Iskra
Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
SEDMA SEJA SKUPŠČINE ZP ISKRA
Šestdeset let OKTOBRA
Ko bomo praznovali v kratkem šestdeseto obletnico okto-berske revolucije, moramo poudariti predvsem njen svetovno zgodovinski pomen in pomen, ki ga je imela za pripravo in razvoj naše socialistične revolucije. Zato je treba prikazati zlasti tiste momente, ki od Marxa in Engelsa, prek Lenina in oktoberske revolucije v nadaljnjem razvoju družbenih odnosov doživljajo idejno, politično, moralno, teoretično ih praktično potrditev. Samo tisti smotri in načini, razrednega boja, ki so preživeli trde zgodovinske preizkušnje, lahko dobijo polno priznanje in ob tem proslavljanju zaslužijo vso našo pozornost. Ko bomo ob proslavljanju kritično zrli na bogastvo prehojene poti, moramo posebno pozorno presojati pomen in izkušnje oktobra za naš razvoj in ugotoviti vrednote, s katerimi mi bogatimo zakladnico revolucionarne teorije in prakse.
Zato naj se delovni ljudje, mladina in komunisti, seznanjajo predvsem s pomenom oktoberske revolucije za svetovno zgodovino in še posebej za naše delovsko in revolucionarno gibanje. Tako si bomo posredno ali neposredno nabrali tudi največ izkušenj za razreševanje bodočih nalog, ki stojijo pred celotno družbo na vseh področjih njenega delovanja, zlasti pa pri poglabljanju samoupravne socialistične demokracije in pri obrambi in zaščiti vseh njenih vrednot.
Svoj prispevek temu morajo dati družbenopolitične organizacije, marksistični centri, sredstva javnega obveščanja, založniška in kulturna dejavnost ter zlasti šole.
Tam, kjer je to mogoče, naj mestni oziroma občinski komiteji ZK priredijo svečane akademije. Pri tem se morajo spomniti tudi udeležencev oktoberske revolucije, ki živijo v njihovih sredinah. To enako velja za tista okolja, ki ne bodo imela realnih pogojev za takšno prireditev.
V šolah naj pri pouku zgodovine, v okviru krožkov in skozi druge primerne oblike aktivnosti učence, dijake in študente seznanjajo s pomenom oktobra in z našo revolucionarno preteklostjo ter z današnjimi nalogami na takšen način, da bo razvidna zakonitost in kontinuiteta tega razvoja. Če so za to realne možnosti, naj pred tem za učitelje zgodovine organizirajo ustrezna tematska in metodološka predavanja.
Založbe in razne knjižne zbirke naj posvetijo večjo pozornost predvsem tisti literaturi, ki na dostojen način obravnava duh in ideje oktobra.
Dušan Željeznov
V sqni dvorani Idcrine poslovne stavbe v Ljubljani je bila v četrtek, 20. oktobra 7. seja skupščine ZP Iskra z obsežnim dnevnim redom in plodnim sodelovanjem delegatov. Takoj na začetku pa velja omeniti, da se je delo delegatov pri 5. točki dnevnega reda zopet zataknilo — odločitev o odobritvi sredstev za KTD dejavnosti za letošnje leto v višini 4,204.000 din kljub večkratnim usklajevanjem ni bila sprejeta.
duktivnosti, zunanjetrgovinske bilance in ustvarjanju celotnega prihodka, oz. dohodka. Iz ugotovljenih trendov je razvidno, da bodo naloge po srednjeročnem planu izvršene po predvidevanjih, ter da so doseženi rezultati solidna osnova za izpolnitev vseh za-
Prvi dve točki dnevnega reda, pregled izvrševanja sklepov 6. seje Skupščine in poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. letos, so delegati poslušali Bogdana Mohorja, sekretarja skupščine ZP, ki je ugotovil, da so nekateri sklepi še odprti
ter da ostaja status Instituta za kakovost in metrologijo še vedno odprto vprašanje, o poslovanju pa je poročal Edvard Delopst, direktor področja za ekonomiko.
POSLOVANJE
Glede na datum tega zasedanja skupščine, je na voljo že nekaj neuradnih" rezultatov prvih devetih mesecev, da se lahko primerjajo — okvirno seveda — splošne težnje prvega polletja in prvega devetmesečja.
Splošna ugotovitev je, da so te težnje skoraj identične, tako na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, kot na notranjetrgovinskem področju.
Poslovanje je bilo v primeijavi z istim obdobjem lani zadovoljivo, zlasti še na področju proizvodnje, pre-
stavljenih nalog v letu 1977.
Neugodnejši pa je položaj na področju zaposlovanja, saj je predvidena rast presežena, čeprav ne v tolikšni meri, da ne bi bilo čutiti naporov za zajezitev. Prizadevanja v tej smeri, ki so bila intenzivna zlasti v zadnjih nekaj letih, pa še vedno niso dovolj uspešna, tako, da obstaja nevarnost vnovičnega ekstenzivnega zaposlovanja. Podatki, ki kažejo, da smo zaposlili do konca junija letos kar 1.400 novih delavcev, narekujejo potrebo po parcialni raziskavi v tej smeri, ki bo morala raziskati vzroke na vseh ravneh — v temeljnih delovnih organizacijah in na ravni SOZD.
Povzetek sanacijskih programov TOZD je prikazal ažuren, vendar
(Nadaljevanje na 2. strani)
In v tem je osnovna vsebina oziroma bistvo sprememb, ki jih vsebujejo vsi novi zakoni s področja zunanje trgovine — Zakon o deviznem poslovanju s tujino, Zakon o prometu blaga in storitev s tujino in Zakon o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujino. Kot je znano, smo vse te zakone sprejeli marca letos.
Značilnost zunanje-trgovinskega sistema v Jugoslaviji od osvoboditve pa doslej je bila v tem, da je bilo vodenje praktično centralizirano in dirigirano s strani zveznih institucij. Delovne organizacije so morale svoj priliv iz izvoza prodati v centralni devizni sklad, zvezne ustanove pa so za potrebe uvoza delile devize med koristnike. Ta delitev je potekala na različne načine in se je v teku let tudi precej spreminjala, vendar pa je bila vedno centralistična.
Če še nekoliko pobrskamo po zgodovini, lahko ugotovimo, da je strog centralistični sistem veljal v zunanjetrgovinski menjavi vse do leta 1965, ko so bile tudi na tem področju storjene nekatere spremembe. Korekcije zunanje-trgovinskih zakonov, sprejetih tisto leto, so določale, da so devize, v načelu sicer, last neposrednih izvoznikov, vendar pa je bila njihova uporaba omejena in nadzorovana z vrsto zunanje-trgovinskih instrumentov, le-ti pa so bili v glavnem vedno oblikovani in sprejeti brez bistvenega vpliva neposrednih proizvajalcev.
Razvoj družbenoekonomskih odnosov po letu 1965, torej v tem dobrem desetletju, je narekoval sprejem nove ustave ter iz nje izhajajočega Zakon o združenem delu. Ta dva dokumenta še bolj natančno oprede-Ijujeta vlogo in mesto neposrednega proizvajalca ter mu zagotavljata ne-
Obisk kitajskega ministra za telekomunikacije
V petek, 21. oktobra je v okviru neuradnega obiska Zveznemu izvršnemu svetu Iskro obiskala kitajska delegacija pod vodstvom ministra za telekomunikacij e Chung FuHsianga. Člani kitajske delegacije so bili še liang Shien, direktor Akademije za ptt, Lin Van, namestnik načelnika oddelka za mednarodno sodelovanje, Vang Nai Ta, namestnik načelnika industrijskega oddelka, več inženirjev in tehnikov, v delegaciji pa so bili tudi člani kitajske embasade ter predstavniki zveznih organov za promet in ptt.
Kitajske goste je najprej sprejel generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, ki jih je seznanil z zgodovino rasti našega podjetja ter jim na kratko obrazložil širok proizvodni program, kjer je »lažje našteti tisto, česar ne proizvajamo, kot ostalo".
Že v sprejemu pri generalnem direktorju v Ljubljani so se izoblikovale nekatere skupne točke, ki bi — čeprav je kakršnokoli sklepanje verjetno še preuranjeno — v prihodnosti utegnile predstavljati širše možnosti medsebojnega sodelovanja. Kitajski gostje so se
zlasti zanimali za naše telefonske centrale, izrazili pa so tudi upanje na izmenjavo šolanj strokovnjakov.
Po obisku v Iskrini ljubljanski poslovni stavbi so se kitajski delegati odpeljali v Kranj, kjer so si na Labo-rah ogledali moderno tovarno telekomunikacij, udeležili pa so se tudi razgovora z vodilnimi delavci tega obrata.
Kitajski gostje so se najbolj zanimali za nekatere težavnejše delovne operacije, ki jih izvajajo v tovarni, z zanimanjem pa so si nadrobno ogledali ves proizvodni potek.
Po uradnem delu srečanja so gostom v restavraciji te tovarne priredili kosilo.
Obe strani sta bili s srečanjem zadovoljni, saj so odkrili marsikatere potencialne možnosti bodočega sodelovanja, bodisi s strani Iskre kot vodilne slovenske in nemara celo jugoslovanske firme s tega področja, pa tudi s kitajske, ki bo potrebovala precej znanja, verjetno pa tudi naših izdelkov in tehnologije.
Stane Fleischman
NOVE IZVOZNO-UVOZNE POTI
Samoupravljanje tudi v zunanjetrgovinski dejavnosti
Obseg jugoslovanske zunanje-trgovinske menjave je v celotnem bruto dohodku udeležen že med 25 in 30 %, zato je povsem logično, da se tudi ta del gospodarske aktivnosti ustrezno samoupravno organizira. Nevzdržno bi bilo, če bi ostala izvoz in uvoz izven vpliva in razvoja družbe-no-ekonomskega sistema, ki je značilen za jugoslovansko družbo — izven socialističnega samoupravljanja.
Kitajski minister za PTT Chung Fu Hsiang je Jožetu Hujsu izročil darilo značilno kitajsko ročno delo.
odtujljivost pravic odločanja in razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. Najpomembnejša sprememba je vsekakor v tem, da ne gre samo za razpolaganje z dohodkom iz poslovanja v domovini, pač pa tudi z dohodkom iz zunanje-trgovinske menjave, zlasti z izvozom.
Novi zunanje-trgovinski sistem predvideva, da se združeno delo vključi v upravljanje izvoznega in uvoznega dela gospodarstva s tem, da bo udeleženo pri:
—	planiranju ekonomskih odnosov s tujino;
—	oblikovanju zunanje-trgovinskih instrumentov, ki se nanašajo na koriščenje in uporabo deviz;
—	oblikovanju zunanje-trgovinskih instrumentov, ki se nanašajo na pogoje najemanja posojil v tujini;
—	oblikovanju meril in pogojev pospeševanje izvozne dejavnosti.
Ždruženo delo bo s pomočjo ustrezne organiziranosti v lastni delovni organizaciji lahko v svoji republiki neposredno vplivalo tudi na oblikovanje vseh enotnih meril s področja zunanje-trgovinske menjave, ki jih bodo sprejemali na ravni federacije, torej v »Zvezni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino," in ki bodo enotno veljali za vso Jugoslavijo ter tako zagotavljali enotnost jugoslovanskega zunanje-trgovinskega sistema.
Analogno s pravicami pa združeno delo prevzema nase vse dolžnosti. Posebej je pri tem pomembno to, da postane soodgovorno pri nošenju rizika pri izvozu in uvozu, odgovorno pri uresničevanju načrtov zunanjetrgovinske menjave v svoji delovni organiza-
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRED VOLILNIMI KONFERENCAMI OO ZKS
Demokratični centralizem
Demokratični centralizem je temeljno načelo odnosov, organiziranja in delovnja zveze komunistov, vseh njenih članov, organizacij in vodstev. Omogočiti mora, da bo ZK sedanje in zgodovinske interese delavskega razreda v procesu javne idejne in politične diferenciacije razlogov in dokazov prakse nenehno usklajevala in uresničevala.
Demokratični centralizem mora biti torej v funkciji uresničevanja naprednih, revolucionarnih ciljev organizacije (tako pravi Franc Šetinc).
Zveza komunistov Slovenije se zavzema za zavestno doseganje odgovorne in samostojne aktivnosti vsega članstva, ugleda in zaupanja v organizacijo in njene organe. S tem zagotavlja učinkovitost in enotnost akcije Zveze komunistov, preprečuje dogovarjanje in vsiljevanje volje zaprtih skupin in manjšine, razkriva razlike in nasprotja med interesi in s tem preprečuje frakcionaško delovanje.
Demokratični centralizem se uveljavlja po teritorialnem principu (federacija, republika, občina OOZK). V delovnih in sestavljenih organizacijah (tudi v Iskri) imamo svete ZK, ki povezujejo OOZK. Ti sveti imajo predvsem vlogo usklajevanja interesov in akcij. Sklepi teh svetov (in njihovih sekretariatov) so obvezni šele potem, ko jih sprejmejo vse OOZK, ki so svet ustanovile.
Načela demokratičnega centralizma so torej jasna. Seveda pa se postavlja vprašanje, kdaj naj pride bolj do izraza demokracija in kdaj centralizem. To je bilo vedno odvisno od zgodovinskega obdobja, od okoliščin. Bolj poudarjeni centralizem je dopusten samo takrat, kadar to narekujejo posebne socialne razmere, v katerih poteka razredni boj. Toda tudi v tem primeru mora biti cilj, ustvariti pogoje za demokratične notranje odnose, ki so pogoj za demokratizacijo družbe sploh. Zavedati pa se moramo, da tudi demokratizacija odnosov v družbi vzvratno deluje na razvoj notranje partijske demokracije.
Pogoj za demokratično oblikovanje politike je sam politični proces, ki mora biti speljan tako, da bo članstvo ZK lahko ustvarjalno v njem in sicer s pobudami, predlogi in kritiko. Zato morajo vodilni aktivisti uveljaviti sposobnost,da organizirajo in ustvarijo vse faze političnega procesa.
Stane Dolanc je zapisal, da mora ZK postati sodoben politični organizem, ki ga ne bodo omejevala dogmatična organizacijska načela. ZK mora uveljaviti svojo vodilno vlogo v sodobnih družbenih razmerah, v samoupravni družbi, z oblikamiin metodami,ki ustrezajo tej vlogi in njenim organizacijskim načelom ter stopnji razvoja civilizacije, kulture in zavesti delovnih ljudi.
Stane Preskar
ČLOVEK, ZNANJE, TEHNIKA, PRODUKTIVNOST
PRODUKTIVNOST
Problem produktivnosti pri nas je bil in je v neizkoriščenosti družbenega kapitala oziroma proizvodnih zmogljivosti, v bolj ali manj nizki stopnji akumulacije, v neracionalnosti. Zato, da bi to presegli, je potrebna visoka zavest in angažiranost proizvodnih in družbenih sil ob nenehnem povezovanju produktivnosti z motivacijami delavca za povečano produktivnost, v boljših medsebojnih odnosih, v socialističnem planiranju in v tem, da lahko delovni človek v slehernem trenutku in na vsakem delovnem mestu meri in vrednoti svojo proizvodno in delovno učinkovitost. Vendar pa produktivnosti ne moremo meriti samo ob proizvodnji, ampak tudi z realizacijo na tržišču, kajti tudi visoka produktivnost, ki proizvaja samo za skladišča, ne pa za trg, ne uveljavlja vloženega dela.
Produktivnost dela je bila in bo sodnica napredka in uspešnosti slehernega posameznika, kolektiva in skupnosti. Naša trenutna raven v produktivnosti dela ni na zavidljivi višini in zavoljo tega se naša samoupravna družba srečuje z vrsto težav. Zato moramo, kar zadeva povečanje produktivnosti dela, pritegniti vse dejavnike od človeka in znanosti, do tehnike in družbenih dejavnikov. Na vsakem koraku, na vsakem mestu, v vsakem kolektivu, v vsaki družbenopolitični skupnosti ali asociaciji združenega dela, samoupravljalcev in posameznih gospodarskih vej in gospodarstva sploh moramo zato ustvarjati razmere, da bo človek dal kar največ od sebe in da bo pri tem optimalno rabil proizvajalna sredstva, surovine in delovni čas. Da bi to dosegli, mora skupnost kot celota in združeno delo kot odločilni dejavniki izdelati sistemske in druge rešitve, ki bodo omejevale in na koncu odpravljale uravnilovko v nagrajevanju, uveljavile ustvarjalnost, izumiteljstvo, delovno učinkovitost, proizvodnost, prodornost in ne nazadnje znanje, povečale delovno disciplino in učinkovitost delovnega časa, izpopolnile delitev dela in vse njene posledice, prispevale k smotrni in družbeno utemeljeni organizaciji dela, sprožile bolj ambiciozna razvojna razmišljanja in programiranja, itd.
Gre torej za konkretne rešitve glede nagrajevanja, ki bodo prišle do izraza ob nenehni akciji v vsaki organizaciji združenega dela in katerih odločitve, ne bodo reševale problemov za sto let naprej, temveč za določen čas oziroma za določeno fazo našega razvoja.
Tako zamišljeno akcijo bomo uresničevali v delovnem in ustvarjalnem ozračju, v njej pa naj sodelujejo vse subjektivne sile, od zveze komunistov, socialistične zveze, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze borcev ter drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij, pa do združenega dela in njegovih sestavnih oblik, v katerih morajo imeti odločilno vlogo temeljna organizacija združenega dela, delovna organi zacija in sestavljena organizacija združenega dela, gospodarske zbornice, predstavniški organi družbenopolitičnih skupnosti (posebno izvršni sveti), krajevne skupnosti, sredstva javnega obveščanja, itd. Akcija mora torej potekati na več ravneh.
D. Z.
Angažirano odločanje
Komunisti o programu razvoja v Sežani
V soboto, 22. oktobra, je bila v sežanski Iskri razširjena skupna seja komiteja občinske konference ZKS Sežana in osnovne organizacije ZK Iskre v Sežani. Odkrit pogovor med komunisti je jasno pokazal in razkril vse probleme in dileme, ki zadevajo sedanji trenutek sežanske Iskre, o katerem ne moremo trditi, da je naj-bopi. Komunisti so ugotovili, da je bilo doslej vse premalo poguma v tem, da bi presekali vozel dolgoletnega zaostajanja in koncepta majhnih razvojnih korakov.
Svoj popoln prerod vidijo v sežanski Iskri v preusmeritvi na dva temeljna proizvoda: na stereosprejemnike in ojačevalne naprave. Za zgraditev novih objektov in naprav ter za nadomestilo dosedanje zastarele opreme predvidevajo skupno investicijo kakih 120 milijonov dinarjev. Za proizvodnjo stereo sprejemnikov nameravajo v prvi fazi investirati 17 milijonov dinarjev, od tega kakih 8,8 milijona dinarjev v uvoz opreme. V začetku naj bi v sedanjih stisnjenih prostorih izdelali okoli 10 tisoč stereofonskih sprejemnikov na leto, pozneje naj bi proizvodnjo podvojili, za kar pa morajo urediti nove prostore, saj je v sedanjih
prostorih že sedaj izredna stiska s prostorom in morajo del proizvodnje ter skladišča razmeščati po zasebnih poslopjih. Delovni pogoji pa so zaradi tega nemogoči. Zato naj bi zgradili kakih 1.500 m2 velike nove proizvodne prostore ter 3.500 m2 skladiščnih prostorov.
Vendar pa komunisti na skupni seji niso ostah samo pri ugotovitvah, analizi stanja in perspektivah razvoja, temveč so sprejeli skupne, čisto konkretne sklepe, ki podpirajo temeljno programsko usmeritev tako SOZD Iskra, kot TOZD v Sežani je in zato nujno in takoj začeti z gradnjo novih prostorov, da je treba razvijati pogoje za čim hitrejši začetek proizvodnje stereofonskih sprejemnikov, vodstvo TOZD pa je strokovno odgovorno, da se vse priprave za omenjene programe prično takoj. Prav tako so DPO, samoupravni organi in vodstvo poslovodnih organov skupaj s komunisti zadolženi, da programske osnutke in investicije izpeljejo po programu, pri čemer jim bo pomagala v vsem tudi sežanska občina.
In končno, storiti bo treba vse, da bodo dobili v sežanski Iskri odobritev uvoza opreme, potrebne za izpolnitev omenjenih programov in nalog.
D. Ž.
»Nikomur ne bomo dovolili, da bi nas razbijal!«
Te besede, ki smo jih uporabili v naslovu, so na nedavnem sestanku aktiva zveze borcev ZP Iskra poudarili udeleženci tega srečanja. Opozorili so, da so bili prav borci tisti, ki so mnogo prispevali k razvoju in trdnosti Iskre, da pa zdaj ne bodo dovolili nekaterim posameznikom, ali manjšim skupinam poudarjanja različnih lokalističnih teženj, ki ne peljejo nikamor drugam, kot v drobljenje Iskre.
Spregovorili so o različnih problemih, ki kalijo medsebojne odnose v Iskri. V zvezi z izstopom EMO iz Iskre so poudarili, da se ta celjski kolektiv ni nikoli organsko vključil v Iskro. Z vso ostrino so opozorili tudi na problem TOZD TELA, pa Biroja za industrijski inženiring in Zmaja. „Različni odkloni še vedno obstajajo, žal pa se v Iskri dogaja, da udarimo plat zvona šele takrat, ko je že vse prepozno,so menili predsedniki Iskrinih borčevskih
aktivov ter menili, da se verjetno v Iskri bojimo pogledati resnici v oči.
V	okviru obširnega dnevnega reda so udeleženci seje poslušali najprej poročilo direktorja področja za ekonomiko Edija Delopsta o poslovanju Iskre v tem letu. Borce je seznanil z uspehi, pa tudi s težavami Iskrinih temeljnih organizacij v poslovanju ter opozoril zlasti na probleme, ki nas še vedno pestijo. Mednje je uvrstil zlasti izvoz, ekstenzivno zaposlovanje, delitev dohodka, inventivno dejavnost, neuresničevanje investicijskih načrtov, na že ..tradicionalne" izgube nekaterih temeljnih organizacij in podobno. Direktor Delopst je podal tudi projekcijo naše prihodnje poslovnosti. Pri tem je poudaril, da se v svetu že kaže delna stagnacija, ki pa bo na po-slovanje Iskre vplivala z nekajmesečno zamudo.
V	poznejši razpravi je borce zanimalo zlasti to, kako je s prehodom s
(Nadaljevanje s 1. strani)
premalo konkreten pristop, ki v večini primerov apelira na pomoč od zunaj, pokazale pa so se tudi pomanjkljivosti pri doseganju naložb. Pri tem velja dodati, daje letošnje število TOZD, ki poslujejo z izgubo manjše od lanskega, še vedno pa pereče.
V	naslednji, tretji točki dnevnega reda, so delegate seznanili z delom Odbora za spremljanje in izvrševanje programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP Iskra o usklajevanju pripomb k „Tezam o samoupravni organiziranosti v SOZD Iskra".
Vsebina te točke je obravnavala predvsem bralcem že poznano tematiko, ki so jo delegati iz vseh TOZD obravnavali na seminarju in delovnem sestanku v Poreču. O tem smo izčrpno poročali v 41. številki našega glasila.
Pripomniti velja, da so skupščinski delegati delo iz Poreča ocenili zelo ugodno, saj je bila razprava kvalitetna in plodna.
JAVNA RAZPRAVA - DA!
V	4. točki dnevnega reda je Boštjan Barborič, direktor področja za stike z javnostjo, poročal o nekaterih odprtih vprašanjih osnutka »Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra".
V	usklajevalnih postopkih se je izkristaliziralo nekaj vsebinskih vprašanj: delegat iz Elektromehanike je imel pripombe na sestavo skupščine; Zmaj kot delovna organizacija se ne strinja z združevanjem tržne dejavnosti in vztraja na načelu fakultativnosti; delegati so podprli predlog, da se ukine Počitniška skupnost, ki deluje kot samoupravna interesna skup-
fakturirane na plačano realizacijo, direktorja Delopsta pa so zasuli tudi s številnimi vprašanji, ki jih trenutno najbolj zanimajo, kako bo v prihodnje z delitvijo osebnih dohodkov.
Pri tem so največ pozornosti in največ vprašanj namenili prav minulemu delu, kar je povsem razumljivo, saj je večina borcev pred upokojitvijo in bi jim ukinjeni dodatek na minulo delo znižal poprečje za izračun pokojnine.
Izredno kritična in živahna razprava je potekala tudi v drugi točki dnevnega reda, ko so borci razpravljali o delovanju aktivov ZB v Iskrinih delovnih organizacijah. Poudarili so, da aktivi dobro delujejo, da pa se v Iskri nikakor ne strinjamo s predlogom, oz. težnjami, ki jih je pred nedavnim objavil časnik TV-15, da bi v Sloveniji ukinili aktive zveze borcev.
V zadnji točki dnevnega reda so se predsedniki Iskrinih borčevskih aktivov seznanili tudi s potekom samoupravnega sporazumevanja in usklajevanja Iskrinih samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu.
L D.
Srečanje
prvoborcev
Iskre
v Novi Gorici
Tradicionalno vsakoletno srečanje prvoborcev ZP Iskra so letos organizirali Goričani, poleg prvoborcev pa so se ga udeležili tudi predsedniki aktivov borcev DO in TOZD Iskre. Letošnje srečanje je za spremembo imelo skromnejši uradni del, a kljub temu nekdanji borci niso pozabili na vsa pomembna in aktualna dogajanja znotraj Iskre, pri katerih tudi sami aktivno sodelujejo.
Prvoborci Iskre so se, žal ne polnoštevilno, zbrali v petek 2L.oktobra v hotelu Park v Novi Gorici, po namestitvi v hotelskih sobah pa so jih prijazni gostitelji odpeljali v gostišče Mark nad Šempetrom, kjer so jim pripravili večerjo in prijetno tovariško srečanje.
Zbrane je nato najprej pozdravil predsednik komisije ZB ZP Iskra Franc Križnar, za njim pa so se h besedi oglasili še Živko Kolej, predsednik ZB Avtoelektrike, Vincenc Kokelj, namestnik glavnega direktorja DO Avtoelektrika, Franc Martinu č, predsednik občinskega odbora ZB Nova Gorica, generalni direktor ZP Jože Hujs, sekretar sveta ZK Iskre
nost, ter nadaljuje z delom v okviru Iskra Invest servisa.
Delegat Elektromehanike, ki je imel pripombo na premajhno število delegatov v skupščini (predlagal je toliko delegatov, kolikor je TOZD v DO), ni naletel na ugoden odziv, saj se s predlogom niso strinjale ostale DO, v končni fazi pa tudi Elektro mehanika sama.
5. TOČKA - KTD, POROČEVALEC MILAN PETELIN
Delegati so se že na šestem zasedanju skupščine pred štirimi meseci dogovorili, da do naslednjega zasedanja izvedejo usklajevalni postopek za dejavnosti in višino sredstev službe KTD za letošnje leto.
Usklajevalni postopek pa še do danes ni dokončno izpeljan zaradi nesoglasja nekaterih, ali nepooblašče-nosti drugih delegatov.
Gre predvsem za odobritev sredstev v višini 4,204.000 din, kolikor jih služba KTD za svojo dejavnost potrebuje, na voljo pa so jim le sredstva v višini 2,600.000 din. Le-ta za normalno delo ne zadoščajo.
Predsednik odbora za inovacijsko dejavnost je menil, da vprašanja dejavnosti KTD ne moremo obravnavati zgolj iz finančnega, temveč iz programskega stahšča. Predlagal je, da se potrebna vsota odobri, potem pa se izdela rebalans sredstev.
Delegat iz Elektromehanike je pripomnil, da njegova DO vztraja na ■ znižani višini sredstev, kakršno imajo planirano, delegat iz IEZE pa je izjavil, da nima ustreznih pooblastil zaradi prekratkih rokov za obravnavo.
V nadaljevanju te teme je Marjan Žmavc v. d. generalnega sekretarja ZP, navedel rekapitulacijo stroškov dela službe KTD, iz katere je razvidno, da sredstva v odobreni višini zadoščajo zgolj do septembra. Služba za KTD je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom, zato vztrajanje na zmanjšanih sredstvih lahko pripelje do nezakonite odločitve.
Ob zaključku so delegati sprejeli stališče, da se izvede ponovni usklajevalni postopek, kjer naj sodeluje tudi Odbor za inovacije.
O pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS za spremembo 54. sklepa 5. zasedanja skupščine ZP Iskra, ki je bila 19. 4. letos, je v okviru 6. točke dnevnega reda poročal Boštjan Barborič.
Pri tem vprašanju gre za status DO Zmaj, ki vztraja pri fakultativnem načelu združevanja v DOZD in ne mara združiti svoje tržne funkcije. Mnenja še niso dokončno usklajena,
čeprav gre za vprašanje ekonomskih posledic enostranskih stališč 400 ljudi proti 26.000-članski večini!
Jože Čebela, predsednik KOOOS Iskra, je poročal o delu DPO, ki so prišle do odločitve, da sporni sklep skupščine ni zakonit. Zato predlagajo, da delavci DO Zmaj pretehtajo določitev in poiščejo možnosti sodelovanja.
Na sestanku je bil navzoč tudi Vinko Kastelic, javni pravobranilec samoupravljanja SRS, ki je izjavil, da se TOŽD interesno združujejo v EK) v skladu z Zakonom o združenem delu. Zato je potrebno razčistiti ekonomske odnose!
Skupščina je s tem v zvezi sprejeli sklep, naj v Zmaju sočasno z usklajevanjem svoje samoupravne organiziranosti in samoupravnega združevanja v SOZD Iskra z Zakonom o združenem delu ponovno pretehtajo svojo odločitev o izdvojitvi iz DO IEZE in si prizadevajo uskladiti svoja stališča z delavci ostalih delovnih organizacij v SOZD Iskra.
Direktor področja za kadre, Stane Preskar, je v naslednji točki dnevnega reda seznanil delegate s predlogom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Iz poročila povzemamo najpomembnejše zaključke.
Letnim programom dela na vseh področjih in ravneh bo potrebno posvetiti veliko pozornosti in na njihovi osnovi določiti kataloge del in nalog. Vsako delo mora biti ovrednoteno po analitični metodi in izraženo v točkah, osebni dohodki pa morajo biti odvisni od opravljenega dela in poslovne uspešnosti TOZD in ne več od delovnega mesta.
Poseben vir osebnih dohodkov morajo biti inovacijski prispevki ter kvaliteta dela v širšem smislu, pomembna novost pa je tudi opisno opredeljevanje pričakovanih rezultatov pri delovnih dolžnostih, ki se jih ne da meriti.
V	nadaljevargu zasedanja so delegati sprejeli informacijo EMO Celje o izidu referenduma za izstop iz SOZD Iskr^. Marjan Žmavc je poročal, da se je 71 % delavcev iz nekdanje DO EMO odločilo „za“ ter da je odločitev o izstopu s tem postala veljavna.
V	točki »razno" so delegati odločali o novi zadolžitvi odbora za kadrovske zadeve, Boštjana Barboriča so izvolili za delegata v zunanje-politično uredništvo RTV Ljubljana, za delegata v komisijo za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je bil izvoljen Mirko Štuhec iz TOŽD Inženiringi, v komisijo za racionalizacijo in porabo energije pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je bil izvoljen Oto Vozlič iz DO Semič.
Stane Fleischman
V imenu organizatorjev, Živko Kokelj pozdravlja prvoborce.
Stane Preskar in drugi. Tako kot vsako leto so prvoborci prejeli spominsko darilo - to pot knjigo znanega partizanskega pisatelja Ivana Jana.
V prijetnem vzdušju, obujanju vojnih spominov in pogovorih o vsakodnevnih vprašanjih, kjer nekdanji borci še vedno prispevajo svoj viden delež, je minilo tudi letošnje srečanje prvoborcev.
V soboto, 23. oktobra dopoldne so prvoborci obiskali veličasten spomenik padlim borcem v Kojskeffl* pred povratkom pa so se odzvali & povabilu za ogled znane vinske kleti v Dobrovem v Goriških Brdih, nato pa so se poslovili od gostoljubnih in pri' jaznih gostiteljev ter se vrnili na svoje domove.
-C-
Aktivi ZB naj ostanejo!
Aktiv zveze borcev Iskre je bil 21. oktobra gostitelj predstavnikov nekaterih aktivov zveze borcev iz podjetij severovzhodne Slovenije.
Namen sestanka je bil seznaniti se s problemi in izkušnjami, ki jih imajo aktivi ZB tako v SOZD Iskra, kot v mariborski Elektrokovini, celjskem Izletniku, ali ravenski Železarni. Vsi predstavniki aktivov ZB v delovnih organizacijah so poudarili pomembnosti in mobilizacijsko vlogo aktivov v združenem delu ter odločno menili,
da naj bi takšni aktivi ostali še v pfl' hodnje. Znano je namreč, da so se pojavile težnje, naj bi organiziranost ZB po tovarnah in delovnih organizacijah ukinili.
Zato so na pogovoru predstavniki aktivov ZB sklenili, da bodo predlagali kongresu ZB Slovenije, da naj v svojem statutu ohrani institut aktivov ZB v podjetjih in tovarnah, ker so le-ti svoj obstoj s svojim dosedanjim delom v celoti opravičili in utemeljili, ^
Pravica do varstva
..Skladno z razvojem naše samoupravne socialistične družbe se je razvijalo tudi posebno varstvo žensk pri delu, in sicer tako s formalno pravnega kot materialno pravnega vidika. Zato beležimo na tej poti več faz pri urejanju tega področja. Od popolnoma državnega urejanja smo prešli v fazo samoupravnega urejanja", je ugotovila že v uvodu našega pomenka o tem vprašanju tovarišica Anka Tominšek, podsekretarka republiškega sekretariata za delo IS skupščine SRS. Njeni odgovori so nam tudi res dali vrsto zanimivih in konkretnih informacij.
INDUSTRDA ZA AVTOMATIKO
Kako daleč smo v sporazumevanju ?
Mimo pomembnih in zahtevnih nalog, ki jih v TOZD Industrie za avtomatiko izpokgujemo v zvezi z uresničevanjem letošnjega, občutno povečanega načrta, že od začetka leta sem teče tudi široka aktivnost za samoupravno organiziranost DO Avtomatika, v skladu z zakonom o združenem delu.
fti tako široki aktivnosti bi vsekakor pričakovali, da so v tol*ih mesecih že davno dozorela skupna stališča vseh TOZD za bodočo organiziranost delovne organizacije, ki ima glede na srednjeročni načrt razvoja Slovenije v okviru SOZD Iskra tako pomembno mesto.
Delavski svet DO Avtomatika je 4. 8.1.1. dal v javno razpravo Predlog programa za izvajanje določb Zakona o združenem delu, ki naj bi bila zaključena do 5. septembra. Zaradi obilice spreminjevalnih in celo nasprotujočih si predlogov, je bila razprava zaključena 3. oktobra. Kljub podaljšani obravnavi pa DS DO ni mogel ugotoviti sprejema programa, zaradi še vedno nasprotujočih si stališč posameznih TOZD pri opredeljevanju osnovnih konceptualnih vprašanj.
Zato je na predlog sekretariata sveta ZK naložil poslovodnim organom, da do 12. oktobra izdelajo usklajevalni predlog. Pbslovodni organi so v roku izdelali usklajevalni predlog, s katerim pa se ni strinjal poslovodni organ TOZD TELA. Družbenopolitične organizacije DO so v celoti ocenile usklajevalni predlog kot sprejemljiv in ga predlagajo osnovnim organizacijam TOZD kot politično izhodišče za sprejemanje programa na sejah DS TOZD.
Komisija za izdelavo programa je v skladu z določili predloga programa in usklajevalnega predloga poslovodnih organov oblikovala sporni 21. člen programa, ki se nanaša na konstituiranje delovne organizacije in ga predlagala družbenopolitičnim organizacijam v oceno.
Na skupni seji Konference OOS, predsedstva ZSMS, sveta ZK (razen delegatov TOZD TELA) in komisije za izdelavo programa, je bil predlog komisije ocenjen kot sprejemljiv s tem, da TOZD Sistemi za avtomatizacijo glede na svojo dejavnost sodi v skupino TOZD skupnega pomena.
V razpravi so bila kritično ocenjena stališča osnovnih organizacij TOZD TELA o izločitvi iz sestava DO zaradi tega, ker takšna enostranska odločitev nima nekih dalekosežnejših analiz o bodočnosti in socialni varnosti njenih delavcev, prav tako pa prizadeva tudi interese delavcev ostalih TOZD in delovne organizacije v celoti.
„Na temelju zvezne in republiške ustave imajo delavci pravico do pogojev za delo, ki jim zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost, pravico do zdravstvenega in drugega varstva in osebne varnosti pri delu, ženske, mladina in invalidne osebe pa uživajo še posebno varstvo pri delu. Pravica do posebnega varstva pri delu je torej ustavna pravica žensk", je naglasila tovarišica Tominšek. Hkrati pa je odgovorila tudi na morebitni pomislek, češ: a kakšen je smisel posebnega varstva žensk pri delu, če že itak uveljavljamo načelo enakosti? »Smisel tega ustavnega načela je, da ss v samoupravni družbi dejansko zagotovi načelo enakosti vsem občanom. To varstvo ne temelji na spolu, temveč na posebni družbeni vlogi ženske na področju biološke reprodukcije prebivalstva, to je rojevanja otrok. Funkcija materinstva je pomembna družbena funkcija, ki je v interesu širše družbe in ne le družine ter posameznika. Zato je dolžnost družbe, da zagotavlja ustrezno varstvo te funkcije."
Potem ko nam je omenila, da je Posebno varstvo žensk pri delu v ostalem sestavni del splošnega varstva delavcev pri delu, se je ustavila tudi Pri novem vzgonu posebnega varstva žensk pri delu, ne samo v našem samoupravnem sistemu, ampak tudi v zavesti svetovne javnosti, zlasti od leta 1975 dalje, leta, ki je bilo razglašeno za mednarodno leto žensk. Posebej se je ustavila tudi pri prepovedi nočnega dela za ženske.
„V naši republiki je z zakonodajo prepovedano nočno delo žensk v industriji, gradbeništvu, prometu in proizvodni obrti... Za nočno delo se
__	(Nadaljevanje s 1. strani)
ciji ter s tem odgovorno tudi pri uresničevanju izvoznih in uvoznih načrtov republike in Jugoslavije kot celote.
Torej gre za temeljite in temeljne spremembe dosedanjih centralistično vodenih zunanje-trgovinskih odnosov. Vsekakor pa se moramo zavedati, da bo uresničitev teh sprememb terjala tudi določen čas. Spremembe, ki naše socialistične samoupravne odnose še Poglabljajo in uvajajo na vsa področja našega dela, je treba razumeti kot začetek nekega procesa. Da bi jih uresničili, bo zato potrebno neko prehodno obdobje. Le-to bo prav gotovo vsebovalo določene elemente starega, cen-
šteje delo med 22. in 7. uro, če bi delo delavki v tem času onemogočilo, da uveljavi najmanj sedemurni počitek."
A dejansko stanje na terenu?
»Medtem ko je do leta 1971 v naši republiki nočno delo žensk, zaradi izjemnih primerov, nenehno naraščalo, pa se v zadnjih letih postopno zmanjšuje, kar je rezultat večletnih aktivnih prizadevanj samega združenega dela kot tudi.številnih družbenih dejavnikov. Po stanju leta 1976 je bilo od vseh zaposlenih 115.719 žensk, na nočnem delu le še 8.520 žensk ali 5,4 % od tega največ v tekstilni industriji."
Novi osnutek zakona o delovnih razmerjih na novo obravnava tudi vso materijo, ki zadeva zaščito ženske, predvsem nosečnice, pri delu. Ali nam lahko podrobneje poveste, v čem so novosti pri novem osnutku zakona?
..Izhajajoč iz ustavnopravnih izhodišč, bi najprej navedla varstvo materinstva, kateremu se po novem zakonu pridružuje tudi varstvo očeta. Vprašanje seveda je, ali bomo to dosledno izvedli. Ko smo koncepirali izhodišče, smo videli, da moramo vprašanje materinstva reševati v mejah stvarnosti. Seveda pa obstaja želja za širitev teh osnovnih pravic.
Novo v tem osnutku je to, da ima delavka, ki še ni bila v delovnem razmerju, ob malem otroku pravico do
tralističnega sistema, vendar pa z aktivno težnjo uvajanja novih elementov samoupravnega delovanja ter hkratnega odmiranja centralističnih metod.
Še nečesa se moramo zavedati: trideset let centralističnega vodenja zunanjetrgovinske menjave ne bo tako lahko izkoreniniti in bomo pri uvajanju samoupravnih odnosov v zunanjetrgovinsko menjavo pogosto naleteli na različne odklone. Prav zato bo moralo združeno delo še kako paziti, da ne bo dalo orožja v roke starim strukturam, ki so v minulih treh desetletjih bolj ali manj vedrile obzoija našega izvoza in uvoza.
Lado Drobež
štiriurnega dela na dan. Lahko pa delovno razmerje poteka v dveh različnih oblikah — ali dela kontinuirano in do konca izkoristi dopust (po 4 ure) ali pa skrajšano. Delavka ima enako možnost kot tista, ki je v delovnem razmerju že bila do prvega leta otrokove starosti in ji gre ves 4-urni delavnik v delovno dobo. Ob tem se je seveda sprožilo vprašanje, kako bodo te delavke sprejemali v delovne organizacije. Pri tem bi morali misliti, da varstvo materinstva ni le v interesu delavke, ampak družine, družbe, združenega deta v celoti; zato je logično, če pričakujemo, da se odnos in zavest pokažejo na konkretnih primerih; dejansko je treba ustvariti pogoje, da bodo te pravice konkretizirane. Ro delovnih organizacijah je po novem zakonu, ko je odpravljeno delovno mesto, taka oblika dela lažja, saj naloge in opravila lažje zagotovijo 4-urno zaposlitev. Spričo te ureditve in pravic polno zaposlenih so torej predvsem pravilnejše organiziranje ter razporeditev del med posameznimi delavci, ki v skupini prevzamejo delo, tista vozlišča, od katerih bo konkretno varstvo odvisno. Vsekakor zakonodaja brez celotne regulative združenega dela ne more ustvarjati možnosti za konkretne pravice."
Kaj pa part time, to je le skrajšani delavnik?
„V naši republiki je svet za vprašanje družbenoekonomskih in političnih odnosov že ob razpravi o zakonu o združenem delu izrazil mnenje, naj se ne bi sprejela rešitev zakona o združenem delu (184. člen), ki določa, da imajo delavke pravico, da sklenejo delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom. Vsekakor je zakon nakazal vso možnost, vendar je sedaj potrebno izdelati način in pogoje, pod katerimi bomo to odredbo lahko sprejeli. V naši republiki zahtevamo, da skrajšani delovni čas lahko uvedejo v tistih TOZD, v katerih imajo s samoupravnimi sporazumi natančno določen tudi način. Ko smo pripravljali ta zakon, smo smatrali, da je prav, če ima na podlagi svojega dela vsak primeren družbeni in socialni položaj. Menili smo namreč, da delavka, ki ji je edini eksistenčni vir 4-urno delo, ne more objektivno koristiti tega člena. Poleg tega se ji to delo tudi ne prizna v pokojninsko dobo. Torej tudi z vidika socialne varnosti tako delo zanjo ni sprejemljivo, dokler tudi sicer njen položaj ni urejen. Vsekakor bo potrebno to vprašanje razrešiti tudi s stališča TOZD, saj je vse bolj prisotna bojazen, da bi delavka, ki bi bila v OZD zaposlena le 4 ure, postala nekako drugovrstna delovna sila ali, drastično rečeno,mašilo. Menimo,da je pravica delavke pogojena z delom. Zato naj OZD ne bi oglašale takih delovnih mest, kjer animirajo za krajši delovni čas, saj le-ta izključuje pravice delavke."
Kdaj torej podpirate 4-urni delavnik?
„Le tedaj, ko gre za intenzivno nego bolnega otroka, ki pa ni prizadet
toliko, da bi morala mati ostati ob njem do tretjega leta starosti. Ko gre za prizadetega otroka, mati namreč pogosto ne dobi ustreznega varstva, družbene zmogljivosti pa takšnega varstva še ne nudijo. Čeravno ni skrb za družinske člane le skrb žene, pa podpiramo tudi skrajšani delavnik za tiste, ki negujejo starše. S tem ne želimo premakniti ženske nazaj v 19. stoletje. Čeravno drugače sprejemamo njeno vlogo, pa tudi ta norma mora biti pogojena z ostalimi zmogljivostmi. Pomemben prispevek k varstvu materinstva in izvajanje te dolžnosti do otroka pa bo boljše podružbljanje teh norm. Dejstvo je, da javnih razprav na to temo s!:oraj ni."
Kako pa je na splošno z varstvom invalidov?
„V primerjavi s sedanjimi predpisi ni sprememb. Vprašanje varstva invalidov reguliramo preko sedanjega invalidskega zakona. Naš zakon o zaposlovanju, zakon o zaposlovanju invalidnih oseb, poudarjata odgovornost OZD glede zaposlovanja invalidov in glede prednostnih pravic — prirediti in omogočiti jim je treba delo. Novost je le v tem, da ne bo več napak v praksi za delavca, ki mu je zmanjšano delo premalo in je zmožen za rehabilitacijo. V tem primeru je potrebna prekvalifikacija, npr. v rudniku Idrija smo prezaposlili preko
100 delavcev s statusom delovnega invalida lil. stopnje. Menim, da prav temu posvečamo premalo pozornosti.
Za konec smo se še enkrat povrnili k vprašanjem posebnega varstva žensk pri delu.
»Posebni varstveni ukrepi za ženske naj bi se določali samo za tista dela, za katera je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na njihovo funkcijo materinstva, še zlasti med nosečnostjo. Zlasti pomembno je načelo, da morajo delavci v TOZD s samoupravnimi sporazumi določiti merila in postopek, po katerih se bodo ugotavljala težka telesna dela, zlasti škodljiva in nevarna dela ter škodljivi vplivi pri delu. Postopek pa mora biti tak, da bo zagotavljal družbeno in strokovno utemeljeno prepoved opravljanja določenih del in nalog za ženske. Izkušnje doma in po svetu utemeljujejo načelo revizije že sprejetih varstvenih ukrepov. Delavci so zato dolžni sproti preverjati razloge, zaradi katerih ženske ne smejo delati na določenih delih ter v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom prilagajati sprejete varstvene ukrepe," je opozorila sobesednica tako na načelnost, pa tudi na konkretno prilagodljivost tega pomembnega področja našega družbenega varstva, občutljivo povezanega z enakovrednim družbenim položajem ženske in skrbjo za prihodnje generacije.
Mara Ovsenik
Samoupravljanje tudi v zunanjetrgovinski dejavnosti
dUŠAN ŽEUEZNOV:
Spet sem se moral podati v Kranj, da bi se tam pogovoril starim, danes že upokojenim Iskrašem Emilom Zajcem. Naše ^ ga na Zlatem polju, v enem izmed Iskrinih blokov, zgraje n'h že leta 1949 in kljub svoji častitljivi starosti še vedno dobre 0hranjenih in lepih.
Ludvik Zajc je danes živahen, energije poln in zgovorei Pokojenec, ki mi je takoj na začetku najinega razgovora pri , esel na mizo vrsto fotografskih albumov ter nekatere uokvir L?6' pove^ane fotografije, ki jih je bil snel kar s stene. Videti ji *l0, da se je dobro pripravil na najin razgovor, saj sem se mi P1"edhodno napovedal po telefonu.
Moj sogovornik je prišel v začetku 1948. leta v Iskro ko l r^oroehanik in ostal v njej vse tja do svoje upokojitve. \ skro je prišel z oddajnika radia Ljubljane, sicer pa je po rodi JUbljančan. V Iskri se je takoj zaposlil v kinomehanikTln iJl??V.prvi ^ i® b'1 danes že pokojni Rudi Kruljc, medtem kc om njegov drugi šef Rudi Petkovšek, ki je tudi že umrl. t ,beta 1950 je Emil Zajc prevzel vodstvo celotne kinomon : ,e' medtem ko je bil poprej vodja preizkuševalnice kinopro lektorjev. Celotno kinomontažo je vodil vse tja do leta 1957 slfsU6*3 zaPustil proizvodnjo in prestopil v komercialne 0,1	. P011 vodstvPm pokojnega dr. Lileka. V tej službi je
Pravljai posel vodje prodaje kinoprojektorjev vse tja do upo žlalltVe *®ta-. V tisu svojega službovanja je veliko potoval, sti po Jugoslaviji in zato zelo dobro pozna našo domovino namreč samo prodajal kinoprojektorjev in ojačevalnih na-
prav po vsej Jugoslaviji, temveč je tudi projektiral ih izdeloval načrte za kinooperatarske kabine in vsi vemo, kako se je njega, dni kinoficirala naša domovina, sledeč znanemu Leninovemu izreku, da je za nas film ena izmed najpomembnejših umetnosti.
Seveda pa je dosti hodil tudi na sejme in velesejme po Jugoslaviji, zlasti v Zagreb in Beograd, kjer je Iskra vedno presenetila s svojimi novimi in odličnimi izdelki.
Ko se spominja svojih prvih let v Iskri, pravi:
„Ne morete si danes misliti, s kakšnim elanom, požrtvovalnostjo in navdušenostjo smo včasih delali. Nič nismo spraševali za nadure ali računali, da nam bodo kaj plačali za tovrstno delo. Nasprotno, zavedali smo se, da moramo delati udarniško, da moramo izpolniti in preseči plan, če pač hočemo kaj doseči.
Tako se je pogosto dogajalo, da me ves teden ni bik) domov. V ponedeljek zjutraj sem odšel v tovarno in vrnil iz nje šele v soboto popoldne. V tovarni smo kar spali v naših delovnih pro-
storih, hrano pa so nam nosili iz tovarniške menze. Cele noči smo v našem oddelku takrat preizkušali kinoprojektorje, ki so bili tedaj eden naših najbolj imenitnih izdelkov in s katerimi se je Iskra v svojem prvem obdobju zelo uveljavila na tujih tržiščih.
Radi bi, da bi vam kaj povedal o prvem Titovem obisku v naši tovarni. Bilo je, kot ste že zapisali 11. aprila 1955. leta, ko je predsednik Tito prvič prišel v našo tovarno na obisk. Tako je seveda med obiskom tovarne prišel tudi v našo kinopreizku-ševalnico, kjer si je z izrednim zanimanjem pa tudi poznavanjem ogledal lepo v vrsti razvrščene naše nove kinoprojektorje.
Dobro se še spominjam, kako so se nenadoma odprla vrata v našo preizkuševalnico in vstopil je naš maršal. Ko je zagledal vrsto novih kinoprojektorjev, se je široko nasmehnil in to je bilo vsekakor dobro znamenje, da je izredno zadovoljen. To je povedal tudi v kratkem razgovoru, saj sem ga takrat kot vodja kinopreizkuševalnice spremljal ves čas, dokler se je mudil v našem oddelku.
Vsekakor je bilo to moje prvo srečanje s predsednikom republike izredno toplo, zanimivo in mi je seveda kot tako ostalo tudi trajno v spominu, čeprav sem se z njim kasneje srečal še večkrat, zlasti na sejmih in velesejmih, ko se je ustavil pred Iskrinimi razstavnimi prostori in se zanimal za naše izdelke.
Prav tako sem se s Titom srečal kasneje še v Belem dvoru v Beogradu in na Brionih," je nadaljeval moj sobesednik, vendar sem ga tu prekinil in poprosil, naj mi podrobneje o nadaljnjih srečanjih s predsednikom Titom malo obširneje spregovori za naslednje nadaljevanje našega podlistka.
V tem je sogovornikova žena postavila na mizo kavico in za trenutek sva prekinila razgovor. Popila sva kavico, Emil Zajčje za trenutek zapustil svoj prostor in se vrnil z novo, uokvirjeno sliko, ki jo je prinesel iz sosednje sobe. Na njej je bila povečana fotografija maršala Tita z beograjskega velesejma, na kateri moj sogovornik razlaga Titu Iskrine eksponate in jo bomo skupaj z njegovimi spomini na ta srečanja objavili v prihodnji številki.
Otvoritev rekonstruirane Tovarne feritov
DELOVNA ZMAGA OB 25-LETNICI - DELOVNA ODLIKOVANJA
Ob letošnjem praznovanju 25-let-nice svojega obstoja je TOZD Feriti v Industriji elementov za elektroniko slavila tudi pomembno delovno zmago - otvoritev rekonstruirane tovarne.
Na slavnosti ob pomembnem jubileju so se 21. oktobra poleg članov kolektiva TOZD in predstavnikov delovne organizacije na tovarniškem dvorišču v Stegnah zbrali tudi številni gostje.
Med njimi so bili poslovni partnerji, sodelavci znanstvenoraziskovalnih ustanov, s katerimi sodeluje TOZD Feriti, predstavniki mesta Ljubljana, občine Ljubljana-Šiška in Moziije ter vodstvo in predstavniki družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra.
Predsednik DS TOZD Feriti Marko Mrak je v imenu TOZD še posebej prisrčno pozdravil podpredsednika republiške skupščine Vladimira Logarja, predsednika IS SO Ljubljana Albina Vengusta, predsednika SO Ljubljana-Šiška Staneta Plemenitaša, _pred-sednika SO Moziije Franca Sarba, predsednika skupščine SOZD Iskra Vladimira Klavsa in generalnega direktorja Jožeta Hujsa.
Po govoru direktorja TOZD Feriti Dušana Dolničarja in predsednika SO Ijubljana-Šiška Staneta Plemenitaša (njuna govora objavljamo), je predsednik SO Stane Plemenitaš trem članom kolektiva TOZD Feriti izročil državna odlikovanja. Red dela s srebrnim vencem je prejel Pavle Šega, medaljo dela pa Magda Ulrih-Potočnik in Florjan Mlinar.
Za večletno uspešno delovanje na razvoj no-inovativnem področju pri razvijanju tovarne je DS TOZD Feriti podelil priznanje tudi Institutu „Jožef Stefan" v Ljubljani.
Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila tudi predsednik skupščine SOZD Iskra Vladimir Klavs, dolgoletni sodelavec nekdanjega Inštituta za
Spoštovane tovarišice in tovariši.
Pred 25. leti se je v laboratoriju takratnega Instituta za elektrozveze začelo ukvarjati s feriti pet ljudi. Iz tega je zrasla najprej laboratorijska in nato obrtniška proizvodnja. Pred 11 leti je v okviru ISKRE na tem mestu stekla industrijska proizvodnja feritov z vsemi običajnimi in — pri tej tovarni tudi izrednimi — težavami.
Opisani 25-letni razvoj bi lahko označili že za lepo tradicijo pri sorazmerno novi vrsti materiala. Toda — morda malo neobičajno — v Feritih nismo pretirano ponosni na tradicijo. Pri sodobnem tempu napredka — predvsem v elektroniki, kot najhitreje se razvijajoči veji tehnike — je sposobnost „osvajati novo" dosti pomembnejša od tradicije, ki včasih lahko deluje celo zaviralno. Sposobnost ..osvajati novo" pa nam ne sme pomeniti le samo hitrega razvoja novih sodobnih izdelkov, ampak tudi sposobnost hitrega osvajanja sodobnega načina poslovanja in tehnologije, naprednega gledanja na ekonomiko in ne nazadnje sposobnost osvajanja novih družbenih odnosov.
V Feritih se tega v veliki meri zavedamo in ni nas malo, ki imamo to, času prilega-
ISKRA
Številka 43-29. oktober 1977
elektrozveze ter sedanji glavni direktor Industrije elementov za elektroniko Gojmir Blenkuš.
Oba govornika sta se spomnila -težav v preteklem obdobju, ki so jih
člani kolektiva prebrodili smelo in solidarno, z združenimi močmi. Prehojena pot ni bila lahka, vendar pa je bila polna tudi delovnih uspehov. S tem v zvezi sta oba govornika čestitala delovnemu kolektivu k pomembnemu jubileju.
Direktor DO IEZE Blenkuš je dodal, da jubilej sovpada z drugimi pomembnimi našimi praznovanji, s Titovimi in partijskimi jubileji. Naš prispevek ob tem naj bi bila poleg modernizirane proizvodnje, rekonstruiranega tehnološkega postopka in profesionalnih proizvodnih programov tudi uspešna vključitev v mednarodno
jočo se miselnost članov kolektiva, za največji uspeh pretekle dobe. V veliki meri je k temu najbrž pripomoglo dejstvo, da je kolektiv doživljal težke čase v začetku industrijskega proizvajanja in, da je bil prisiljen prelomiti zastarelo miselnost, če je hotel preživeti.
Če kdaj, moramo danes poudariti, da smo to lahko dosegli, le s pomočjo in pod ekonomskim okriljem velike Iskrine Industrije elementov za elektroniko.
delitev dela.
„In še na dve svoji obveznosti ne smemo pozabiti. Prva poteka v smeri uresničevanja zakona o združenem delu navznoter in navzven, utrjevanja
tujih, zahodnih tržiščih s 25 % svoje proizvodnje, je za sedanje obdobje tovarne feritov značilnih nekaj dejstev, ki bi jih želel posebej poudariti: ob tem ko vzdržujemo in povečujemo program elementov za zabavno elektroniko in drugo široko potrošnjo, smo uspeli povečati delež izdelkov za profesionalno elektroniko na četrtino celotne proizvodnje. To je eden izmed razlogov, da letos ob ugodni konjunkturi povečujemo vrednost celotne proizvodnje na 6,7 milijonov din, kar je za 60 % nad lanskim letom in s tem že presegamo srednjeročni program za I. 1978. Tako visok porast — pri povprečno 7 % povečanju cen je prav gotovo izjemen in dosegli smo ga lahko le ob sprotni vključitvi vse opreme, ki smo jo nabavili ob tej I. fazi rekonstrukcije tovarne.
Rekonstrukcija, ki jo ob današnjem prazniku formalno zaključujemo in je veljala okrog 35 milijonov din, nam daje še mnogo drugih možnosti: dograjeni objekt nam je kljub začasnemu gostovanju proizvodnje kondenzatorske keramike omogočil smotrnejšo razporeditev delovnega procesa feritne proizvodnje in omogočil v bodoče postaviti še nekaj dodatne opreme. Uvedli smo novo tehnologijo oblikovanja brizganih feritov in mokrega prešanja feritnih magnetov v magnetnem polju, predvsem segmentov za male enosmerne motorje. Uvedli novo tehnologijo brušenja feritov, izpopolnili eno peč za sintranje in omogočili sin-tranje visokih profesionalnih kvalitet. Potreben dušik uvajamo sedaj iz tekočega stanja in ga ne pridobivamo več iz amoni-jaka. S tem prispevamo tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Na področju navitih komponent začenjamo uvajati automatizacijo. Našo poslovno enoto v Ljubnem ob Savinji smo pred tednom dni preselili iz najetih v lastne proizvodne prostore, poslovni enoti v Solčavi pa uredili nove delovne prostore.
Z izvedeno rekonstrukcijo so se večini članov kolektiva izboljšali delovni pogoji in končno nam je uspelo uresničiti že toliko časa prisotno željo po organiziranju zdravstvenega varstva vsaj na delu tega Iskrinega kompleksa, ki mora biti le prehodna rešitev do postavitve zdravstvenega centra za ves kompleks.
Ko naštevamo dosežke sedanjega obdobja ne smemo mimo ugotovitve, da smo med redkimi proizvodnimi organizacijami, ki so uspešno uvedle premakljiv in omejeno premakljiv delovni čas, kar občutek svobode delavcev povečuje, produktivnost pa ob dobri organizaciji in ustrezni delovni zavesti veča.
Na teh osnovah doseženi ekonomski rezultati nam dajejo možnost, da ustvarjamo zadostno akumulacijo za odplačila
in razvijanja samoupravljanja. Druga naša obveznost pa izvira iz sprejetih nalog tako v okviru DO IEZE, kot SOZD", je še dodal glavni direktor Blenkuš.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri rekonstrukciji tovarne, se je toplo zahvalil v imenu delovne organizacije IEZE ter poudaril željo, da bi v bodoče še vččkrat lahko sodeloval pri otvoritvah novih Iskrinih tovarn.
Viktorija Budkovič-Rayyes
kreditov in nadaljnji razvoj ter solidne osebne dohodke, ki letos niso več na repu sorodne industrije.
Seveda pa ima naše delovanje tudi senčne strani. Ena takih je letošnja stagnacija izvoza, ki komaj še pokriva uvoz za povečano proizvodnjo. Tudi stopnja zaposlitve je s 15 % previsoka, čeprav gre na račun pospešenega zaposlovanja v mozirski občini, kjer si tega želijo, ne pa v že preobremenjeni Ljubljani.
Danes nas ta praznik praznuje že 250. V bodoče se v Feritih ne želimo hvaliti z velikostjo tovarne, merjeno po številu zaposlenih, ampak po tem, koliko nam bo porasla produktivnost in reproduktivna sposobnost. Poti za to so že začrtane in cilji postavljeni. Smo torej vsaj osveščeni, če naloge niso že v teku. S tem pa je velik del že opravljenega.
Naj nekaj tega omenim: v pripravi je 11. faza rekonstrukcije. Ta nas bo usposobila za proizvodnjo visoke profesionalne kvalitete tudi za potrebe armade, ki se že pripravlja v naših razvojnih oddelkih in Institutu „Jožef Stefan" ter Institutu za kvaliteto in metrologijo, S katerima sodelujemo.
Delež proizvodov za profesionalno elektroniko bomo tako povečali, kar velja tudi za navite komponente. Ohraniti moramo vsaj sedanjo, dokaj visoko stopnjo osvajanja novih izdelkov elementov široke potrošnje, s poudarkom na novih izvedbah motorskih segmentov in elementov za barvno televizijo. Izpeljati moramo že začeti program računalniškega zasledovanja in kasneje krmiljenje tehnološkega procesa proizvodnje feritov, ki ga pripravljamo z Iskrinim Centrom za automatsko obdelavo podatkov.
Trajno in z mnogo večjim tempom kot doslej, moramo uvajati elemente mehanizacije in automatizacije, predvsem v nepro-cesni del proizvodnje in kontrole, četudi jo moramo zaradi specifičnosti največkrat konstruirati sami.
Končno velja poudariti tudi cilje na področju družbenega standarda, ki naj bi, ob še ne zadovoljivo začrtanih stanovanjskih rešitvah v naslednjem letu prinesel sodobno restavracijo prav v našem objektu, za katero združujejo sredstva vse TOZD zgornjega dela tega kompleksa.
Načrtov in ambicij torej ne manjka. To dokazuje, da je miselnost kolektiva zdrava, da misli tudi na perspektivo in ne le na to, kako bo preživel.
Zdravo miselnost kolektiva in samoupravnih organov pa najbrž dokazuje tudi dejstvo, da kljub trem delom kolektiva na različnih krajih, ne prihaja do krnjenja samoupravnih pravic ob skladnem razvoju vseh enot in enakem upoštevanju zdravih lokalnih interesov. Načelo, ki so sega oprijeli naši samoupravni organi pri vseh delitvah, ki niso vezane na predpise, je število zaposlenih.
Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki sp Tovarni Feritov kakorkoli s svojim deležem pomagali premagati težave prejšnjih let in izpeljati to, kar ob jubileju odpiramo.
Poleg mnogih članov kolektiva naše TOZD — bila bi to dolga vrsta imen, od predstavnikov republiške skupščine, občin Mozirje in Šiška, Ljubljanske banke, ZP ISKRA, do kolektivov posameznih TOZD IEZE in ne nazadnje strokovnih, predvsem finančne službe IEZE in TOZD Orodjarna.
Zahvaljujem se tudi vsem gostom in poslovnim partnerjem, ki prisostvujejo našemu slavju in s tem dokazujejo, da cenijo naše napore. Najbrž izražam mnenje celot-, nega kolektiva Feritov z ugotovitvijo, da bomo vaše zaupanje poplačali z nadaljnjim solidnim poslovanjem in družbenopolitičnim ponašanjem.
Naj ob koncu zaželim vsem članom kolektiva uspešno izpeljavo sedaj postavljenih ciljev, da si bomo tako ustvarili poleg sedanjega tudi dober jutri.
Nagrade za
Ob 25-letnici TOZD Feriti, je vrsta delavcev in zunanjih sodelavcev dobila priznanja za dolgoletno sodelovanje in prizadevanja na družbenopolitičnem in tehničnem področju. Nekatere izmed njih smo vprašali, kako gledajo na prehojeno pot. Odgovori so kaj različni, kot je različno tudi delo, ki so ga opravljali.
Ivo Močnik, razvijalec ,,Že ^25 let sem pri isti firmi. Začel sem v iEV v kemičnem sektorju, v oddelku feritov. Prve pionirske korake smo naredili pod vodstvom prof. Bogdana Zege v bivši lekarni nasproti Univerze. Prvi poizkusi so biti pač le poizkusi in uspehov ravno nismo želi. Potreba po iončastih jedrih za električne filtre pa je bila velika.
Zaradi pomanjkanja prostorov smo se preselili v Črnuče — v opuščeno mizarsko delavnico, ki smo jo imenovali feritna delavnica. Izdelovali smo feritne palčke za medfrekvenčne transformatorje, ki se rabijo pri radijskih sprejemnikih.
iz tega časa mi je ostal najbolj v spominu največji uspeh v mojem življenju. Krvava potreba je bila po mangan—cink feri-tu. Eksperimentirali smo in ga skušali proizvesti. Dolgo ni uspelo. Izdelava je bila moja naloga. Neke sobote sem izdelek spet pripravi! in ga da! v« peč. V ponedeljek zjutraj, ko sem prišel na delo, me je že čaka! vodja Drnovšek in mi čestital: Uspelo ti je! 3.600 per-meabilnosti! Kar verjeti nisem mogel. Dosegel sem potrebno kvaliteto, odgovarjajočo potrebam in svetovnim standardom."
Martina Zajec, prodajni referent: „Že deset let sem zaposlena v Iskri, v Feritih. Začela sem v neposredni proizvodnji, delala nato v oblikovalnici in pri prešah ter se ob delu izobraževala. Najprej sem opravila strojepisni tečaj, zdaj pa hodim na ekonomsko srednjo šolo. Kot prodajni referent lahko rečem, da se kvaliteta iz leta v leto izboljšuje, kar se jasno izraža tudi na trgu, kjer imajo naši elementi vse večjo veljavo. Se- ( veda pa ni še vse tako, kot bi želeli. Zelo sem vesela zadnjega uspeha naše tovarne — velike rekonstrukcije. Saj smo tako prodajniki dobili primeren prostor, v katerem lahko sproščeno delamo. Prej smo bili v strahotnem 'drenu' z drugimi, ki so opravljali čisto drugo delo. Zdaj pa je vzdušje, kakršnega si želim".
Florjan Mlinar, tehnolog
„Že 15 let sem v Feritih. Ves čas sem se poleg rednega dela ukvarja! tudi z družbenopolitično dejavnostjo, bi! sem predsednik sindikata, član delavskega sveta in zdaj sem sekretar ZK v naši tovarni. Predvsem sem vesel, da je sindikalna organizacija dobila svojo veljavo in mesto, ki ji pripada. Ni več servis za nabavo ozimnic, ampak nosilec družbenopolitič-
K________________________________V
Ne želim podrobno razlagati prehojene poti tovarne, ta je opisana v brošuri, izdani ob jubileju, rad pa bi opredelil sedanjost in bodoče načrte.
Če je bilo I. 1973 prelomno, ker smo uspešno izvedli sanacijo tovarne, je prav gotovo I. 1977 mejnik, ob katerem iz faze konsolidacije prehajamo v progresivno temeljno organizacijo združenega dela.
Med tem ko so značilnosti prejšnjega obdobja: selekcioniranje programa proizvodnje samih feritov,izrinjenje tujih dobaviteljev z jugoslovanskega tržišča s konkurenčno kvaliteto, ceno in dobavnimi pogoji, z uvedbo programa navitih komponent s feritnimi jedri in tako z dobrim poznavanjem lastnosti osnovnega materiala, vplivanje na njihove racionalne rešitve, izkušnje pri proizvodnji navitih komponent pa uporabljene nazaj za izboljšanje lastnosti feritov, soočenje tovarne s konkurenco na
I
Direktor TOZD Feriti Dušan Dolničar prejema priznanje za svoje delo.
Med slavnostjo ob otvoritvi rekonstruirane tovarne in novega prizidka.
GOVOR DUŠANA DOLNIČAR JA, DIREKTORJA TOZD FERITI
>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
prehojeno pot
nega dogajanja in tribuna delavcev v združenem delu. Tudi ZK naše TOZD smo kadrovsko okrepili. Številčno smo sorazmerno močni — osnovna organizacija šteje 23 članov.
Ob zadnji rekonstrukciji v tovarni pa so se tudi možnosti za strokovno delo zelo izboljšale, saj smo dobili potrebne prostore in tudi potrebne opreme je več, ki jo rabimo pri svojem delu. Tehnologijo dela smo prilagodili potrebam standarda na delovnem mestu. Naše delo je sorazmerno grdo in smo nekoč veljali za najbolj umazano tovarno v Iskri. Danes pa je delo čisto, kar je uspeh sodobne tehnične opreme in vlaganja tehnološkega znanja."
Magda Ulrih, referent za
kadre: „ V tovarni sem že 20 let in sem padla že v pionirske pogoje v delavnici ob stari cerkvi v Šiški. Od vsega začetka sem delala v administraciji in sem bila „Micka za vse". Treba se je bilo lotiti vsega administrativnega dela, posredovati mnenja, opraviti na tisoče nalog — vse to s komaj primerno tehniko in možnostmi. Ob vsem tem pa nas je pesti! še slab poslovni" položaj in celo ob preselitvi leta 1964, ko smo se preselili v novo tovarno, smo bili gospodarsko še vedno vprašljivi. BiH smo pod prisilno upravo. Gotovo je bila socialna negotovost že kar kritična, plače so~ bile osemdesetodstotne ... Šele zadnja leta smo prišli na zeleno vejo in rekonstrukcija tovarne letos je le krona našega dela."
Pavle Šega, mojster v obli-kovalnici: ,,Začeli smo čisto po pionirsko in obrtniško. Delo je bilo ročno, delovni pripomočki zastareli in izrabljeni — temu primerni so bili tudi naši izdelki. Delali smo v umazanih prostorih in že narava dela in ne-odgovarjajoči prostori niso dovolili niti poštenega čiščenja. Z izpopolnjevanjem tehnologije pa so se tudi delovni pogoji bistveno izpopolnili. Imamo najsodobnejša orodja in strojno opremo, postopek se je, lahko rečem, spremeni! za 99 %.
Samo za primerjavo naj povem: nekoč smo izdelali 250 kosov feritnih lončkov dnevno, zdaj pa jih izdelamo 7.000. Pri tem pa je delo neprimerno lažje, bolj čisto in kvaliteta nedvomno višja.
J
SLAVNOSTNO ZASEDANJE DS TOZD FERITI
Sklepna slovesnost ob letošnji 25-letnici obstoja in delovanja TOZD Feriti v okviru IEZE je potekala 22. oktobra v Iskrini poslovni stavbi.
Delavski svet TOZD je imel takrat slavnostno zasedanje pod vodstvom predsednika Marka Mraka, ki je v svojem krajšem nagovoru dejal naslednje:
„Zelo sem vesel, da smo na današnji seji zbrani prav vsi člani našega kolektiva in da lahko skupaj proslavimo našo srebrno obletnico — obletnico delovnih zmag za naš kolektiv.
V prehojeni poti je tovarna feritnih materialov preživljala dobre in slabe trenutke. Zametek tovarne, ki sega v dobo po osvoboditvi, je bil v osnovnem Inštitutu za elektrozveze. Takrat je bil asortiman izdelkov zelo skromen in količinsko tudi zelo majhen, saj so takrat izdelovali le nekaj vrst feritnih palčk.
S takratnimi izdelki se oddelek za ferite ni mogel ravno ponašati, so pa vsi takrat zaposleni stremeli za tem.
vložiti mnogo naporov. Ni enostavno imeti celo tovarno kot eno samo grad-bišče.“
S sklepom DS TOZD Feriti je nato sledila podelitev priznanj članom kolektiva za prizadevno in uspešno delo ob rekonstrukciji.
OBRAZLOŽITVE
Navzoče je nagovoril tudi direktor TOZD Dušan Dolničar, ki je pohvalil pretekle delovne uspehe kot rezultat skupnih prizadevanj ter izrazil zaupanje tudi v bodoče. Ponovno jim je čestital ob tem pomembnem jubileju.
Čestitkam se je pridružil tudi glavni direktor IEZE Gojmir Blenkuš. Ob tej priložnosti se je znova zahvalil vsem tistim, ki so na dostikrat težavni prehojeni poti kakorkoli pripomogli mladi tovarni. Poudaril je, da je njen delovni kolektiv lahko ponosen nad doseženim ciljem — rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne ter izrazil zaupanje v trajnejši obstoj na domačem
Delovno predsedstvo med slavnostnim zasedanjem DS TOZD Feriti
ansambel „Anci!la vocis“. Mladi študentje solopetja z glasbene šole „ Franca Sturma" iz Ljubljane večkrat nastopijo v delovnih organizacijah ob raznih slavnostih. Naj jim za njihov nastop izrečemo vso pohvalo, saj take nastope pojmujejo kot svoje kulturno poslanstvo ob rednem študijskem programu.
S svojim kultiviranim posredovanjem našega narodnega glasbenega izročila so dali slavnosti in tovariškemu srečanju po njej tisti plemeniti ton, ki ga velja negovati in razvijati med vsemi našimi delovnimi ljudmi.
V. B. R.
GOVOR STANETA PLEMENITAŠA, LJUBLJANA-ŠIŠKA
PREDSEDNIKA SO
Posnetek iz proizvodnih prostorov TOZD Feriti
kako izdelati ferit v različnih oblikah in kvalitetah za različne namene in to v največjih možnih količinah s čim manjšimi stroški. Le tako gledanje je v 25 letih lahko pripeljalo našo tovarno na razsežnosti, kakršne ima danes. Danes vemo, da izdelujemo preko 500 vrst najrazhčnejših izdelkov, ki se z lahkoto primeijajo z idelki visoko razvitih zahodnoevropskih proizvajalcev feritov.
Ko se že primerjamo z razvitimi proizvajalci, je potrebno poudariti, da se trg (tako zunanji, kot domači) osvaja le z najboljšo kvaliteto in konkurenčno ceno. Cena je element, ki nam v sedanjem stanju marsikdaj odtuji zelo lep posel. Potrebno je povedati, da še vedno predrago prodajamo. V naš proizvodni proces bomo morali uvesti veliko več avtomatskih strojev in naprav ravno iz razloga, ker je živa delovna sila zelo draga, povrhu vsega pa človek ni avtomat in se marsikdaj zmoti.
Da sledimo zgoraj navedenim trditvam, je že razvidno iz prve faze naše rekonstrukcije. Kupili smo nekaj strojev, ki že tečejo in v veliki meri izločajo tako imenovani človeški faktor.
Skozi vso rekonstrukcijo nam je bilo stalno pred očmi: stroj naj dela in obdeluje, delavec pa naj ga samo nadzira. In to načelo bo veljalo tudi za naprej.
Priznati moramo, da smo ob rekonstrukciji naše tovarne morali vsi člani
in mednarodnem trgu. Porok lepše bodočnosti pa je po njegovem prepričanju predvsem perspektivni progranh nova tovarna z moderno tehnologijo ter lastno znanje. Pridobljene izkušnje in vključevanje v mednarodno delitev dela pa lahko ves ta potencial še nadalje dopolnijo.
Z ubranim petjem koroških narodnih pesmi in umetnih pesmi se je zatem zbranim predstavil vokalni
Spoštovane tovarišice in tovariši, ki združujete delo v TOZD—Feriti
V imenu delegatske skupščine, njenih organov in družbenopolitičnih organizacij kakor tudi v svojem imenu vas ob pomembnem prazniku, ki ga danes praznujete z otvoritvijo rekonstruirane tovarne in uvajalnem nove tehnologije v vašo proizvodnjo, prisrčno pozdravljam.
Veseli me, da tako uspešno praznujete 25-letnico vašega delovanja, kar predstavlja velik delovni uspeh za vso delovno skupnost v Iskri in kar bo imelo pomemben odraz tudi za gospodarstvo naše občine. Ne bom ponavljal vaših rezultatov in uspehov dela, saj je o tem že govoril vaš direktor, želim pa ob tej priliki povdariti, da so občinska skupščina in njeni organi, upoštevajoč perspektivnost vašega proizvodnega programa na področju elektronike in avtomatike, katerega največji predstavniki so prav delovne organizacije Iskre, od samega začetka vodili posebno skrb za ta razvoj, saj smo že pred dvajsetimi leti usmerili sredstva občinskega družbenega 1 investicijskega sklada v izgradnjo kompleksa Iskre v Stegnah.
Takratna odločitev Iskre, da bo na območju Stegen v občini Šiška, gradila nove proizvodne objekte, med katerimi je
Nekaj iz proizvodnega programa TOZD Feriti
Člani delovnega kolektiva TOZD Feriti ob praznovargu 254etnice.
IBi
tudi tovarna Feritov, je imela za razvoj gospodarstva Šiške velik pomen. Danes dosegajo TOZD Iskre, ki so tudi pretežno locirane v Stegnah že 12,5 % celotnega prihodka industrije oziroma skoraj 7 % celotnega gospodarstva občine. Iz družbenega plana srednjeročnega razvoja občine in dogovora o temeljih plana pa izhaja, da bodo TOZD-i Iskre dosegali prihodek in dohodek po stopnji, ki bo višja od poprečne občinske stopnje (6%). Zato bo pomembnost Iskre v občinskem gospodarstvu še naraščala.
Proizvodni program vaše temeljne organizacije in vaš tehnološki razvoj, ki ga s to rekonstrukcijo uresničujete, je tako za Iskro, kot za vse proizvajalce na področju elektronike zelo pomemben. Po samem fizičnem obsegu, proizvodnja feritov sicer ni velika, vendar celotni jugoslovanski družbenopolitični skupnosti prihrani precej deviz, (če bi ferite morali uvažati) in še več, ustvarjate vse pogoje, da se bodo vaši proizvodi v vse večji meri pojavljali tudi na tujih tržiščih.
Ob vseh razpravah občinske skupščine v zvezi z gospodarskimi tokovi ugotavljamo, da je naše gospodarstvo relativno uspešno. Vendar pa to ne sme ustvarjati samozadovoljstva in nas uspavati v našem nadaljnjem delu. Svojo gospodarsko politiko moramo tudi v bodoče oblikovati tako, da bomo v svojih razvojnih načrtih planirali tisto razširjeno proizvodnjo, ki bo dosegala nadpoprečno. akumulacijo, zagotavljala našim delavcem socialno varnost, primerne delovne pogoje in potreben družbeni standard — reševanje stanovanjskih vprašanj, družbene prehrane, vprašanje varstva otrok in podobno.
Občina Šiška ima na razpolago sorazmerno malo lokacij za gradnjo novih industrijskih objektov, med katerimi je najpomembnejša industrijska cona ob gorenjski železnici in cona med gorenjsko in kamniško progo. Te cone bo treba v najkrajšem času komunalno opremiti, kar bo zahtevalo znatna sredstva in bo moralo gospodarstvo, zlasti potencialni investitorji, prevzeti obveznosti za financiranje komunalne opremljenosti tega zemljišča. Z letnimi vsklajevanji razvojnih programov v okviru srednjeročnega plana, bomo izvedli revizijo oziroma pregled vseh prostih lokacij, ki bodo na razpolago tistim investitorjem, kateri programirajo tak razvoj, ki bo zagotavljal ustvarjenje nad poprečne akumulacije.
S tako politično usmeritvijo nameravamo realizirati sprejete smernice družbenega in gospodarskega razvoja občine, ki je začrtana v našem družbenem planu in v dogovoru o temeljih družbenega plana občine.
Tovarišice in tovariši!
Ne nazadnje želim opozoriti delovno skupnost Feriti tudi na zelo pomembno ustavno preobrazbo združenega dela s katero uresničujemo ustavo in zakon o združenem delu ter se borimo za preobrazbo odnosov v združenem delu iz podjetniških na dohodkovne in preobrazbo odnosov do družbenopolitične skupnosti, ki naj slonijo na svobodni menjavi dela. Na tem področju nam zakon nalaga velike obveznosti in smo dolžni prav vsi aktivno in poglobljeno delati na uresničevanju samoupravne preobrazbe združenega dela in celotne družbene sfere.
Na kraju želim vsem članom delovne skupnosti v temeljni organizaciji Feriti, da tudi v bodoče uspešno gospodarijo s povdarkom, da so bile dosedanje žrtve in odrekanje vašega kolektiva dobro naložene in da je pred vami perspektiva, ki vam v vseh ozirih zagotavlja boljši jutrišnji dan.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Ne pozabimo na zakone!
Z uresničevanjem zakona o združenem delu in našim programom aktivnosti izvajanja določil tega zakona smo si v Iskri Elektromehaniki naložili že veliko nalog. Hkrati imamo pred seboj predloge zakonov, ki jih je skupščina SR Slovenije sprejela že spomladi in jih dala v javno razpravo. Po kolektivnem dopustu smo na te predloge venetno pozabili.
Po pravilu bi morali naS delavci razpravljati o vseh zakonih že po načelu delovanja delegatskega sistema, vendar velja še posebej pozvati sindikat, da pripravi javne razprave v svojih organizacijah in tako prispeva h končnemu oblikovanju predloženih aktov.
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu so urejena z zakonom o združenem delu (členi 161 do 226) in so sestavni del celokupnih samoupravnih razmerij v združenem delu.
Osnutek novega zakona o delovnih razmerjih je po eni strani realizacija in konkretizacija zakona o združenem delu, po drugi strani pa izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij. Pomembna značilnost tega osnutka je, da z enim zakonom kompleksno urejamo pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev in da se omogoči in utrdi čim širše samoupravno urejanje medsebojnih delovnih razmerij delavcev v združenem delu glede na to, da ves sistem delovnih razmerij temelji na samoupravni ureditvi, samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Osnutek zakona o delovnih razmerjih sledi načelom, da je delo vsakemu človeku cilj in smoter in ne več zgolj sredstvo za življenje. To pa hkrati pomeni tudi mnogo večje odgovornosti delavcev in zaradi tega osnutek namenja, drugače kot doslej, veliko prostora prav določbam o odgovornostih. Pravi, da je delavec odgovoren za izvrševanje delovnih obveznosti in za opravljanje samoupravljavskih funkcij. Pri tem pa podrobno našteva, kdaj gre za disciplinsko in kdaj za odškodninsko odgovornost.
ZAKON O SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI
Organi samoupravne delavske kontrole so se uveljavili na osnovi določil ustave, s samoupravnimi akti, ki smo jih sprejemali v delovnih organizacijah na osnovi lastnih izkušenj.
Tudi v prihodnje bo tako, saj predlagani zakon ureja le tiste prvine, ki so nujne, da bodo organi samoupravne delavske kontrole delali bolj enotno kot doslej in določa pravice ter dolžnosti organov, ki so lahko prizadeti v uveljavljanju samoupravnih pravic. Vse drugo je prepuščeno normiranju v samoupravnih splošnih aktih.
ZAKON O VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAV-LIANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V OZD
Predlog tega zakona naj bi pomenil uresničevanje določb republiške ustave, ki zahtevajo, da se področje volitev organov upravljanja in imenovanje poslovodnih organov uredi z zakonom, obenem pa tudi dopolnjevanje zakonske ureditve združenega dela in po zakonu o združenem delu.
Zakon ureja:
—	način izvohtev in odpoklica delegatov v delavske svete organizacij združenega dela,
—	nekatera vprašanja v zvezi z
imenovanjem individualnega poslovodnega organa (sestav v razpisni komisiji)	/
—	osnutek že uvodoma opredeljuje vlogo SZDL in sindikatov v celotnem volilnem postopku, kot nosilcev in organizatorjev.
Morda bi kazalo razmisliti o tem, da bi v tem zakonu opredelili tudi volitev disciplinske komisije v OZD, saj jo je smotrno izvoliti istočasno z drugimi organi (DS), zlasti zato, ker zakon o združenem delu zahteva, da v njej sodelujejo tudi predstavniki družbene skupnosti, ki jih morajo izvoliti delavci v organizaciji združenega dela. To povzroča ponekod nejasnosti, v praksi pa bi lahko nastal problem prisotnosti teh članov.
ZAKON O REFERENDUMU IN DRUGIH OBLIKAH OSEBNEGA IZJAVLJANJA
Ideja za zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja je v republiški ustavi. Pomenil naj bi konkretizacijo ustavnih načel o neposrednih oblikah samoupravljanja delovnih ljudi in občanov. Vprašanje' referenduma in drugih oblik osebnega izjavljanja je bilo že doslej urejeno z zakoni, s statuti krajevnih skupnosti, z občinskimi statuti, s statuti temeljnih organizacij združenega dela in drugih OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Vendar pa dosedanja ureditev ni sistematična in je neusklajena z načeli nove ustave in z zakonom o združenem delu, ki dajejo tem oblikam neposrednega samoupravljanja povsem
nov pomen v političnem sistemu.
Zakon naj bi urejal načela za postopke pri uvedbi in izvajanju referenduma in drugih oblik neposrednega izjavljanja. Kdaj se morajo uporabiti posamezne oblike izjavljanja, je stvar posameznih materialnih zakonov (kot je naprimer ZZD), zlasti pa stvar statutov samoupravnih organizacij.
S procesualnimi določbami lahko ta zakon v naj večji meri zagotavlja uporabo različnih oblik neposrednega, osebnega izjavljanja in onemogoča morebitne nasprotne težnje, saj vsebuje določila za uveljavitev pobude, ki prihaja od neposrednih samouprav-Ijavcev in občanov.
Osnutek poleg oblik odločanja z osebnim izjavljanjem v OZD opredeljive tudi zbore delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Povzema tudi znaten del določila republiškega zakona o referendumu iz leta 1972, ki opredeljuje izvajanje referenduma na vseh ravneh.
Veijetno bi bilo v zvezi z izvedbo poprejšnje obravnave določneje opredeliti pristojnosti sindikata oziroma SZDL.
TOZD TEL, BLEJSKA DOBRAVA
Z volilne konference 00 ZK
V ponedeljek, 24. oktobra je bila v TOZD TEL na Blejski Dobravi volilna konferenca 00 ZK, na kateri so obravnavali poročila o delu 00 ZK v TOZD, DO in SOZD, poslovnik o delu 00 ZK, razrešili in volili nov sekretariat ter na zaključku sprejeli sklepe konference.
Volilni konferenci so prisostvovali tudi tovariši: Klemenc (SOZD Iskra), Mohar Anton (ATC) in Pavle Dolar (OK ZK Jesenice).
00 ZK TOZD TEL je bila ustanovljena leta 1973. Delo je začela z desetimi člani. Sedaj šteje 24 članov, od tega 9 moških in 15 žensk. Število članov je glede na število zaposlenih premajhno, za to je vzrok v tem, da je v TOZD veliko žena, mater samohranilk ter istočasno premajhna zainteresiranost za delo v tako odgovorni organizaciji. 00 ZK se prizadeva, da bi sprejela v svoje vrste čim več mladih, ter sposobnih sodelavcev, stal-
O prisvajanju osebnih dohodkov
Delitev sredstev za osebne dohodke je ena izmed najbolj aktualnih tem v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Na takšno misel navaja izredno veliko število udeležencev posvetovanja o delitvi osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki ga te dni prireja Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja v sodelovanju z republiškim sekretariatom za delo in centrom za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Ker za preko 1.500 prijavljenih enostavno ni mogoče najti zadosti velike dvorane, je organizator moral udeležence razporediti v tri skupine, samo posvetovanje pa izvesti kar trikrat — dva-
Vključevanje
telefonskih
govorilnic
Iz medkrajevnih govorilnic bomo kmalu lahko telefonirali tudi v tujino
Potrebe po telefonskih govorilnicah zelo hitro naraščajo. Uresničevanje programa razvoja PTT prometa pri širjenju omrežja krajevnih in medkrajevnih javnih telefonskih govorilnic zahteva ogromna investicijska sredstva, zelo dobro organizacijo dela in ustrezno število kadrov za montažo in vzdrževanje.
Pred nekaj meseci so bili sprejeti ustrezni sklepi za pospešeno vključevanje novih telefonskih govorilnic za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Po posameznih sektorjih oziroma TOZD Podjetja za PTT promet Ljubljana so že razdeljene naloge za pripravo in izvršitev posameznih del pri vključevanju javnih telefonskih govorilnic.
Ta proces v glavnem obsega pripravo lokacij in lokacijske dokumentacije, pridobitev soglasij na občinah, nabavo novčičnih telefonskih aparatov za krajevni in medkrajevni promet, nabavo kabin in telefonskih dušilnikov, nakup dodatne opreme za vključitev novčičnih aparatov v telefonski centrali in končno tudi usposabljanje novih kadrov za vzdrževanje povečanega števila telefonskih govorilnic.
V letošnjem letu bodo predvidoma vključili 56 telefonskih govorilnic za medkrajevni promet in 50 za krajevni promet.
Iskra Elektromehanika naj bi omogočila dobavo 50 medkrajevnih novčičnih aparatov še letos. Iskra Standard pa je ljubljanskemu podjetju za ptt promet dobavila šest aparatov s prilagojeno električno in mehansko konstrukcijo tako, da ustrezajo tudi zahtevam za mednarodni promet, ki bo letos možen tudi iz medkrajevnih govorilnic, ko bo pričela delati mednarodna tranzitna telefonska centrala v Ljubljani.
Vključevanje medkrajevnih telefonskih govorilnic je pomembno predvsem v odročnejših krajih zunaj mestnih središč, saj ima v slednjih že dobršen del ljudi telefon.
A. B.
krat je bilo na Bledu, tretjič pa bo v Portorožu.
Razlog za tako množično zanimanje za urejanje vprašanj v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov v združenem delu je brez dvoma 662. člen zakona o združenem delu, ki določa, da se določbe tega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev uporabljajo najpozneje od 1. ja-nuaija 1978. Do tega datuma nas ločita le slaba dva meseca, treba pa je še opraviti ogromno dela za kvalitetno pripravo prehoda na novi sistem dohodkovnih odnosov, kot jih opredeljuje zakon o združenem delu. Težava priprav za ta prehod pa ni le v tem, da bo treba opraviti ogromno število računovodskih in drugih operacij, ampak je posebna težava sedanjega trenutka v tem, da je za praktično uporabo in operacionalizacijo določil zakona o združenem delu nujno poprej razvozlati tudi nekatera pomembna teoretska vprašanja ter na njihovi podlagi izoblikovati strokovne rešitve, ki bodo ustrezale črki in duhu zakona o združenem delu in zadnje ustave. Ker ustava in zakon o združenem delu izhajata iz osnov družbenoekonomskih odnosov, ki so bistveno drugačni od teh, ki smo jih imeli doslej, tudi dosedanje strokovno-tehnične rešitve na področju ugotavljanja dohodka in
delitve osebnih dohodkov ne morejo več ustrezati, zaradi česar jih je nujno sedaj skrbno pregledati ter preosno-vati. Časa ni na pretek, treba je hiteti, naloga prehoda na nove dohodkovne in delitvene odnose pa je obsežna, strokovno zelo zahtevna ter gospodar-sko-politično izredno občutljiva.
Udeleženci posvetovanja so prejeli vnaprej preko 40 referatov, ki so jih pripravili priznani strokovnjaki in ugledni družbenopolitični delavci. Značilno in spodbudno je, da je večina referatov prikazovala konkretne rešitve, ki so jih doslej razvili v številnih delovnih organizacijah tako v gospodarstvu kot tudi na področju družbenih dejavnosti.
no pa sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD.
Med pomembnejše naloge, ki so bile že realizirane lahko prištevamo: obravnava zakona o združenem delu, obravnava srednjeročnega programa TOZD, izvedba razširjenega sestanka sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri SZDL Jesenice in družbenopolitičnih organizacij TOZD, samoupravnih organov TOZD ter DO, stalna budnost in koordinacija pri menjavi in spreminjanju proizvodnega programa, reševanje prostorske problematike — (ta akcija je še v teku), spremljanje akcije vpisa posojila za ceste in druge.
Vsi člani so obiskovali uvajalne seminarje, nekateri pa uspešno že končali politično šolo A in B program.
Da se pri delu 00 ZK TOZD kažejo tudi določene nepravilnosti bz. težave, pove tudi podatek, da so 1 člana izključili, enemu pa dali opomin. Prav tako je bilo kritično ocenjeno delo nekaterih odborov v TOZD. Ugotovljeno je bilo tudi, da je aktivnost dela 00 ZK padla napram letu 1976, ko so se sestajali vsak mesec, sekretariat pa še pogosteje. Od junija letos pa do oktobra pa so imeli samo tri sestanke. Prav zaradi kritične ocene dela 00 ZK so že sprejeli ukrepe, med katerimi je najpomembnejši, da sekretariat izdela podroben sanacijski program dela.
Na seji so izvolili za novega sekretarja Stanojko Cvetanovič, za namestnika pa Janeza Potočnika, za člana občinskega komiteja Milko Radič, za člana sveta DO Mira Kočevarja in za člana sveta SOZD Antona Peneta.
Alojz Jug
OBVESTILO
Objavljamo program dvodnevnega izleta aktiva invalidov Elektro-mehanike v Moravske Toplice:
Sobota, 19.11.1977
—	ob 6. uri odhod avtobusa izpred hotela Creina,
—	ob 10. uri prihod v Moravske Toplice, do kosila možnost kopanja,
—	ob 13. uri (po kosilu) ogled lončarskih del v okolici Moravcev,
—	po krajšem izletu v popoldanskem času možnost kopanja,
—	ob 20. uri (po večerji) družaben večer v restavraciji toplic.
Nedelja, 20.11.1977
—	po zajtrku možnost kopanja,
—	ob 11. uri piknik v neposredni bližini toplic, v slučaju slabega vremena ob 12. uri kosilo,
—	ob 13. uri povratek v Kranj s prihodom ob 18. uri.
C®!?3 izleta za invalide je 150 dinarjev, v primeru prostih mest se lahko prijavijo tudi ostali člani kolektiva z vplačilom 300 din. Prijave sprejema Marija Stamenkovič, tel. 2795, do zasedbe avtobusa.
VABUENI!
PREPREČUJMO POŽARE!
Teden požarne varnosti v Elektromehaniki - Sodelujmo vsi - V obravnavi je novi pravilnik o varstvu pred požarom
V	kranjski Iskri smo tudi ob letošnjem tednu požarne varnosti skušali seznaniti čim večje število zaposlenih z namenom tedna požarne varnosti, ki letos poteka pod znanim geslom PREPREČUJMO POŽARE.
Naše prostovoljno industrijsko gasilsko društvo je v sodelovanju s štabi civilne zaščite in odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravilo vrsto aktivnosti. S tem smo želeli zagotoviti, da bi vsak delavec Elektromehanike spoznal gasilno opremo in se seznanil z načini gašenja začetnih požarov.
V	teh dneh je bilo gasilsko orodi-šče v času odmorov trikrat odprto za javnost. Naši gasilci so razstavili gasilno opremo: zaščitna delovna sredstva, osebno zaščitno opremo in gasilne aparate, ki so postavljeni v naših proizvodnih in poslovnih prostorih.
PripraviU smo tudi predvajanja strokovnih filmov o požarni preventivi in prikazom gašenja s posameznimi gasilnimi aparati.
Člani IGD Iskre Elektromehanike so prejšnji teden pregledali vse požarnovarnostne naprave in gasilne aparate ter stanje požarnih voda. V soboto, 29. oktobra se bodo udeležili mani-festativne vaje gašenja v kranjski tovarni IBI. Vajo bo organizirala poklicna gasilska enota Zavoda za reševalno in tehnično službo Kranj s sodelovanjem ostalih industrijskih enot.
VSI MORAMO SKRBETI ZA POŽARNO VARNOST!
Požarna samozaščita v delovnih organizacijah je daleč pod stopnjo varnosti, saj delovna mesta ponekod niso dovolj zavarovana z gasilnimi
napravami in sredstvi.
Tudi v Elektromehaniki je nadzor nad temi sredstvi še vedno pomanjkljiv. Vse preveč je primerov, ko so gasilni aparati postavljeni na slabo vidna mesta, ki so včasih še težko dostopna. Prednje radi odlagamo odpadni material, zaboje s polizdelki ipd.
Poleg različnih vzrokov za nastanek požara kot so gradbene pomanjkljivosti, nestrokovno izvedene električne instalacije, strele, iskre, eksplozije in samovžigi, so vse prevečkrat med vzroki požarov tudi človeška malomarnost in nepazljivost ter otroška igra.
Zakon o varstvu pred požarom, ki je bil sprejet januarja 1976, predvideva ostre kazni za vse, ki ne izvršujejo nalog požarnega varstva — toda nobena kazen ne more nadomestiti škode, ki nam jo povzročajo požari-
PRAVILNIKI O VARSTVU PRED POŽAROM V NAŠIH TOZD
V teh dneh temeljne organizacije sprejemajo nove pravilnike o varstvu pred požarom, ki urejajo in predpisujejo ukrepe za preprečevanje nevarnosti požara.
Pravilnik opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni v primeru povečane nevarnosti ali izbruha požara. Določene so tudi odgovornosti delavcev za izvajanje požarnega varstva v TOZD in DS SS. Delavci se morajo seznaniti s tem pravilnikom.	A. Boc
Predčasno je odšel v pokoj Karlo Nagy, jubilant 30-letnega dela v Iskri Elektromehaniki Zaposlen je bil v področju kvalitete. Ob slovesu so mu sodelavci zaželeli čimveč zdravja in mu izročili darilo, ustrezno njegovemu konjičku, ki mu bo krajšalo ure v pokoju.
Sklepi 7. seje skupščine ZP Iskra
Skupščina ZP ISKRA potijuje sklepe 6. seje z dne 24. 6, 1977 ter sprejema na znanje poročilo o realizaciji sklepov.
Skupščina sprejema poročilo o poslovanju v SOZD ISKRA od 1.1. do 30. 6. 1977 in ugotavlja, da je bUo poslovanje, v primeijavi z istim obdobjem lani oziroma v primeijavi s predvidevanji za leto 1977, dokaj zadovoljivo zlasti še na področju proizvodnje, produktivnosti, zunanjetrgovinske bilance in ustvaijanju celotnega prihodka oziroma dohodka. Skupščina ugotavlja, da so doseženi rezultati solidna osnova oziroma vzpodbuda za izpolnitev zastavljenih nalog na vseh področjih v letu 1977.
Preseganje predvidene stopnje rasti pri zaposlovanju, slabo doseganje naložb ter izkazana izguba v sicer zelo zmanjšanem znesku ter številu TOZD v primeijavi z istim obdobjem lanskega leta, ponovno opozaijajo na potrebo stalnega proučevanja vzrokov in sprejemanje ustreznih ukrepov v TOZD, DO in SOZD za odpravljanje navedenih posledic.
Povzetek sanacijskih programov TOZD, ki so izkazale izgubo v prvem polletju 1977, kaže na ažuren pristop TOZD k izdelavi sanacijskih programov TOZD, vendar so sanacijski programi za odpravo izgub v precejšnji meri premalo konkretni, da bi zagotavljali hitro in uspešno odpravljanje vzrokov in uspehe pri odpravi izkazanih izgub.
Skupščina prav tako sprejema informacije o doseženih rezultatih v prvih devetih mesecih 1.1. in ugotavlja, da so gibanja tudi v tretjem tromesečju 1977 skoraj identična s poslovnimi uspehi v I. polletju 1977.
Skupščina ZP ISKRA sprejme pa znanje poročilo „Odbora za spremljaje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP ISKRA" o usklajevanju pripomb k „Tezam o samoupravni organiziranosti v SOZD ISKRA" s tem, da se preostala vprašanja, ki niso bila do kraja usklajena, uskladijo v okviru obravnave osnutka »Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA".
Skupščina ZP ISKRA daje v obravnavo »Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA", s tem, da se obravnava in usklajevanje stališč zaključi do 20. novembra 1977.
Skupščina potruje delovni načrt postopkov za sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju dela v SOZD ISKRA, kot dopolnitev programa, sprejetega na skupščini dne 19. 4. 1977, ki zajema naslednje glavne rokovne opredelitve:
20. 10. 1977 — Skupščina ZP da osnutek samoupravnega sporazuma v javno obravnavo.
21. 10. 1977 — Sindikat organizira javno obravnavo.
27. 10. 1977 — Zbori delavcev TOZD preverjajo skladnost samoupravnih sporazumov z usklajenimi stališči in posredujejo predloge pripomb in izpopolnitev formulacij.
31. 10. 1977 — Delavski sveti TOZD (DS SS) obravnavajo predloge zborov in jih posredujejo DS DO.
10. 11. 1977 — Delavski sveti DO uskladijo pripombe TOZD in jih posredujejo usklajevalni komisiji Skupščine ZP ISKRA.
15.	11. 1977 — Usklajevalna komisija skupščine ZP ISKRA uskladi pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma.
18. 11. 1977 — Tiskanje predloga samoupravnega sporazuma v glasilu ..Iskra"	_ ________
23. 11. 1977 — Delavski DO sprejmejo Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD in ga posredujejo Skupščini ZP ISKRA, obenem predlagajo podpisnike samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD.
25. 11. 1977 — Skupščina ZP sprejme predlog samoupravnega sporazuma in ga posreduje DS TOZD.
2. 12. 1977 — Delavski sveti TOZD (DS SS) sprimejo Predloge samoupravnih sporazumov o združevanju v TOZD (DS SS), DO in SOZD, razpišejo referendum in določijo podpisnike samoupravnega sporazuma.
16.	12. 1977 - Referendum, na katerem se odloča o prejetih predlogih samoupravnih sporazumov o združevanju.
23. .12. 1977 - Podpis Samoupravnega sporazuma o združevanju v
1. 1. 1978 — Pričetek veljavnosti samoupravnih sporazumov.
Scupščiha na osnovi poročila in informacije o poteku in rezultatu usklajevalnega postopka za dejavnost in sredstva KTD za leto 1977 ter v zvezi s tem podane informacije o izvajanju organizacijske in programske
-----------7------— ~	JLUltAJlvilV Z^tiU-V VU Ul VlVlVga-
tom za usklajevanje, da ob sodelovanju predstavnikov odbora za inovacije, ponovno poizkušajo uskladiti stališča glede dejavnosti in sredstev službe KTD za leto 1977. Hkati v zvezi s tem sprejema naslednja predloga poslovodnega kolegija:
Delovni organizaciji skupnega pomena Iskra Inštitut za kakovost in metrologijo ter Iskra Inženiring za organizacijo in informatiko (alternativa: delovni organizaciji Bil in CAOP) in proizvodne delovne organizacije morajo do konca meseca novembra izdelati s sodelovanjem poslovodnega kolegija SOZD ISKRA programe skupnih dejavnosti s področja standardizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD ISKRA določiti obseg potrebnih kapacitet za izvedbo zoženega programa, ovrednotiti delo in se dogovoriti za udeležbo pri združevanju sredstev ter uskladiti ostale pogoje za izvedbo funkcij v sistemu standardizacije.
Do konca leta 1977 je treba izvesti ustrezno reorganizacijo v DO skupnega pomena, izpeljati postopek prenehanja službe za KTD in se dogovoriti z delavci iz službe za KTD o razporedu v delovne organizacije skupnega pomena oziroma druge delovne organizacge ter za prevzem delovnih nalog, za katere so usposobljeni.
Na osnovi pobude Družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS z dne 19. 7. 1977, da Skupščina ZP ISKRA razveljavi oziroma spremeni svoj sklep št. 54 z dne 19. 4. 1977, je Skupščina ZP ISKRA po opravljeni razpravi sprejela pobudo Družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS razveljavila sklep št. 54 z dne 19. 4. 1977 ter soglasno sprejela naslednji predlog poslovodnega organa kolegija:
Skupščina ZP ISKRA se strinja s stališči poslovodnega kolegija in predlaga delavcem DO ZMAJ, da sočasno z usklajevanjem svoje samoupravne organiziranosti in samoupravnega združevanja v SOZD ISKRA z zakonom o združenem delu, ki naj bi po skupnem programu dno zaključeno do konca leta 1977, ponovno pretehtajo svojo odločitev 0 |zd voj it vi iz DO — Industrija elementov za elektroniko in si prizadevajo uskladiti svoja stališča glede združevanja v SOZD ISKRA z delavci ostalih delovnih organizacij v sestavi SOZD ISKRA.
S svojim sklepom z dne 19. 4. 1977 Skupščina ZP ISKRA ni osporavala formalno pravico delavcev ZMAJA, da se konstituirajo kot delovma organizacija, temveč je le želela opozoriti, da ostale članice dUZD ISKRA niso dolžne prevzeti soodgovornost za posledice enostranskih odločitev in da se bodo o tem opredelile v postopku Spreminjanja samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD, delavce
. ZMAJ pa v luči sprednjih ugotovitev pozvati k ponovnemu tehtanju svojih odločitev v sodelovanju z ostalimi delavci SOZD.
Skupščina sprejema informacijo o pripravi samoupravnega sporazuma d skupnih osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebne dohodke delavcev v SOZD ISKRA.
Hkrati opozarja TOZD in DO, da podvzamejo vse potrebno za Pravočasno sprejetje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in raerilih za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev oz. pravilnika o snovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Skupščina sprejema poročilo o izidu referenduma in izstopu DO
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD TV PRŽAN
Doma razvita televizija zaprtega kroga
Inženir Vinko Vitman, ki se kot pripravnik dlje ukvarja s televizijo zaprtega kroga v TOZD TV na Pr Žanu nam je povedal vrsto zanimivih podatkov o uporabnosti in praktičnosti televizije zaprtega kroga.
Kaj pravzaprav je televizija zaprtega kroga?
To je žično prenašanje, oz. po domače bi rekli gledanje v poljuben prostor v neki določeni stavbi, ali skupini poslopij. Njen namen je posredovalce vidnih informacij v določe-
Ta Alfa numerični sistem je namenjen za letališča, avtobusne in železniške postaje, za šole in še različne druge prostore, kjer je treba hitro, obzirno in precizno informirati več ljudi, to pa lahko tudi na različnih mestih — kjerkoli so postavljeni monitorji. Ta sistem ima vse številke, latinsko in grško abecedo in je tako uporaben za vse informacije na najzahtevnejših krajih.
Uporabnost televizije zaprtega kroga pa je tudi v tem, da lahko prenaša sliko v trenutku na poljuben kraj. Še bolj je zanimiv podatek, da nam po-
Alfa numerični sistem.
nem krogu.
Načelo je torej tako: kjer želimo gledati, nastavimo televizijsko kamero, ta snema in posreduje slike cen-trali, nanjo pa je priključeno poljubno število monitorjev, na katerih je možno opazovati posredovano sliko.
Na primer: okrog tovarne in po tovarniških prostorih so nameščene televizijske kamere in čuvaj, vratar ali receptor lahko v vsakem trenutku opazuje katerikoli prostor - lahko tudi več prostorov hkrati, samo, daje v želenem prostoru nameščena kamera.
Enostavno bi temu rekh, da je mogoče gledati hkrati v toliko prostorov, kolikor je kamer, oz. monitorjev. Lahko pa se en monitor vključuje na različne kamere. Povezava je žična in signali se ne oddajajo v atmosfero.
Na Pržanu že izdelujejo, v lastnem razvoju razvite monitoge visoke kvalitetne ravni, ukvagajo pa se tudi z razvojem lastne kamere.
Snemalne kamere in monitogi so razumljivo v vseh primerih enaki. Pač pa razporeditev napeljave in možnosti kombinacij pa so prilagojeni potrebam naročnika, oz. investitoga. To nam bo bolj razumljivo, saj je za tovarno potrebna in uporabna (kugačna naprava, kot na primer v šolah.
TOZD TV Pržan je na nedavnem sejmu elektronike razstavila visoko kvaliteten Alfa numerični sistem — to je aparatura, ki prenaša vidne informacije, ki jih je nekdo napisal na pripravljeni tastaturi.
Napis, ki je bil »odtipkan", se pojavi na zaslonu — lahko tudi na več zaslonih, ta napis lahko miruje, lahko pa utripa. Lahko del napisov miruje, eden, ki ga želimo »podčrtati" pa utriplje.
sreduje slike iz nedostopnih krajev.
Tako lahko prek snemalne kamere v železarnah opazujejo taljenje kovin pri naj višjih temperaturah, kjer si živ človek razumljivo tega ne bi mogel neposredno privoščiti.
Prek tega sistema je možno gledati tudi filme, kemične procese, prenašati dogajanje pod mikroskopom — to pride v poštev zlasti za šole, ko ves razred hkrati opazuje isto dogajanje pod enim mikroskopom. Možno je tudi prenašanje spremnega teksta, kar bi prišlo v poštev tudi za posredovanje podatkov gluhonemim osebam, zlasti če informator ne zna vzpostaviti z njimi direktne zveze.
Sistem Alfa numerik pa je mogoče tudi direktno priključiti na računalnik, kar omogoča enkratno odčitavanje vseh podatkov, »spravljenih" v magnetnem spominu računalnika. To pride zelo prav zlasti skladiščnim službam, ki lahko v vsakem trenutku ugotovijo stanje zalog katerega koli materiala, ki ga imajo vskladiščenega.
Ta način je tudi zelo uporaben za banke, saj lahko vsak trenutek, brez pismenega posredovanja dobijo katerikoli podatek napisan na monitorju. To pride zlasti prav za ugotavljanje finančnega stanja posameznika ali podjetja.
Druga možnost pa je posredovati računalniku podatke, ta jih obdela in rezultate posreduje na zaželenem ekranu.
Prav tako na ta način lahko knjižničar, ki ima ustrezno opremo v vsakem trenutku na enem mestu ugotovi za vsako knjigo, ali je na svojem mestu, ali je izposojena. Zapisi lahko ostanejo na ekranu poljubno dolgo, kot smo že rekli so mirujoči, ali utri-
ISKRA — EMO iz SOZD ISKRA z dnem 30. 8. 1977 ter naroča kolegijskemu poslovodnemu organu, da opravi vsa potrebna opravila za izbiro DO ISKRA—EMO iz sestava SOZD ISKRA v Registru gospodarskih organizacij na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ijubijanj.
a)	Skupščina pooblašča odbor za kadrovsko socialne zadeve, da med dvema zasedanjima v primerih, ko je potrebno imenovati člana ali predstavnika SOZD ISKRA v zunanje institucije, na osnovi predloga sindikalne organizacije odloči o imenovanju.
Odbor je dolžan o svoji odločitvi obvestiti skupščino, ki do imenovanja zavzame dokončno stališče.
b)	Skupščina na predlog DPO soglasno imenuje v Sosvet zunanj e-političnega uredništva RTV kot delegata tov. Boštjana Barboriča, direktorja področja za stike z javnostjo.
c)	Skupščina na predlog DPO, imenuje v Komisijo za varstvo okolja tov. Štuhec Mirka, DO Avtomatika, TOZD Inženiringi, Kotnikova 6, v Komisijo _za_racionalizacijo porabe energije pa tov. Vozlič Ota, DO Kondenzatorji, Skupne službe Ljubljana, Trg revolucije 3.
Pojasnila generalnega direktorja na zastavljena delegatska vprašanja, delegata CAOP o nadaljnji izgradnji Trga revolucije oziroma Kulturnega doma Ivana Cankarja ter udeležbo ISKRE pri tej, vprašanje istega delegata v zvezi s prepovedjo uvoza ter delegata TOZD TEA glede možnosti pridobitve investicijskih sredstev za njihovo TOZD, so bila sprejeta na znanje.
Vinko Vitman nam je navdušeno razložil prednosti televizije zaprtega kroga.
pajoči, lahko zbrišemo del napisov, ali pa tudi vse hkrati.
Alfa numerik ima v vrstici maksimalno 32 znakov, pisati pa je možno v 16 vrstah. Rokovanje je zelo enostavno in ne potrebuje posebnega uvajanja, ali priučevanja.
KF
Prodaja bo
samostojna
TOZD
Delavski svet Široke potrošnje je na zadnji seji sprejel rokovnik za izdelavo osnutkov samoupravnih sporazumov, ki naj to delovno organizacijo prilagodijo zahtevam Zakona o združenem delu. Med drugim pa je sprejel tudi informacijo, da bo že z letošnjim novim letom prodajna služba postala samostojna TOZD.
V četrtek, 20. oktobra je bila seja Delavskega sveta v Škofji Loki. Komisija za spremljanje izvajanja Zakona o združenem delu je poročala o poteku priprav osnutkov samoupravnih aktov, ki naj bi jih delovna organiza-ega sprejela do konca leta.
Sprejeli so rokovnik za sestavo osnutkov, javno razpravo in sprejem štirinajstih samoupravnih sporazumov do konca letošnjega decembra. Štirje osnutki so že pripravljeni in bodo šli te dni v javno obravnavo, čim prej pa bo treba pripraviti tudi samoupravni sporazum med delavci dosedanjih TOZD in bodoče TOZD Prodaja.
Družbenopohtične organizacije in poslovni odbor Široke potrošnje so že dali pozitivno mnenje za ustanovitev nove TOZD. Pretehtali so vse pozitivne in negativne utemeljitve in prišli do sklepa, da bo ta organizacijska sprememba Široki potrošnji samo v korist.
FY
r	\
ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA TOZD tovarna televizijskih sprejemnikov „TV PRŽAN", Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68, objavlja prosta delovna mesta:
KOMERCIALNI REFERENT ZA NABAVO
Pogoj: ekonomski ali elektrotehnik s prakso in aktivnim znanjem nemščine ali angleščine;
VEČ ROČNIH ORODJARJEV S PRAKSO
Tovarna ima urejeno družbenp prehrano, obratno in zobno ambulanto ter organiziran prevoz z vseh delov Ljubljane. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na gornji naslov.
Podobnih tekmovanj v znanju bi moralo biti še več, toda še več bi na njih moralo biti tudi mladih gledalcev.
Naš delež k izgradnji kulturnega doma Ivana Cankarja
Že pred časom smo brali v dnevnem časopisju, da bo tudi Iskra prispevala sredstva za gradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja. Lokacija v neposredni bližini Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani, je bila prvotno predvidena za širjenje Iskrine stavbe v horizontalni smeri. Z novim projektom je ta možnost seveda odpadla. O razpletu je delegate na seji skupščine seznanil generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, član iniciativnega odbora za gradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja.
»Predlog Iniciativnega odbora je bil, da Iskra zagotovi sredstva v višini 4 % potrebne vsote za gradnjo Kulturnega doma. Odločeno o tem seveda še ni, saj smo trenutno šele v fazi zbiranja dokumentacije, Id bo predvidoma stekla čez štirinajst dni.
Kulturni dom bo zgrajen na prostoru, predvidenem za horizontalno širjenje Iskrine poslovne stavbe na Trgu revolucije, zato smo seveda zahtevali drugo primerno lokacijo. Naša vlaganja v infrastrukturo Trga revolucije niso bila zanemarljivo majhna, zato je bila naša zahteva upravičena.
Alternativna rešitev, ki smo jo predlagali je bil prostor v bližini Iskrinega kompleksa na Stegnah, vendar se je izkazalo,da ne pride v poštev zaradi gradnje ljubljanske obvoznice, s prostorom za zrcalno širjenje prek ceste pa ne morejo računati niti Iskrine TOZD v Stegnah.
Dejanske rešitve zaenkrat še ni, čeprav je tudi naš interes pri gradnji Kulturnega doma, kjer bo med drugim sedež Delavske Univerze, nesporen. Družbena odločitev, ki zaenkrat edino velja, je dejstvo o gradnji in o skromnih — pa še vedno maksimalnih - 6000 m2 prostora, namesto prvotnih 10—12.000 m2. Imamo pa zagotovila, da morebitna soudeležba v višini 4 % ne bo „duplirana“ v naknadnih prispevkih za SIS.
Pripominjam, da bo Iskra najverjetneje tudi izvajalec šibko in jakotoč-nih instalacij novega doma.“
Prebrali smo za vas
r
»Tito — revolucija — mir«
V poslovni stavbi v Ljubljani je bil prejšnji teden kviz znanja, ki ga je v počastitev Titovih in partijskih jubilejev organizirala v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Ljubljana-Center mladinska organizacija kranjske Elektromehanike. Na temo „Tito—revolucija—mir“ so se pomerile tri ekipe: kranjske Elektromehaniike, Iskre Commerce in Ljubljanske banke.
Tekmovanje je izredno dobro uspelo. Zmagali so Kranjčani, pred gosti iz ljubljanske banke ter Iskro Commerce.
Manjšo senco je na prireditev vrgel le slab obisk, saj si jo je ogledalo le kakšnih deset mladih delavk in delavcev iz poslovne stavbe. Morda je vzrok temu v tem, da smo le še premalo navezani na Iskro in da po delovnem času za nas, kot vse kaže, Iskra ne obstaja več. Eden od gledalcev je nekoliko sarkastično ugotovil, da je temu kriva malomeščanska /materializirana miselnost, ko nam gre le za materialne dobrine, za družbene dejavnosti, kot so npr. tudi različni kvizi znanja pa nam ni mar. Te njegove besede so bile namenjene zlasti mladim v poslovni stavbi, torej mladim, ki se zaradi objektivnih, pa tudi subjektivnih težav še vedno niso znali dovolj povezati.
L. D.
Z ustanovitvijo OOZK v filiali Maribor se bo delo tamkajšnjih komunistov še razširilo in okrepilo.
ISKRA COMMERCE
V mariborski filiali ustanovili
To, kar imajo veliki narodi in nji-■ ho vi jeziki že zdavnaj, smo pred nedavnim začeli uresničevati tudi pri nas. Gre namreč za izid prvega zvezka Etimološkega slovarja slovenskega jezika od črke A do črke J, ki ga je pripravil akademik dr. France Bezlaj, izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, oz. njen inštitut za slovenski jezik, založila pa založba Mladinska knjiga iz Ljubljane.
V uvodni besedi k prvemu zvezku slovarja poudarja SAZU, da začenjata tako akademija kot njen Inštitut za slovenski jezik - etimološko-ono-mastična sekcija s to knjigo izdajati Etimološki slovar slovenskega jezika, ki bo skupaj z dopolnilnim zvezkom obsegal štiri knjige. Delo je predsedstvo SAZU že pred leti zaupalo akademiku prof. dr. Francetu Bezlaju, načelniku sekcije za etimologijo in onomatiko. Tako z izdajo prve knjige slovarja uresničuje avtor zamisel SAZU, ki jo je vključila v svoj program že takoj po ustanovitvi 1939. leta, vendar iz različnih vzrokov ni mogla biti uresničena, dokler ni pred leti te naloge na željo SAZU prevzel akademik Bezlaj, avtor del Slovenska vodna imena (v dveh knjigah) in Eseji o slovenskem jeziku ter številnih razprav, člankov in kritik s področja jezikoslovja.
Zdaj stopamo pred vse domače in tuje slavistike, pravi dalje v uvodu SAZU, s prvo knjigo njegovega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ne bo pomemben samo za slovenistiko, marveč za vse slovanske etimologije in mednarodno primerjalno jezikoslovje.
„Če bi etimološki slovar uporabljal samo izšolan jezikoslovec, bi bilo verjetno najbolje obravnavati pod skupnim geslom vse reflekse ene besedne družine z razvojnega stališča. Ker pa je slovar namenjen tudi kulturnim delavcem z drugih področij, ki potrebujejo jezikoslovnih informacij, je seveda
bolj praktično razbiti takšne celote na večje število gesel po pomenskih enotah, ki jih tudi laik zlahka poveže med seboj. Pri tem pa se je seveda težko izogniti ponavljanju.
Razumljivo je, da ne more biti pri tolikšni množici gradiva vsako geslo vsestransko premišljeno in dognano. Za to bi bilo potrebno sodelovanje več različno izšolanih strokovnjakov. Toda vsak etimološki slovar je mejnik med dvema razdobjema raziskovanja: zaključi staro in pripravi pogoje za novo. Mnogo dela bo treba še opraviti na področju slovenskega akcentolo-škega razvoja, kjer je v slovarju posebej upoštevanih samo skromno število v dosedanji akcentološki literaturi obravnavanih primerov/'
Tako pravi skromno in trezno avtor, akademik Bezlaj o prvem zvezku Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki pa v bistvu pomeni ogromen napor in velik korak naprej tako v našem jezikoslovju, kot tudi v širšem, splošnoslavističnem smislu. S tem slovarjem se tudi naša znanost, oziroma slovensko jezikoslovje opazno in pomembno vključuje v širšo slavistiko in sploh jezikoslovje na svetovni ravni.
D. Ž.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj
—	Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo
—	Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: . Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
00 ZK
Pred dnevi je bila v prostorih filiale Maribor ustanovna volUna konferenca osnovne organizacije zveze komunistov Iskre Commerce v tej filiali. Poleg komunistov in drugih delavcev sta se je udeležila tudi sekretar sveta ZK Iskra Commerce Jernej Kuharič in član občinskega komiteja ZKS Maribor Marjan Bezjak.
O dosedanjem delovanju komunistov v mariborski filiali je udeležencem spregpvoril Vlado Purič. Med drugim je poudaril, da so Iskrini komunisti v Mariboru kljub temu, da niso bili organizirani v osnovno organizacijo, »že doslej pokazali izredno prizadevnost. Na številnih sejah so poleg problematike v filiali obravnavali tudi vprašanja iz dejavnosti Iskre Commerce in ZP Iskra, nadalje so vso pozornost namenili družbenim problemom, aktivno pa so sodelovali tudi z ostalimi družbenopohtičnimi in samoupravnimi organizacijami v občini in v Iskri Commerce.
Nova osnovna organizacija zveze komunistov v mariborski filiali šteje osem komunistov. Za sekretarja so izvolili Vlada Puriča, za njegovega namestnika Franca Pedička, za člana sekretariata pa Slavka Nojmileija.
VISOKO PRIZNANJE ISKRI COMMERCE
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Tovarna električnih kablov ELKA iz Zagreba proslavlja te dni 50-letnico ustanovitve. O b tej priložnosti je bila v petek, 21. oktobra v Zagrebu slavnostna seja delavskega sveta tega kolektiva. Na njej so med drugim podeh-li Iskri Commerce zlato plaketo za uspešno sodelovanje.
Iskra Commerce in ELKA sodelujeta tako na področju razvoja, kot pri dobavi reprodukcijskih materialov. Na uspešnost poslovanja je v veliki meri vplivalo tudi to, da je ELKA sledila razvoju Iskrine proizvodnje, se vključevala vanj in nam dobavljala ustrezne reprodukcije materiala izredno visoke kakovosti. Gre zlasti za lakirane žice, različne vezalne žice in kable.
Sodelovanje med Iskro Commerce in ELKO se bo v prihodnje gotovo še okrepilo, delno tudi zato, ker bodo v tej zagrebški organizaciji v kratkem začeli izdelovati galvansko kositrane žice, katere mora zdaj Iskra uvažati.
Neskromno lahko zapišemo, da je ELKA ob obletnici svojega polstoletnega delovanja podelila od slovenskih organizacij zlato plaketo le Iskri Commerce, to pa je seveda hkrati visoko priznanje za vso Iskro.	L D.
Hkrati so izvolili tudi že komisiji — za idejnopolitično vzgojo in kadrovska vprašanja ter za družbenoekonomske in samoupravne odnose, ter člane svetov zveze komunistov v krajevni skupnosti Ivan Cankar, v delovni organizaciji Iskra Commerce — to je Franc Pediček ter v ZP Iskra, to je Drago Kutnjak.
Udeležence sta pozdravila in jim ob tem dogodku čestitala že omenjena gosta. Predstavnik mariborskega občinskega komiteja zveze komunistov je v krajšem nagovoru opozoril zlasti na nujnost, da komunisti v sedanjem predkongresnem obdobju še okrepimo svojo dejavnost, sekretar zveze komunistov v Iskri Commerce pa je med drugim spregovoril o določenih organizacijskih spremembah v Iskri Commerce in Iskri, kot tudi o nujnosti, da v vsaki samoupravni sredini ustanovimo osnovno organizacijo zveze komunistov, v sleherni filiali pa torej vsaj eno osnovno organizacijo.
Na slovesnosti ob ustanovitvi osnovne organizacije je spregovoril tudi direktor mariborske filiale Ernest Buija. Ugodno je ocenil dosedanjo dejavnost komunistov v filiali, hkrati pa poudaril, da nalaga ustanovitev osnovne organizacije nove zadolžitve.
L D.
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
Klub štipendistov Iskra vabi vse štipendiste
NA LETNO SKUPŠČINO KLUBA,
ki bo v torek, 8. 11. 1977 ob 19. uri na Fakulteti za elektrotehniko.	kši
Š tipendisti — pozor! Vsak petek od 20,—22. ure v tem šolskem letu 1977/78 imamo na voljo prostor za rekreacijo v telovadnici na Tehniški elektro šoli, Vegova 4. Imamo možnost orodne telovadbe, igranja košarke, odbojke in namiznega tenisa. Rekreacija se bo pričela s 4. 11. 1977. Vabljeni!
Klub štipendistov Iskra
OBVESTILO BRALCEM
Obveščamo bralce, da bo zaradi praznika — dneva mrtvih, naslednja številka Iskre izšla v soboto, 12. novembra 1.1.
Vinku Mirtiču v slovo
Nemo in tiho strmimo na i tvoje prazno delovno mesto in , nikakor ne moremo verjeti, da I te je kruta usoda odtrgala iz naše sredine. Tvoj nesrečni padec 28. junija je bi! kriv, da se kljub veliki volji do življenja nisi več vrni! v naše vrste.
V tepem jesenskem dnevu, ko smo se 23. 10. 1977 poslovili od tebe, smo v mislih prešli tvojo življenjsko pot, od tvoje mladosti, ko si doraščal v svoja najlepša mladostna leta v viharju II. svetovne vojne pa vse do tega trenutka bolečega slovesa.
Ob sončnih žarkih, ki se utapljajo v večerno zarjo ob obronkih naših gozdov in trt, ob šumenju vetra in večni pesmi žuborenja zelene Krke, nam boš, dragi Vinko, ostal v nepozabnem spominu!
Sodelavci TOZD Keramični Kondenzatorji Žužemberk
Andreju Šukljetu v spomin
V cvetu rane mladosti nas je zapusti! Andrej, štipendist ZP ISKRA. Komaj 18 let je dočakal, ko mu je kruta usoda tragično pretrgala nit življenja.
Bil je dober dijak Tehniške srednje šole, vesten, prizadeven ter deloven član Kluba štipendistov. S svojim obsežnim znanjem je stopa! v svet moderne elektronike. Svoj prosti čas je porabljal za realizacijo svojih idej, sodeloval pa je tudi v Klubu inovatorjev. Svoje znanje je posredoval vrstnikom, pa tudi marsikateremu študentu.
Tvoja nenadna smrt je globoko prizadela starše, brata, ter vse kolege in prijatelje.
Andrej! Ostal nam boš v večnem spominu.
ŠTIPENDISTI ZP ISKRA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA TOMŠETA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Števci za izraze sožalj3 in denarno pomoč
hčerka Marija.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage sestre
IVANKE KODARIN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obdelovalnice Tovarne TEA za izraze sožalja in denarno pomoč
brat Milan z družino-