor koza spleza na najviše in kamnite kraje. Pa naj bi planšarji zboijšali in očedili pota gik vrli 9 ki pa 9 zdrava, poslali bodo zopet Pavli ako Bog dd in pedago Zato 99 Tovar aprej, in steze, bo tudi težja Belanska krava prav dobro mogla v poduku , zmeren v besedi po svojih dosedanjih načelih: praktičen priti na p!amne Gospodarske novice. Cestni pahevnik (Wegehobel) katero se prod (šoder) po cestah kaj ki Iv ne moremo si 9 Ker se sučemo okoli ljudske šole, da ne bi tudi toplo priporočali še drug časnik ga pod naslovom „Vrt 9 uže let izdaj gospod Tomšič mladini na poduk in zabavo. Skušeni vrednik, ki dobro vč, kaj se imenuje masina, s brez delavcev tako lepo poravna zabavaje se tudi uči in se tudi ne godno šolski mladini 9 da 9 boji stroškov, t da je vožnja potem jasniti še s podobami bira tvarino z mojstersko roko kedar je treba, besedo raz- Da lahka. Ta masina 9 na katero je grajščak Weber v leto uze tečaj 9 mu Vrtec" nastopi prihodnj to dejanska priča, da doseza Humel-Radeku na Slezkem patent dobd 9 dolga in okoli 100 kilogramov težka, veljd 23 gld. S to mašino, s katero se prod po cesti razprostira in cesta lepo ravna dela, sta v stanu dva konja na dan pol ure dolgo šolska knj čevljev svoj lepi namen in ima mladine dovolj, ki ga rada pre Naj je tedaj „Vrtec" tudi toplo priporočan našim skrbeli za to, da nobena bira ljudskim učiteljem ki m brez naj njega in uže zel6^ izvoženo cesto, če ni preveč nasuta bila, poravnati. Časnik družbe kmetijske Tirolske, ki to mašino zelo hvali, trdi, da več sto delavcev bi ne moglo o enem dnevu ceste tako ogladiti, kakor jo ogladi We- * Cerkveni Glasbenik se zove časnik Cecilijenega društva v Ljublj 9 ki organ njem letu svoj tečaj Nam nastopi v prihod njegov form ta „Wegehobel a 9 99 pa- berjev pahovnik o poli ure. Dobiva se ki se slovenski najbolje zaznamovati da z besedo hovnik" zato, ker prod (brebir ali kamenje) na stran peha in v cestne jame poklada, pri gosp. Weberju, ki mašini tudi poduk cerkvene glasbe v smislu dotične cerkvene postave. Da se 19 Glasbenik" pošt trudi, tej svoji nalog zadostiti 9 to priča vsak list njegov v besedi in muzikalnih pri logah Da pa ima z ozirom na priljubij naše cerk priklada, kako se ta mašina rabi. veno petje preteklih let težaven stan , lahko verjame k. kdor ve. da vsaka reforma je bolj ali manj borba > 9 Z protniki Ker Slovensko knjizevstvo. * Jezičnik. XVI. leto, na svitlo dal prof. Josip Marn in posvetil 70. godu dr. Jan. Bleiweisu. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani. 1878. izvira iz olj 9 pa mpak misliti smemo, da iz tega, da protstvo ne se težko opusti kar se je več let po napevih priljubljenih naših pokoj ? ni&ov vkoreninilo, zato se bodo tudi misliti smemo, da polagoma dožil R. Milic v Ljubljani. 1878. *»eli z načeli „Cerkvenega Glasbenika", po vodilu: „v Ravnokar je pod navedenim dobroznanim naslovom potrebnih rečeh edinstvo", sicer pa „svoboda" in vsem protniki postavne cerkvene glasbe porazu načeli „Cerkvenega Glasbenika" po vodilu: „v ljubezen". Vrednik člankov, gosp. Jan. Gnjezd v posebni knjigi gosp. profesor Marn skupno na svitlo 99 dal vse, kar je v mnozih listih letošnjega tečaja „Učitelj- vrednik muzikalnih prilog, gosp »kega Tovarša" razpravljal o delovanji treh za sloven- poroča za to sko slovstvo mnogozaslužoih mož 9 in Ant. Förster, sta nam Mat eja a v n 1- karja Poženčana, Matija Vertovca in Mihaela Ver ne ta. Kdo po takem, komur je mar, na drobno Glasbene stvari. sklenjeno med zmagovito Rtiaijo in premagano Turčij Vabilo na narocbo Hajdrihovih „Jadranskih Glasov na podlagi jnih pehov vendar R t hoteča Gosp. V. Kosovel v Crnicah (pri Gorici) je razposlal s toplo besedo pisano vabilo na naroČbo Hajdrihovih pesem, iz katerega naj tudi našim bralcem položimo sledeče na srce: „Daleč preko slovenskih mej glasč se Hajdrihovi „Jadranski glasovi"; kedö jih ne jasno pokazati svoj blagi namen odrešenja kristij privolila, da se ta pogodba podd v pretres shodu diplo matičnih poverjenikov včiikih oblasti Evropskih Ta shod je bil v B mesec in tu so se določile mej Bolgarij ) gori pak se je dalo nove Srbij in trajal Črni t pozna? Komu ni solzica zasvetila se na očni vejici in narastla v debelo kapljo vdrla sa mu po lici, ko je cul izurjene pevce iz krepkih prs zapeti melodijo Hajdrihovo? Nezmožno je ubožno pero moje naslikati lepoto; boječe orožjem pridobil Tako zemlje, koliko ste si bili z se v puščioa po Rusu razdj končala svoje Je e Turčije blago delo, uteknila Berolinu razdelila za ) Rasij je bila do mec v nozoice, a ne se f da ne pomanjša slave molči! Rodoljubi! kratkem mislim izdati nadaljevanje Hajdrihove zapuščine: drugi zvezek „Jadranskih glasov", v isti obliki kakor je bil izšel o svojem času prvi; obsegal » umaknila se še z mesta, marveč, ker Turku ne zaupa, ostala je še s precejšnjim delom svoje slavne armade nkraj Balkana, da tako prisili Turško vlado spolniti in kar so jej potem to kar je v sv. Štefanu podp bode krasne čveterospeve in zbore; ako se oglasi zadostno število naročnikov, vsaj toliko, da lehko poravnam tiskovne stroške. Od Vas je zavisno, da se ovi narodni biseri pogube ali da ostanejo nam in našim zanamcem še naložile skupno Evropske oblasti Tako bila naj več po zaslugi Rusije leta 1856. spisana pogodba raz velike oblasti (Avst v ponos, stane spodbujo, uzor t Sodite in določite! Zvezek gold. 20 kr., koje mi blagovolite stoprv tedaj poslati, ko bodete prejeli knjigo. RaČite natanko določiti kraj in število zvezkov, koje želite prejeti! Priporočam Vam, rodoljubi, še enkrat: določite osodo Haj- trgana tista v Pari: kateri so se bile štir Nemčija in Angleška) zavezale, braniti T pada. Turku. f , po Francoska t raz Tako ni nobena teb držav več vezana pomagati dribove zapuščine!" Nadejamo se, da gosp. Kosovelov poziv dobi izvrat nim Hajdribovim napevom na stotine naročnikov. še več ae je zgodiio: sklenili so Turčiji vzeti še ostali deželi Bosno in Hercegovino. Osvojiti si ti deželi, dobila je nalogo Avstrija. Tega ukrepa diplomatov so bili želeli. veseli posebno Slovani, ki so uže vsa leta , da bi Avstrija zasedla Bosno; al njihove želje, ob enem želje zatiranih Turških Siovanov, so bile ob gluha ušesa, kajti grof A n d r a s s y > Politične stvari. Političen pogled po Evropi ob koncu leta 1878.] Akoravno so „Novice" med letom preveč Magjar, bal se je žuganja svojih rojakov, znanih pobratimov Turčinov. Želji večine prebivalcev našega cesarstva se toraj ni vdal, a moral se je vdati naročilu Evropskih vlad, ker, če bi on še zdaj ne bil maral Bosne in Hercegovine , bi se bil našel uže kdo drugi, ki ji bil rad vzel, in mi bi od Turške dedšine ne bili imeli nič ko nekaj milijonov zgube, ki smo jih potrosili za begunce vsem dogodbam na političnem polji in svojim bralcem poročale o pozorno sledil® in oborožene vojne straže ob Turških mejah. njih, bo vendar Šli smo toraj v Bosno se zdaj, ko leto h koncu še marsikomu vatrezeno, če , čeravno pozno uže, a šli gre > na-nj in v kratkih črtah posnamejo vse ono smo vendar. Dne 29. julija ao prestopile naše armade še enkrat nazaj obrnejo na vseh krajih meje. Hudo je zadel klic v orožje mar- kar WW UJ t wwrttu Vi V/VJUMIU vj » QU \J Li \J j Ck L 3 Q J 9 Y^ltav/ JIU j W UiUiaiU pupuouu O V Vja UOiU^ IX za Avstrijo in za nas posebao važaega godilo pri kateri rodovini je odšel na bojišče edini reditelj» sikoga, veliko jih je moralo popustiti svoje delo, marši nas in po drugem svetu. Zarea, leto 1878. je bilo eno najvažnejših tega stoletja, vzlasti v zgodovini Slovanov bo imelo imenitno skoro vsak je šel rad ) ker Je Al šel nad Turka, veČsto- letnega zakletega sovražnika Slovanov in kristijanov. zapoved, vdeležil Komur pa ni veijai klic v orožje kot mesto. Ko smo lani osorej ozrli se nazaj, smo storili se je radovoljno vojske zoper turčina s tem to manj veselega obraza; vendar navdajala nada boljša prihodnosti; zaupljivo smo zrli in sirot, doli na jug } da je po nam ga je uže takrat svoji moči z darovi olajševal osodo zapuščenih rodovm kjer so bili Rusi kratko prej, 10. decembra, turški kači štrli glavo pri Ple v ni, v Aziji pa jej bili že tudi izdrli strupene zobe. Takrat smo rekli, da bili, zmagovali ne le sovražnika, marveč tudi silne vre-Ruske zmage ne bodo brez dobrih nasledkov tudi za menske in naravne zapreke ter tako v dveh mesecih In kako veselje je bilo, ko smo vedno in vedno Ie slišali o slavnih zmagah naših junakov! Re3 junaki so bili nas, in da se nismo motili, kažejo leta, ki naj tu gredö še enkrat po vrsti memo nas. d o go d be ietošnjega osvojili Avstriji čez 1000 Q] milj tuje, neznane zemlje in nad poldrugi milijon kristjanov Siovanov rešili kru Se ve, da moramo začeti tam, kjer smo lansko leto tega jarma. Pač je marsikateri ostali — pri Rusih, katere smo pustili na Balkanu je draga kri izgubil življeaje ) tekla podeče razdjane Turške armade. > al slavni vspeh je vreden vseh žrtev tudi denarnih! Brž po novem letu so naglo in zaporedoma prodi- Zasedbo Bosne popisovati nadrobneje se nam ne rali naprej, jemali trdajavo za trdnjavo in kmalu stali zdi potrebno , ker smo po vecem uže to sproti storili, pred Carigradom na veliko žalost Angležev, kateri toraj bo vsakemu znano, kako se je vršila. Le to še so začeli podpihovati druge velike oblasti. Al Rusi niso pristavimo, da je bilo to leto slavno ne samo za Rusko, marali, da bi jim mir med njimi in Turčijo diktirali marveč tudi za Avstrijsko armado; obe stojite v tem drugi; marca so ga v sv. Štefanu pri Carigradu v isti vrsti. Izmed nje mole kviško imena vojskovodij sami sklenili tako, daje Bolgarija postala svobodna, Filipovič a, Jovanoviča, Virtemberga Srbija, Rusiji f nad Prvi se ve da 31 ki se je po propadu Pievne vnovič pridružila vodvode Ivana S al vat or j a i. dr. z orožjem, in Crnagora, ki orožja nikdar ni je pridobil največ slave, ker se je skazal ne le veleum odložila, marveč vedno zmagovala j pa imate biti popol- nega in pogumnega vojskovodjo, marveč tudi izvedenca Rumunija, katera v upravi dežele, kajti kot rojen Slovan sam dobro ve noma odtrgani od Turčije , isto tako zamenja Besarabijo z Dobrudžo, prvo odstopivši Rusiji, kako se ima ravnati s Slovani. Kako se je prikupil v Čeravno nihče ni imel pravice mešati se v to pogodbo, kratkem času ne le svojim vojakom, ampak tudi prebi talcem zasedene dežele in še cel6 mohamedancem 9 to poslanci, kar je dovolj znano iz obravnav; ti so bili na čast domovini, nemškutarji so nesli domu le največe pričajo razne ovacije, ki jih je doživel zadnji čas in o katerih smo ob kratkem uže poročali. Slava mu! blamaže. Škodovali so nam le s tem, da so pokopali Zdaj pač smemo reči, da je Bosna naša. Je res adreso naroda do cesarja, in ukrenili novo zmes šolske postave, ki pa menda ne bo zadobila najvišega potrjenja. Nenaravno je tedaj bilo to, da so bili zastopniki ogromne narodne večine letos v manjšini, pa tudi to bo drugače brž, ko propade sistema, vsaj nobena stvar ne more še na Dunaji neka „ustavoverska" svojat pod vodstvom bivšega ministerske ekscelence Herbsta, ki je s tem, da ne bi se dovolilo daljnih stroškov zasedbe, hotela tje vreči pridobila, veljalo, kar posadko vse, kar je nasa slavna armada s potoki krvi si zagrizenim protivnikom slovanstva ni ob- dolgo stati na glavi. Po tem nenaravnem deželnem zboru smo prišli tudi ob narodni deželni odbor. Kaj to so nameravali; naši vojaki ostanejo doli za in mi jim želimo prav vesele Božične praz- izdd, vč vsak nike med odrešenimi brati. Kaj pa se je godilo to leto še druzega? a ! ve- selega. tudi druzega je Na Dunaji je še skoro vse, kakor je bilo ob letu; državnega zbora večina je , komur je znano, koliko dobrega ali slabega more za deželo storiti ta urad. Kurzi nemskutar-ski bi bili toraj v naši deželi silno poskočili, če bi jih ne bile dogodbe na jugu izdatno potlačile. Se nekaj je, kar grebena nasprotnikov naših ne še zmiraj taka, da pred pusti prav kvišku, in to je deželoi predsednik vitez marsikaj, žalibog, ne tako pragom Božičnih praznikov še ne moremo reči 9 da je Kalina, ki smo ga letos dobili; ta mož ne hodi tiste nastopil „mir med ljudstvi Avstrije". Pač je propalo strančarske poti, kakor jo je hodil njegov prednik Wid Auersperg-Lasse rjevo ministerstvo, a druzega mann, — to pričajo uže bolj redke konfiskacije sloven-boljšega še nimamo, stari ministri nadomestujejo vsak skih listov in to, da tudi napadi nemških Ljubljanskih samega sebe in od nikoder še ni nobenega znamenja, listov na nas niso več tako nesramni. In uže to je o da bi se prevrgla sedanja sistema Avstriji in njenim sedanjih mršavih časih, ko se z nemškim „liberalizmom" narodom v prid. strankarsko disciplino ,,ustavo- vercev' v državnem zboru je pri kraji, to edino je bori narodni konservatizem, veliko vredno. Proti koncu leta. 19. novembra, je pa doživela mila 9 9 za nas znamenje boljše prihodnosti, kajti družbe hege- naša mati Slovenija nekaj , za kar jo bo marsikateri da drugi državni drugi narod zavidal, into je dr. Bleiweisova sedem 9 Mogoče, monov bode kmalu konec, zbor dobi bolj veselo podobo za nas , al gotovo vendar tudi to še ni, dokler veljd Zaznamovati imamo še na tem polji nesrečno desetletnica. Ona se ni obhajala samo v sedanja sistema. hajala se je po vsej deželi krajih 9 a kaj rečem! Ljubljani, ob po vseh 9 dogodbo kjer bije kako slovensko srce za svoje svetinje 9 namreč Dolgo sem ter tje vlečena in tirana in še več: kjerkoli bivajo Slovani. In to veljd! Narod pogodba med Avstrijo in Ogersko se je v tem letu je slavil možd, ki ga imenuje svojega budite Ij a in vnovič sklenila za 10 let 9 toraj srečni dualizem raztegnil še dalje. Pogubne nasledke se je za Avstrijo ne- ga slavil tako, kakor se le redko kdo na svetu slavi in to vse se je zgodilo brez vseh agitacij 9 9 j brez vsega tega za Avstrijo smo mi uže večkrat povdarjali, zadnjič prigovarjanja, samo po sebi iz srčnega nagiba. Lahko v posebnem članku celö dokazali, da je Ogerska s svojimi finančnimi razmerami prava mora za nas, ki nas utegne zadušiti. Upajmo , da bode modrost našega cesarja našla tu kako pot rešenja, katere njegovi sedanji Kakor pa je še so zdaj nasprotniki naši videli, da nas ni le mala pe- 9 svetovalci, ministri, ne morejo najti. ščica, ki zahteva le pravico, a druzega nič narodu slovenskemu, in da imamo Slovenci duševno naslombo na naših bratih Hrvatih, pa tudi simpatije vsega slovanstva. In v se nekaj: videli so naši nasprotniki, da mi Slovenci u dandanes na Dunaji, dosežejo Magjari vse, kar hočejo, ostanemo nepremakljivo verni državljani Habsburške in tako bode tudi še dalje, Če se to hipoma ne ustavi, monarhije, ki ne poznajo tistih „svinčenih podplatov Upajmo , da bodo vspebi naše slavne armade na jugu katere bi .f in politični veter, kateremu bo zavoljo tega morala biti nekateri naših protivnikov radi izzuli, da bi f potekli kam drugam. In narod, ki svoje zaslužene mo-odprta tudi notranja politika Avstrije, marsikaj potre- žake tako spoštuje, slavi in odlikuje, ni pogubljen bili, kar je gnjiiega pri nas. v Ce pogledamo na ožji dom, na slovenske dežele njemu kali velika bodočnost. 7 Zato pač mi Slovenci vkijub mnozemu pelinu 9 ki nase, ni pravega dek naroda ševnem obziru veselja. Pač zapazimo povsod napre- smo ga morali v pojemajočem letu požreti > na zadnjo ne toliko v materijalnem kolikor v du- stran letnika smemo s ponosnimi črkami zapisati dvoje kar je vsakako veselo znamenje; slavnih dogodeb: zasedbo Bosne in dr. Jan. Blei- nas tlači še mora sisteme, tujstva. Deželni zbori vendar nikjer niso bili v resnici deželni karski, Slovenci nismo nikjer bili ) ampak po številu prebivalcev zastopani. Koroški Slovenci so zgubili edinega zastopnika svojega, vrlega gosp. Andr. E i n s p i e 1 e r j a, weisovo sedemdesetletnico. Prva je dokaz slo stran- vanske hrabrosti, druga dokaz slovanske vzajemnosti. A. Bog daj dalje srečo! v Staj ar s ki pak so se pri volitvah hrabro obnašali slovenskih občinah je vkijub hudim agitacijam zmagal Mnogovrstne novice, povsod narod 9 po mestih, kjer je nakopičeno tujstvo in renegatstvo, niso * Črtice iz življenja sv. očeta papeža Leona XIII„ mogli speti se do večine. Na Go- Sveti oče dela neprenehoma skoro celi dan ali sam ali s svoiim tajnikom msg. Bocaliem, ki cel6 večkrat rišk e m je bilo ostalo vse pri starem ; Tržaški mestni ob enem deželni zbor, pa je vlada vendar razpustila za- ne zadostuje, tako da včasih še dva druga tajnika po-voljo lahonskih burk, ki jih je vedno uganjal; toda do- trebuje. On prav malo je. Če je jedel kuhano goveje kler lahonom nasproti naša vlada ne bo stopila na noge trdneje ter ne podpirala slovanskega plemena meso 9 ki i^iuuuju toi ±a\j puupnaici oiu v auoauga piuui^ua j ai JQ vuurwv^ y u j ujgoa> xic* > uuui p v^ p s j u v« c*il edino v stanu ugnati jih, v Trstu ne bo druzega bol- tri frišna jajca. Pri jedi pije le malo vina in sicer tisto jega zbora. čenko ne mara za pečenko, ali pa če si je izbral pe- govejega mesa. Na večer popije dva ali vino Ostane še deželni zbor Kranjski. Kako je bilo ki ga je v Perugiji pil in ki se „asprino", kisovec s tem? Preteklo leto smo bili pri volitvah propali imenuje Za mizo se moraš prijeti pripoveduje pi- satelj životopisa papeževega — ako hočeš le en požirek kako in zakaj, to uže vsak v6. Marsikdo je bil radove- tega vina popiti; tako zel6 zasluži to vino svoje ime. , kako bo, kedar se zbor snide; res ni bilo brez To vino pridelujejo v visoki gorici iz grozdja, ki nikoli den, ropota 9 a moralni vspeh so imeli vendar nasi vrli ne dozori. Sv. oče trdi, da mu to vino posebno dobro dč za prebavo povžitih jedil in da bi mu najžlahnejša zavarovati svoje premoženje škode ognja, to je paS vina „asprina" ne mogla nadomestiti. žalostno! # votno domovino. Judje se hočejo preseliti v Palestino , svojo pr-Frankfurtu se je namreč ustano- Ko Silen Tabor na Notranjskem 21. grudna. (Zahvala.) se spominjamo poprejšnjih adlog o pomanj vilo društvo, katero dela na to, da se v Palestini nakupijo zemljišča in oddado potem samo judom za obdelovanje. Zato hoče društvo, da se judje naselijo v Palestini. Al kako se ujema z judovsko naturo poljedelstvo? Za jude to ni „kšeft". Talmud (judovska postava) ve- vode za živino, in ko prevdarjamo zdajšnjo lah napajanja, je pač dolžnost moja, da se si. c. kr kanj koto kmetijski družbi v imenu naše podobČine očitno zahva pravili smo si a bode ljujem 7 kajti z denarno njeno podp leva: uloži 100 krajcarjev v trgovino, pa boš jedel meso in pil vino; uloži jih v polje, pa se še zelja ne boš najedel/' Po tem takem poslanec Istcczy, kateri je predlagal, naj se judje preselijo v Palestino, ne bode ubog dnjak, do katerega upanje stavimo ) živina vprihodnje tudi o postrežena } bi brez omenj nasa ki suši z dobro voda nikoli ne podp bilo mogoče. Zato hvala prisrčna si. družbi kmetijski doživel sreče gre dobro med nami kristijani. r4vuv"'ju * * , www da se spolne njegov predlog, vsaj jim da skrbi za nas uboge kmete f J Horjul 20. dec St Sprejmite, dra0 t podžupa Novice sle miuijui -v/. uiago , Ö1C deČe vrstice v spomin našemu obče ljubljenemu in vi * Koliko se je tobaka pokadilo v prvi polovici le- sokospoštovanemu fajmoštru gosp. Alešu J v 87 letu svoj tosnjega leta, nam kaže dotični uradni izkaz, iz kate rega se razvidi, da se je po vseh deželah našega ce- rosta Kranjski" v duhovski službi. Doživel je ranjki svoje , ki je starosti umrl 4. dne t. m. in je bil sta sarstva (brez Ogerskega) poprodalo za 28 milijonov in 108.263 gold, tobaka različnih sort in pa smodek. Koliko denarja gre tedaj uže v pol leta v dim! in je jako redko , svoje demantne maše } o zlate kateri priliki so ga tudi svetli cesar poslavili zlatim križcem s krono za zaslug narodnjak Bil Novice ranjki ves iskren in d Naši dopisi. začetka mladini j pole g ,, Vrteča", Danico" naroden koj ki ga > in „Slovenca* daroval šolski s svojim duhovnim pomočnikom Gorici 22. dec. Osupnila je v ponedeljek vse v blag družbi marljivo prebiral prav do zadnj OP o Zelo starčeka bolela „Slovenčeva" nesrečna osoda J0 v mesto novica, da je tisti večer pred glavni tukajšnji Ljubljanski škofiji, in srčno je molil, da bi se skoro politiški preiskovanec Anton T a b a i (moj sosed) iz zapora ušel — ušel ob 4. uri popoldne! Vreme je jiJen mož rad prihajal celo v Ljublj bilo res prav ugodno takemu počepu, ker je hudo sne- vduseno glas poravnala ta nemila stvar. Dokler je mogel, je kot vo- in zmirom na- za dr Jan Bleiweisa poslane žilo. Osupnil pa nas je ta drzai ubeg zato, ker si nismo želni zbor. Občna je toraj žalost po bridki zgubi mogli misliti, kako je bilo to mogoče. Tabai je zdaj v varnem zavetji sosebno ob tisti uri v Vidmu 7 hudo v de- h malo premožnih, vendar dobrih ljudeh, katerim b£ Oubo in 7 če je res, kar on sam o ubegu v nekem Videmskem farni oskrbnik gospod Fr. Dol nekako nadome9toval pač dosedanj vrli ki časniku pripoveduje moramo mnogo let t - — AHIIJ» uaai uum ^WÖ^/WU. jl ± . JL/ v 1 i u ax j A. I jO XJu U KJ i C pohvaliti ga v tistem rajnkemu gospoda očetu lajšal starost in si za vso du zmislu, v katerem Kristus nepoštenega oskrbnika hvali, hovnijo pridobil že velike zaslug Od kar je bil prišel v ječo, premišljeval je neki noč in dan uaii, kako bi ušel. Narisal si je ključ svoje sobe, roane caamice v po tem narisu v Vidmu narediti ključ; poslali so mu tega leta. Dnevn dal Bizovika. (Vabilo k občnemu zboru Čast. udov narodne Čitalnice v Bizoviku), kateri bode 29. decembra red 1 ga Bog si ga vedi 7 kako noči je bil že unstran Idrije v ječo, in 15. t. m. po ročilo blagajnika Nag predsednika a ne da telegram! ga bil zadel 7 akali so ga namreč s kočijo v Go-predrzni Videmski pajdaši in odpeljali ga v ve- " Pa- v našem obmestji, je padla v ogenj 21etna de- kak rici selo družbo tovarišev na to že pripravljenih, novcu posameznih udov pold Volitev novega odbora Začetek zborovanj ob ' Po. Nasveti uri po- Ljubljane Da čnemo s strašansk klica in zgorela. e več let nismo imeli v mestu padel toliko snega, kolikor pretekli teden; včeraj ga je od- kar pritožbah mestj deti sneg, prisilj » dnjega lista prvi članek za-nemarjenimi ulicami, smo po mnogostranskih 3 iz kmetov vi- Ce hočej IM j ---Ö ~ 7 —----r----------- > . . 1 ° j ------rs e» cv u o južni dež pojedel; danes imamo najlepši (jesenski) dan. zdaj Ljublj kakošne naj ne bodo po vaseh pota, naj pridej F t it l \ i n n a nu ! n /1 n f ^ b g\ r% rv m i r j /> n /v n ! 4 Porotno-sodnij ske obravnave smo imeli pretekle dni. Med drugimi obsojenci zadela je zaslužena kazen tudi neke sleparske igravce, domače in vnanje gledat 7 take pritožbe so se čule te dni 7 kamor koli je človek prišel jej gre za dobro ime, treba > da mestna gosposka posluša opravičeno grajo in to temveč zato, da se si. magistratu ne oda rja , — ki so ljudi po krčmah zapeljevali in pulili, „pometaj pred svojim pragom, to je, očedi mestne ulice, Št. Petru pri Grorici stanuje neka družina Ba- ki so tvoja skrb, če ukazuješ io kazni nakladaš hišnim posestnikom, ki kmalu ne osnažijo tlaka pred svojimi Te okoliščine so roggi, katere pa ni zdaj domä. se poslužili tatje in pobrali ni davno perila in dragoce- hišami." Ljublj nosti za kakih 2000 gold. mesto z večidel ozkimi ulicam UiOaUilt Ujuuijaua j v lu uoiu ia » uaauui uiiv,»uj l ^ če veliko snega pade in ga hišniki od svojih pragov na Laliovič pri Cerkljah 13. dec. M. B. — Jesensko sredo ulic vržejo, nastauej hrib 7 ki oviraj robo smo vendar pospravili v shrambe , pa tudi stelje j smo si navozili. Hvala Bogu! kleti nam pa dohaja da promet. Dolžnost mestne gosposke je zategadel, m udom a dd sneg odpraviti iz ozkih ulic ia ve- zato da vode iz studencev še zmirom toliko, da je od večera do likih trgov. To pa iz dvojnega ozira: prvič jutra priteče po 50 škafov, pa tudi nekatere hleve za- je prosto gibanje vozov in peš-ljudi po obljudenih deva ta nadloga. Na spodnjem Brniku — v naši oko- ulicah mogoče 7 in drug iz konomičneg lici jici — je pogorel posestnik; velika sreča je bila da je uže nekoliko snega bilo po strehah, sicer bi bilo manjšimi stroški odpelje, kakor pa uže v to ozira; saj vsakdo vč, da se mehki sneg hitrej led in z spre- mnogo hiš v pepelu; tako pa je bilo ljudem, ki so pri- menj hiteli na pomoč, mogoče obvarovati še veliko večo ne- 7 katerega treba s krampi zamudno razkop vati. Ce morebiti magistrat odpeljevanje snega v najem ki je s srečo. Posebna hvala gre Andreju Plesovtu pomagaČi rešil več živine in vozov. Pogorelec ni bil daj ga , uaj pod kaznijo naloži najemnikom dolžnost, u< 'selej koj drugi dan spravijo iz poti, ne pa da za da zavarovan. Da še toliko naših ljudi ne čuti potrebe, radi lastnega dobička čakajo, da ga utegne južno vreme v lužo raztopiti. — Drugo pa, kar moramo opomniti, je to, da ljudje po trotoaru bolj varno hodijo, če enmalo snega obleži, kakor pa po gladkih kamoih, s katerih potreseno žaganje ali kaka druga šara kmalu zgine, da ljudje padajo in si noge ali roke lomijo ali se drugače poškodujejo. Zato „videant cosules"! — (Iz seje deželnega odbora dne 20. t. m.) Vodstvo vino- in sadjerejske šole na Slapu se pogojno pooblasti, da pošlje razne vinske trte, sadna drevesa in pa razna v šolskih vinogradih na Slapu pridelana vina na razstavo v občni zbor Kranjske kmetijske družbe meseca januarija prihodojega leta; — obračuni do hod-kov in stroškov šolskega posestva Slapske vino- in sadjerejske šole leta 1876. in 1877. se odobrijo in lastniku šolskega posestva grofu Karolu Lanthieriju v potrjenje pošljejo; — predlogu okrajnega šolskega sveta za povišanje nagrade pomočnega učitelja na ljudski šoli v Planini pri Vipavi se pritrdi; — siroti necega šolskega učitelja se do prihodnjega deželnega zoora dovoli 50 gold, letne miloščine iz normalno-šolskega zaklada; — na dopis zarad definitivnega potrjenja sedanjega provi-zoričnega učitelja na ljudski šoli v Horjulu se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da naj se učiteljska služba v Horjulu zarad definitivnega imenovanja učitelja razpiše; — mestnemu magistratu v Trstu se piše v sadevi pošiljanja Kranjskih najdencev iz Tržaške naj-denišnice v rejo na Kranjsko; — na dopis c. k. deželne vlade za podporo po silni povodnji poškodovanim krajem okoli Cirknice, Loža in Planine in pri Loškem potoku (v Kočevskem okraji) se vladi odgovori, da deželni odbor hoče omenjenim krajem kolikor mogoče iz deželnega zaklada pomagat', ko dobi potrebne popise in razkaze škode in poškodovanih, deželna vlada se pa naprosi, da se obrne tudi na visoko vlado za pomoč iz državnega zaklada. — (Iz seje odbora „Matice slov.u) ki je bila 18. dne t. m. in o kateri prinese prihodnji nas list poročilo, objavljamo danes le to, da Matični udje dobijo za letošnje leto obširni „Letopis44 z nekaterimi jako zanimivimi članki in pa knjigo „Potovanje okoli svetd", spisal v francoskem jeziku J. Verne, poslovenil Hostnii. S podporo „Matice" je gotova tudi slovensko- hrvatska slovnica Zagrebškega profesorja Marna, ki jo bode razprodajala „Matica". Ta slovnica je našim bratom na jugu dejansk dokaz, da se Slovenci zanimajo za njihov jezik. — V prihodnjem letu izda „Matica4 4 poleg „Letopisa44, za katerega je uže mnogo lepega gradiva pripravljenega, slovensko „znanstveno termi no logi j o", ki jo je spisal učeni naš jezikovalec in neumorni delavec gosp. Matej C i gale na Dunaji. — Presvitli cesar je daroval v Logaškem okraji po povodnji poškodovanim 3000 gold., gosp. c. kr. deželni predsednik vitez Kalina pa 60 gold. — (Iz obravnav c. k. deželnega Šolskega sveta) izvemo sklep, da je vsled poročila okrajnega šolskega sveta Ljubljanskega privolil v to, da vpnhodnje učenci ljudskih šol na dan vernih duš dopoldne ne bodo imeli šole. Kako velikanska milost je to, da se pol šolskega praznika dovoli dnevu, ki je pred časom „kon-fesionsloznega liberalizma44 od nekdaj bil celi dan šolski praznik! Morebiti bode novošegne školnike zdaj strah, da ne bi šolska mladina zavolj poldnevne šolske zamude veliko znanstveno škodo trpela. — Po pismih, ki jih je Miroslav Hubmajer pisal v Ljubljano in Zagreb, je on 11. dne t. m. prišel srečno v Vidin, kjer so ga Bolgari presrčno pričakovali, da sprejme poveljstvo v Macedonskem ustanku. — Tisti čuda lepi naturni prikazek, ki mu je „Glorija" ime in sta ga v „Novicah44 popisala gospoda Schol-^majer in Mencinger na Golem, zapazil je 22. t. m. tudi gosp. Fr. Kadiinik v Dobrunjah pod Ljubljano.. Prihodnjič več., — (Zadnji večer letošnjega leta — Silvestrov večer) napravi čitalnica po priljubljeni večletni navadi veselico, katere program šteje 11 večidel šaljivih toček za petje in domači orhester, vrh vsega tega pa bode tudi še loterija. Vse točke ao nove in ena lepša memo druge. — Vabijo ae na to veaelico, s katero ataro leto 8lov6 jemlje, vsi častiti udje čitalnični, pa tudi „sokola" in „dramatičnega društva", katerim tudi je vstop prost; po udih čitalničnih vpeljani gostje plačajo 1 gold, vstopnine. Razposlani program bode udom na drobno naznanil, kaj se bode pelo, godlo in deklamovalo. — (Na občni zbor narodne Čitalnice) na sv. Štefana dopoldne ob 11. uri opozorujemo še enkrat gospode društvenike posebno zato, ker se ima po družbenih pravilih voliti nov odbor. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Oba državna zbora sta v soboto sklenila svoje seje. Predsednik Dunajskega zbora ni napovedal dneva, kedaj po novem letu nadaljuje zbornica poslancev svoje seje, ter le obljubil, poslancem to pismeno naznaniti, in da na dnevni red postavi razpravo Berolinske pogodbe o Turških zadevah. Ogerski zbor pa začne svoje seje 20. januarija. Grof Andrassy pride, kakor je zdaj uže gotovo, zoiagonosen iz boja s Herbstovci zaradi zasede Bosne in Hercegovine. — Zadnje dni zborovanja ta- in unkraj Litave pa imamo zaznamovati velika škandala v Dunajski in Ogerski zbornici. V Dunajski zbornici je poslanec vitez Schönerer na vsa usta rekel, da si nemško ljudstvo našega cesarstva želi priti pod Prusijo, — v Ogerskem zboru pa je poslanec Czanady ministra Tiszo tako zasramoval, da more človek res Magjarsko kožo imeti, da take psovke strpi. — Take cvetke poganja dualizem in njegova sistema! — V seji 18. dne t. m. je zbornica poslancev z večino sklenila, da se davki in davščine po dosedanji razmeri pobirajo od 1. januarja do kooca marca prihodnjega leta. Zoper ta predlog so govorili nekateri ustavoverci, reksi, da v finančnih zadevah nimajo zaupanja do ministerstva, ki je vendar „duh iz duha njihovega in meso iz mesa njihovega.*4 Poslanec vitez Schönerer pa je pri tej priliki zopet očitno pokazal, kam nemški liberalizem taco moli; zakričal je namreč, da v nemški Avstriji čuje se po vsihokra-jinah klic po združenji z Nemčijo. Na te besede zadonijo viharni klici „oho, oho"! od tiste strani, ki se ni še Nemčiji podala. Mi Slovani si zapomnimo Schöaererjeve zdihljeje podobne Kaiserfeldovim „svinčenim podplatom". — Delegaciji ste bile po 6tedenskem delovanji 16. dne tega meseca odložene na prihodnje leto. — Predsednik Avstrijske delegacije grof Goronini je sklenil zadnjo sejo z naznanilom , da jej še danes ne ve dneva naznaniti, kedaj delegacija po novem letu zopet začne delovanje, in da jej bo zatega del dan prihodnje seje in pa obravnave njegove nemudoma naznanil, kedar dobi od ministerstva predloge, katere ima delegacija še rešiti. Skupna (Avstrijsko-ogerska) finančna postava za 1. 1879. kaže, da se bo za redne in izvanredne skupne stroške potrebovalo 105 milijonov in 178.236 gold., od katerih odbivši lastne prihdke colnine z 12 milijoni in 841.000 gold., ostane nepokritih 93 milijonov in 337.236 goldinarjev, tedaj v razmeri 70 odstotkov, ki jih plačuje Avstrija, in 30 odstotkov, ki jih plačuje Ogerska, pada na Avstrijo 64 milijonov in 29.343 gold., na Oger- «ko pa 27 milijonov in 441.147 gold. — Delegaciji ste četrt leta 1879. po dosedanji razmeri, je poslanec Mi- tudi dovolile 20 milijonov gold, za potrebščine zase- halovič v svojem imenu in v imenu svojih rojakov danja Bosne in Hercegovine v prihodnjem letu. objavil Po ukazu da hočejo podpirati vlado proti temu j da se cesarjevem se napravi „velika dobro- Vojaška granica združi v celoto trojedne kraljevine. Iz delna loterija za družine reservistov", k. so bili v Bosni ' " ** j Q ^ — ----- —--^^ J M w M * I W w A 4J VI JL CJ točno vprašanje (Bosna in Hercegovina) daje ravno sein Hercegovini. Izsrečkano bode pri tej loteriji 7122 daj veliko važnost Granici, in ker samo od sedanje vlade dobitkov, med katerimi bodo nekateri znašali 60.000, je pričakovati, da more zatreti Magjarsko nasprotstvo 15.000, 10.000, 5000, 1000, 500, srečka (loz) veljd gold. ----V . w.wv, J- £-----J--- ~ - ~ — IJOOpiUlOlVU, 200 in 100 gold. Ena zato jo in pod tem pogojem hočejo podpirati Hrvatski Dobivale se bodo srečke v poslanci. Prevzvišeni biskup Str os s maj er se je loterijah vseh dežel in nadejati se je, da se bodo vse povrnil domu iz Rima, kjer je neki najbolj bil zarad srečke lahko poprodale. Srečkanje bode že 6. marca zadev katoličanov v Bosni. — Zagreb se je Bošnjakom prihodnjega leta. ~ zadev katoličanov v Bosni, ki so se v Budapešti poklonili cesarju in unidan f na novih ministrih je veljko besedi po ča- poti v domovino svojo se par dni mudili v Zagrebu m i « w / nr* /vi * » » • 1 • « • i i # \ t ^ ^ O snikih, ministrov samih pa še ne. Grof Taaffe iz Tirolov jako prikupil; eden izmed deputacije je rekel: > ~ ------# r —----- ----- -----------• j i-----r-- i ---------—i---—-j ~ * • „Lep je bil tukaj, pa je šel in ne bo minister; zdaj je Po- je Beč, lep je Budapešt, al nam najmilejši je Zagreb, točki iz Levova potoval v Budapešt, poklican od cesarja, ker tu smo med svojimi pravimi brati."1 pa uze pravijo, da je bil pozvan zaradi Galiških za- Iz Bosne in Hercegovine. Nadlog ni konca ne kraja dev. Veliko glasov se čuje, da ostane staro ministerstvo zarad bivših vremenskih uim. Ljudje bolehajo in mrj6 Čeravno je zazupanje zapravilo pri svoji lastni ustavo- za tifusom; goveja živina pa cepa za turško kugo, iz verski stranki. Kako se bode tedaj rešil ministerski Mostarske okolice se poroča, da so prve dni tega meseca prignali tje 200 volov, pa so že vsi poginili za kaos, se danes se prav nič ne ve, „le to vemo ustavoverka „Deutsche Zeit." pise ministerstva, ki vleče 26.000 gold, plače na leto da ima predsednika kugo. Naj tedaj sedanji čas nobeden ne hodi le-sem i pa ker hudo se kesal. ? ministrov, katerih vsak ima plače po 20.000 gold., zra- Iz Tur H j v,*, —~ ^— i-----r" —. — r- ven pa še službenih priklad precej, a pri vsem tem ni- Turčija prihodnje leto imeia 12 milij Državni preračun kaže, da bode Turških mamo ministerstva, ki bi maiiiu uiiuioiciDLva, rwi ui pravice imelo, pred državnim ver dohodk«, zborom zastopiti vladarja; mi imamo zdaj, kar je Auer- bode primanjk troškov pa 42 milij spergovo ministerstvo odstopilo t expedirende Secre- finančnega ministra 30 milij Res > po takem ni Čuda täre (i pa nobenega skupnega ministerstva, ki je odgo- pak vorno državnemu zastopu. Po dopisu „N. fr. Presse boli sultana naprosil ? da j da kar ni šala, am j^aa icouiua - ouiwua uapuoi^ ßäj Iiiu UUVUll, tla U iskal kakega prebrisanega človeka, ki mu za dobro pla mu dovoli, da bo u ima grof Potočki to-le misel o Auerspergovem ministerstvu: čilo vgane, kakošen nov davek, ki bi se mogel prebi-,,Gospodje so me za ces. namestnika naredili v Gali- valcem naložiti. Sultan mu je to dovolil. Zaradi takih ciji; ko bi jaz minister bii t ne bi se jim skazal hva- denarnih stisek pač ni čuda, da so adnj leta ležnega, kajti jaz bi nobenega izmed njih ne postavil prekucije v Turčiji in da teh prekucij ne dela zmirom samo na čelo kaki Avstrijski deželi". ljudstvo, ampak da jih delaj tudi Turški ministri in Hrvatsko. Ko je v Ogerskem zboru bila raz- se tudi celo sultani sami drug druzega s prestola pehaj prava o tem, da se vladi dovoli pobiranje davkov prvo Vabilo na naroobo „Novic u. leto 1879. „Noviceu so letos novembra meseca sfe sedemdesetletnico svojega utemeljitelja doživele toliko časti, da po njej vse pomlajene nastopijo ob novem letu svoj 37. tečaj. Načela njihova ostanejo ista, ki so jih vodila dolzih 36 let. Kakor so neumorno na polji kmetijstva, kjer je mnogo ledine se, delale za telesni, v mnozih druzih obzirih pa za duševni blagor naroda slovenskega, — kakor so vedno brez strahii, če tudi je „pisano gledal protivnik" r borile se za svetinje njegove, — kakor so zmiraj le v federalistični sistemi vidile zadovoljnost na rodov Habsburške monarhije in v tej zadovoljnosti Avstrijo močno, — kakor so ves čas trdile vzajemnost slovansko in so duševno naslombo osobito iskale pri sosednih svojih bratih unstran Sotle, tako ostanejo tudi v novem letu, ne obupaje, da v „novi Avstriji" zvedrila se bodo vre mena tudi Slovanom njenim. to ime vabimo rodoljube na novo naročbo našega lista, in spolnovaje dolžnost svojo, da se zahvalujemo svojim častitim prijateljem dopisovalcem, prosimo jih ob enem tudi v prihodnje njihove blage podpore. n Noviceu z „Oglasnikom44 vred stanejo: za celo leto po pošti 4 gold. 60 kr., — v tiskarni prejemane 4 gold. za pol leta po pošti 2 „ 40 kr,, — v n n " li za četrt „ po pošti 1 „ 30 kr., — v li li * li Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Založništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikoviü naslednikov v Ljubljani.