G e o g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , LV (1983) U D K 01. (047). (A n ton M elik ) = 863 UDC 01 .(0 4 7 ).(A n to n M elik ) = 20 OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE PROF. DR. ANTONU MELIKU Ju r ij K u n a v e r * Im am posebno čast, da v im enu G eografskega d ru š tv a S lovenije sp re ­ govorim ob o d k ritju spom inske plošče akadem iku p ro feso rju d ok to rju A ntonu M eliku. O dkrivam o nam reč spom insko ploščo človeku, k i se je iz sk rom nih b a rja n sk ih razm er povzpel v sam v rh slovenske in jugoslovanske znanosti, človeku, k i je svojem u n aro d u dal n ajveč k a r je m ogel, to je svo­ je znanje , p redvsem p a m onografijo v več k n jig a h o svoji nadvse lep i in zanim ivi dom ovini. A nton M elik je v svojem bogatem in p lodnem ž iv ljen ju u s tv a ril tu d i d ruge vredno te , zarad i k a te r ih im a nem in ljive zasluge. B il je o rganizator in u tem eljite lj slovenskega geografskega znanstvenega raz iskovan ja v okvi­ ru lju b ljan sk e U niverze te r n jegov vod ja skoraj po ln ih 50 let. V te j vlogi je z zav id ljiv im delovnim zanosom u s tv a ril okrog 400 b ib liografsk ih enot. N jegovo epohalno delo o S loveniji pa je b rez dvom a b ilo tis to po trd ilo , ki je M elika le ta 1946 postavilo m ed slovenske akadem ike. M elik je izžareval tu d i v d ružbenopo litičnem delu k o t repub lišk i poslanec od le ta 1946 do 1958. Do le ta 1961 je b il tu d i član g lavnega odbora SZDL S lovenije. P re k p redsedn ika odbora za znanost v m in is trs tv u za prosveto in k u ltu ro je posta l le ta 1953 (do 1954) p red sed n ik S veta za prosveto in k u ltu ro L judske repub like S lovenije. S eveda je b il M elik tu d i dekan F ilozofske fak u lte te in rek to r lju b ljan sk e U niverze. N a SAZU je o p rav lja l pom em bne dolžnosti ta jn ik a raz red a za prirodoslovne in m edicinske vede, u p rav n ik a In š titu ta za geografijo in u red n ik a G eografskega zbornika. K o skušam p red stav iti A n tona M elika k o t človeka in znanstven ika se zavedam težav živ ljen jep isca , k i se skuša dokopati do g lobljih vzgibov za n jegovo neobičajno ž iv ljen jsko pot. Im el p a sem v en d arle srečo, da sem ga osebno poznal k o t n jegov š tu d e n t in m i je n jegov lik še vedno živo p red očmi. H k ra ti pa se zavedam , da je takšno osebnost težko v celoti zaobjeti v vseh n jen ih m nogošteviln ih odtenkih . * D r„ d o cen t P ed a g o šk e a k a d em ije U n iv erze E. K ard elj v L ju b lja n i, K a rd e ljev a p loščad , 61000 L ju b lja n a , YU. A nton M elik se je rod il n a N ovega le ta d an le ta 1890 tu , v Č rni vasi n a B arju . O snovno šolo je n a jp re j obiskoval n a dom ačem B arju , pozneje pa v L ju b ljan i. L e ta 1910 je m a tu r ira l in km alu za te m odšel na D unaj š tu d ira t zem ljepis in zgodovino. K aj je m alega M elika priv lačilo v obeh p redm etih , n i mogoče zanesljivo ugotoviti, toda v te h h o te n jih m ed ta k ra t­ n im i m lad im i Slovenci n i bil sam . M orda so m u b ili vzorn ik i u č ite lji v šoli, m orda pa so m u dom ače B arje s svojim i posebnostm i in h rib o v ita b a r ja n ­ ska okolica te r m esto nedaleč od n jegovega km ečkega dom a vzbu ja li željo po o d k riv an ju sve ta in resnice. Z nano je , da je hodil peš v L ju b ljan o vsa le ta n jegovega lju b ljan sk eg a šolanja , k a r za vsak dan n i m a jh n a razdalja . Toda M elik se je ob tem k alil v vz tra jnosti, k i jo je pozneje izkazoval p ri v sakem znanstvenem delu. K ako zelo je cenil in go jil hojo ko t osnovni p r i­ pom oček geografskega te ren sk eg a dela, p riča n as led n ja zgodba. N ečak Iv an je svo jem u o tro k u ho te l p r ih ra n iti dolgo pešačenje do m esta in m u je kup il kolo. S tricu A ntonu, k i je ob n ed e lja h rad zahaja l n a svoj n ek d an ji dom n a žgance in dom ač k ru h , se dolgo časa n i upa l povedati. Ko se je vendar ojunačil, je sprožil plaz negodovan ja in p rep ričev an ja , češ da je tu d i sam pešačil vso m ladost, k a r m u zagotovo n i škodovalo. N i dvom a, da se je že ta k ra t razv ila n jegova velika ljubezen do dom ače zem lje in n jenega člo­ veka. D unajska le ta so b ila za M elika pom em bna šola za dobro strokovno podlago, ki m u je k o ris tila p r i n jegovem poznejšem znanstvenem delu. T am je poslušal p red a v an ja n e k a te rih slov itih geografov in zgodovinarjev . Toda M elik je im el odprto srce in glavo ne sam o za golo strokovno vsebino, te m ­ več tu d i za širše p roblem e družbe. M orda je že iz sredn ješo lsk ih k lopi p r i­ nesel s seboj zavest, da n am nem ško govoreči gospodar n iko li sam od sebe ne bo podaril večje svobode, p redvsem politične in k u ltu rn e . Da se je za te p rav ice tre b a boriti, tu d i s silo, če je treb a . To je b ilo obdobje P rep o - rodovcev, k i se jim je p rid ru ž il tu d i M elik. B il je p redvsem član C en tra l­ nega jugoslovanskega d ru š tv a n a D u n aju te r dopisn ik rev ije P reporod . Zato se je skupaj z d rug im i slovensk im i š tu d en ti znašel iz oči v oči z nem - ško-nac ionalističn im i kolegi in p red n jim i d em o n strira l p red dunajsk im parlam en tom za slovensko un iverzo v T rstu . M elik zato tu d i v času d ruge svetovne vo jne n i osta l rav n o d u šen do naše revolucije , k i jo je podp ira l kot č lan OF. K o t p red sed n ik GDS in g lavn i u red n ik GV je ukazal k u ltu rn i m olk, sam p a se je zap rl v svo ja znan stv en a razm išljan ja . S trah o te okupa­ to rjev eg a te ro r ja je doživel tako rekoč n a svoji koži in z n jim v red njegovi ro jak i iz Č rne vasi. M elikovi n a jo ž ji so rodn ik i so posta li žrtve enega n a j­ v eč jih be logard ističn ih zločinov. P od s tre li pu šk so v K ozlerjev i gošči padli dva M elikova b ra ta in še tr i je sorodniki. M elik je zrasel v znanstven ika postopom a. Po š tu d iju je bil n a jp re j v L ju b ljan i in več d ru g ih k ra jih sredn ješo lsk i p rofesor geografije in zgodo­ vine. L eta 1927 je posta l u n iv e rz ite tn i docent geografije, k je r je nasledil upoko jenega p ro feso rja in p rvega p red sto jn ik a geografske stolice A rtu rja G avazzija. P revzem te h dolžnosti n i b il slučajen , saj je M elik že p re d tem nap isal štev ilne članke in nekaj šolskih kn jig . K ar šest učben ikov geogra­ fije in zgodovine je nap isa l v sk rom nih osm ih le tih . Že iz tega opusa je v i­ deti n jegov sis tem atičen in rac ionalen nač in dela. M elik je bil že n a začetku svojega p lodnega ž iv ljen ja nenavadno p ro d u k tiv en in je ta k ostal do konca svojega živ ljenja. Še n eka j izžareva iz naslova n jegov ih zgodnjih del. To, čem ur je bil zvest ves čas svojega ž iv ljen ja in dela. V osp red ju n jegovega zan im an ja sta bili p redvsem n jegova ožja in širša dom ovina. K om aj le to dni po koncu 1. svetovne vo jne je že izšla n jegova Zgodovina Srbov, H rva tov in S loven­ cev. Tej so nato sledile še d ru g e zgodovinske in geografske kn jige , največ o Jugoslav iji. L ahko si m islim o, kako pom em ben je b il M elikov delež v za­ p o ln jev an ju velik ih vrzeli v šolski in splošno izobraževaln i li te ra tu r i tako j po u stan o v itv i tako dolgo p ričakovane svobodne države jugoslovansk ih narodov. Z načilna je tu d i vseb ina ta k ra tn ih s trokovn ih člankov, k i jasno izžarevajo M elikovo politično delovanje in vizijo te r o d p rta v p raša n ja m la ­ de države. To je razv idno že iz naslovov člankov v L ju b ljan sk em Zvonu, k o t n a p rim e r »Narod, k i nastaja« , »V prašan je narodno m ešan ih ozemelj«, a li p a »M oderna po litična načela in naši obm ejn i spori«. M elik je n a G eografskem in š titu tu p riče l g rad iti trd n o stavbo sloven­ ske geografije. V le tih p red 2. svetovno vo jno se je n jegov in te res usm eril v štud ij slovenske dežele, k i jo je b ilo tre b a geografsko odk rivati. In kaj m u je bilo b liž je ko t n jegovo B arje . K ot dobri sin svoje rodne zem lje je svojo doktorsko d isertac ijo posvetil vasi in d rug im nase ljem n a B arju . N a­ to se je lo til slovensk ih podeželskih naselij, g lavnega slovenskega m esta, vaške a rh ite k tu re k o t sestavnega dela geografskega okolja in tako dalje. Kozolcu, te j značiln i in m a rk a n tn i sestav in i podeželskega pejsaža je posve­ til sam ostojno študijo . M elik p a je izšel tu d i iz šole, k i j i je bilo m očno v osp red ju zan im an ja tu d i zem eljsko površje . To sm er so do ta k ra t p r i nas gojili, z izjem o F erd in an d a Seidla, skoraj izk ljučno le av s trijsk i geologi in geografi. M elik je zato s svojim i š tu d ijam i o po leden itv i alpskega sveta posebno B ohinja, B leda in Soške doline postav il tem elje slovenske k v a r ­ ta rn e geom orfologije. N jegov zgled je bil tako m očan in vabljiv , da so m u sledili m nogi n jegovi študen ti. P ra v tako globoko sled je p u stil n a področ­ ju raz iskovan ja razvo ja re lie fa v pliocenski dobi, posebno n a D olenjskem in N otran jskem . M alo je slovenskih p ok ra jin , k je r se poznejši raziskovalci re liefnega razv o ja ne b i m orali navezovati n a p o p re jšn ja M elikova dogna­ nja , p a na j si bo to slovenski a lpsk i sve t ali p a P rim orje . T udi k B a rju se je znova v rn il in razk ril sk rivnosti m ostiščarskega jezera . Vse to dokazuje, kako te m e ljit je b il p r i svojem delu. S kora j n i p rob le­ m atike , h k a te r i se ne b i znova in znova vračal, če jo je nekoč že načel. M elik se je enako ljubeče raz d a ja l v sakem u posam eznem u področju geo­ g rafije k o t dobri oče svojim štev iln im otrokom . Ta p rispodoba je u p ra v i­ čena za rad i štev iln ih področij n jegovega delovan ja v naši stroki. N i bil sam o začetn ik poglobljenega raz iskovan ja n a m arsik a te rem od n jih , tem več tu d i p obudn ik zanj in s te m m en to r svojim učencem . M elik je s tem po­ vezoval slovensko geografsko znanost z razvo jem drugod po svetu . To je b ila n a jbo ljša podlaga n jegov im naslednikom , da so se lahko k o t p red s ta v ­ n ik i čeprav m a jh n eg a slovenskega n aro d a s svojim i im eni u v eljav ili v m ed ­ n aro d n i teo re tičn i li te ra tu r i n a področju slovenske ag ra rn e in naselb inske s tru k tu re , razvo ja k rašk eg a p o v rš ja in socialnogeografskih značilnosti te ­ ga dela Jugoslav ije in Evrope. M eliku in n jegovi šoli lahko prip išem o p rv e ekonom skogeografske š tu d ije in k a rte S lovenije, k i izv ira jo iz obdobja tik p re d 1. svetovno v o j­ no. E nako se je v obdob jih popisov s pom očjo svo jih š tuden tov tem eljito lo teval p reb iva ls tvene p rob lem atike . P ozneje je postav il tu d i shem o gospodarsk ih ra jonov Jugoslav ije . Iz tega in d ru g ih p rispevkov je v ideti, kako živ je b il n jegov in te res za gospodar­ ski razvoj S lovenije in Jugoslav ije . N jegovi tek s ti niso b ili sam o analitični, am p ak so vedno nakazovali tu d i rešitve , k ak o r jih je v idel k o t geograf. S tem je v b is tv u postav il tem elje ap likac iji slovenske geografije. M elikova ak tiv n o st p r i o b rav n av an ju a k tu a ln ih razv o jn ih problem ov je razum ljiva , saj je im el za seboj obdobje borbe za narodovo p o litičn o -k u l- tu rn o in gospodarsko sam ostojnost, iz k a te reg a je odnesel nadvse bogate teo re tične in p rak tičn e izkušn je . Še bolj k o t po koncu 1. svetovne vo jne je takorekoč že p rv e dn i po osvoboditvi stop il v p rv e v rs te m islecev in p la ­ n e rje v o n ad a ljn jem gospodarskem , p o litičn o -ad m in is tra tiv n em in p ro s to r­ skem razvo ju n aš ih p o k ra jin in m est. N avduševali so ga u speh i h itre po ­ vojne industrijske , naselb inske in p rom etne rasti. Posebno p ro m etu je po ­ sve til p recej pozornosti, bodisi da je ob rav n av al p ro m etn i položaj pom em b­ nejših m estn ih naselij ko t je Celovec ali pa T ru b a rjev e Rašice. M elik se je k o t geograf na jš iršega obzorja v dobi, k i jo je doživljal, zavedal, da ne sm e osta ti neobdelan noben zanim iv, bodisi za družbo ali pa za tem eljno znan je o la s tn i dom ovini pom em ben geografsk i pojav . G eograf na j b i opo­ za rja l n a n a ra v n i po tencia l in m ožnosti n jegovega izkoriščan ja, v en d a r ne sam o v ozkih po litičn ih in p o k ra jin sk ih okvirih , tem več tu d i širše. Zato ni čudno, da je bil p ro feso r M elik član D ruštva za p roučevan je in nap redek pom orstva Jugoslav ije in av to r več člankov o naši obali in jugoslovansk ih lukah . Z enak im žarom , ko se je lo teval čisto specifičnih problem ov ra z ­ vo ja re lie fa v d a ljn ji p re tek lo sti, je zm ogel ob rav n av ati sodobni po litičn i in gospodarski tren u tek . T udi v tem pogledu je p rofesor M elik zgled nam geografom , da b i znali p rav ilno razu m eti in raz lag a ti pom en slehernega geografskega po java v p rosto ru in času. V te j n e lah k i nalogi M eliku, kot našem u vzorn iku , vedno težje sledim o. N ajbolj trd n o se je v slovenski geografiji in k u ltu r i zasid ral s svojim m onum en ta ln im delom o S loveniji. Iz n jeg a veje odlično poznavan je občih geografsk ih po javov in procesov, k a r je tem elj vsakega geografskega dela. G eograf z veliko začetnico je posta l M elik p ra v s tem , da je znal povezati m ed seboj p es tri m ozaik elem entov, k i v v sak i p o k ra jin i sestav lja jo celo­ to. To pa je um etnost, k i naj bi b ila la s tn a vsakem u geografu, če naj se t a ­ ko im enuje . Z nova in znova nam bo to delo A ntona M elika zgled, kako ne področju la stne vede, pa tu d i d rug ih ved, p rem agovati ozka ned ia lek tična. nekom pleksna in nes in te tičn a g ledan ja in p ristope. M elikova osebnost je s svojim velikansk im znan jem in opusom zbu jala spoštovanje vse okolice. Toda b il je tu d i n av a je n (p rep ro stih ) lju d i sloven­ skega ljuds tva , k i se jim je n eš te to k ra t p rib liža l n a svo jih geografsk ih po ­ teh. N epozabne eksku rz ije so u tr je v a le vezi tu d i m ed n jim in n jegovim i študen ti, n a sem in arjih p a se je kalilo znanje . M elikovi š tuden ti, asistenti, dok to rand i in učite ljsk i kolegi so tu d i bogata zapuščina, k i jo je poleg n a ­ pisan ih del zapustil za seboj, svojem u n aro d u in d ružbi v ponos. Č rna vas n a B arju , 20. novem bra 1982 ON THE OCCASION OF THE UNVEILING OF THE MEMORIAL TABLET TO PROFESSOR DR. ANTON MELIK Ju r i j K u n a v e r (S um m ary) This p ap e r is the speech of the p res id e n t of th e G eographical Society of S lovenia on the occasion of th e unveiling of the m em orial ta b le t to A nton M elik in č rn a vas in the B arje reg ion (L ju b ljan a M arsh) n ea r L ju b ­ ljana, on 20th N ovem ber 1982. A cadem ician A nton M elik, the fa th e r of m odern S lovene geography, w as bo rn in Č rna vas on 1. Ja n u a ry , 1890. He stud ied geography and h is to ry in V ienna w here he w as involved in th e po ­ litical m ovem ent of the so u th ern S lavs fo r independence, called P reporod . A t f irs t he vas a secondary-school teacher, b u t from 1927 u n til his dea th he w as head of the D epartm en t of G eography a t L ju b ljan a U niversity . He was p resid en t of the G eographical Society of S lovenia fo r a long tim e and chief ed ito r of th e G eografski ves tn ik an d also a rec to r of th e U niversity of L jub ljana . His g rea test ach ievem ents on behalf of S lovene cu ltu re and science w ere a t f irs t secondary school tex tbooks, and la te r, besides n u ­ m erous scientific papers, a com prehensive geographical m onograph on S lovenia in five volum es. M elik w orked ex tensively in n early all branches of m odern geography, b u t he w as especially p roductive and successful in glacial and k a rs t geom orphology.