1947. Četrtek 20cmarca Leto DHAVI SPITAL l/ -------- MOSKVA. Zunanji ministri so včeraj razpravljali o nemškem gospodarstvu in reparacijah. Pri razpravi se je izkazalo,da v tem vprašanju ni soglasja med velesilami«, Bevin je namreč^odklonil več sovjetskih predlogov. Molotov je- dej.al, da je prišel čas, ko bo treba govoriti o upostavitvi centralr*e nemške vlade. Med razpravo ^sta tako Marshall kot Molotov izrazila upanje, da "bo morda le možno najti sporazum za gospodarsko enotnost Nemčije. - Namestniki zunanjih ministrov so v zvezi z avstrijsko pogodbo razpravljali o podelitvi avstrijskega državljanstva Neincev in njih naselitvi v Avstriji* General Clark je odklonil sovjetsko zahtevo, da se Nemcem prepove naselitev v Avstriji. To vprašanje so odložili, da se preje reši vprašanje razšeljencev in beguncev„ BRUSELJ, Belgijski zunanji minister Henri Spaak je včeraj sestavil novo vlado.V vladi sta zastopani le krščansko-demokr at-ska in socialistična stranka. Krščanski demokrati imajo devet ministrskih mest, socijalisti pa osem. Dva nova ministra sta strokovnjaka izven strank in sicer ministra za vojsko in prehrano. Spaak sam bo poleg pred-sedništva vodil tudi zunanje ministrstvo. Nova vlada bo imela v parlamentu 122, v senatu pa 109 glasov večine. / NANKING. Kitajske vladne čete so včeraj po desetdnevni generalni ofenzivi vdrle v glavno mesto kitajskih komunistov Jenan Z ofenzivo so vladne čete pričele 9.marca* PARIZ. Ker so se komunisti pri glasovanju o zaupnici vladi radi njene politike v Indokini vzdržali glasovanja,grozi Franciji zopet vladna kriza.Če komunisti pri današnjem glasovanju o kreditih za armado v Indokini ne bi podprli vlade, bo Ramadier podal o stav kol. TR£i. Včeraj se je v Trstu začela razprava proti italijanski učiteljici Mariji Pasquine3li, ki je v Pulju ustrelila britanskega brigadirja De Winstona. isguinellijeva je izjavila,da čuti krivo. Dejanje*je izvr-(sUH$UAMjčBla,da bi opozorila ves svet na veliko krivico,ki se je zgodila Italiji z mirovno pogodbo, prav posebej še z izročitvijo Pulja in zahodne Istre Jugoslaviji. ATENE. Anketna komisija Združenih narodov je v Grčiji doživela popolen neuspehu Ko ge skušala stopiti v stik z uporniškim voditeljem generalom Marcosom in ji to ni uspelo se je večina vrnila v Atene. Sovjetski in poljski zastopnici ter jugoslovanski,bolgarski in albanski zvezni oficirji pa so odšli v uporniški glavni stan, da bi le po možnosti dobili zvezo z Marcosom, Komisija v Atenah jih je, odpoklicala, ti pa se pozivu niso hoteli odzvati. Tako bo komisija končala svoje delo, ne da bi izdelala poročilo za Združene narode. SOFIJAo Kakor poroča Tanjug je bolgarska vlada za 10 dni prepovedala izhajanje znanega bolgarskega reakcionarnega dnevnika "Svoboden narod” radi članka o incidentih z inozemskimi diplomatskimi zastopništvi v zvezi z zamenjavo bolgar-^K.ih bankovcev o ASUEPCION.Državljanska vojna v Paraguaju zavzema vedno večji razmah, V teku so hude borbe med vladnimi in uporniškimi četami. Na področju ob brazilski meji so uporniki v premoči* WASH1NGT0N» Ameriški odbor .za atomsko energijo je prepovedal i^r-voz uranija in torija,ki se rabita za izdelavo atomske bombe, AMERIKA ODKLANJA POMOČ JUGOSLAVIJI Be lgracl. S.o.ooi je beIgraj skl radio objavil to le sporočilo: . An:-ari2ki poslanik v Belgradu je jugoslovanski vladi, izročil noto svoje vlade z odgovorom vlad Združenih držav na prognjo jugoslovanske vlade za pomoč proti grozeči lakoti. Nota vlade Združenih držav odgovarja, da prošnji jugoslovanske vlade za pomoč 'proti grozeči lakoti ne more ustreči. MARSHALL O DEMOKRACIJI Agencija Uziited Press poroča iz Moskve izjavo, ki jo je bil pretekli petek dal ameriški zunanji minister glede demokratizacije Nemčije, Minister je jpovedal, da je Nemčijo treba dosledno demokratizirati, Ker pa nekateri besedo demokracijo drugače razlagajo kakor Amerikanci. je treba odkrito povedati, kaj Amerika razume pod to besedo: "Mi Amerikanci verujemo, da ima človek pravice, ki mu jih nihče ne sme in ne more odrekati, ki mu jih ni mogoče”1'ni ti dati ni- ti jemati. Med te spada pravica vsakega človeka, da se sme duhovno 4) in duševno po svojih'mislih izobraževati in 'brez strahu in sile svobodno živeti, dokler jie kr Si pravic svojih soljudi» Po ameriški sodbi ni demokracije tam, k&er ljudje svojega prepričanja ne morejo povedati brez strahu, da bodo zaradi tega prijeti in odtrgani od doma in družine. Mi Amerikanci ne govorimo o svobodni skupnosti, kjer morajo pošteni državljani živeti v strahu^ da bo nasilno odvzeto njihovo delo, njihova svoboda, njihova sreča, ali celo njihovo kivije-, nje.” ~ Na podlagi teh načel je nato Marshall razložil, kako naj se Nemčija demokratizira, NAPADI NA TRUMANA Agencija SN poroča, kako na vzhodu odgovarjajo Trumanovemu govoru. Radio Moskva je Trumanovo poslanico Imenoval ”ljubezensko izjavo Grčiji in Turčiji” in »'napoved sovraštva demokratičnim deželam vzhodne in južnovzhodne Evrope". Moskovski radio niti enkrat ni Trumanu rekel "predsednik Truman", marveč ga je stalno nazivi j al "gospod Truman". = Glasilo jugoslovanske vlade "Borba" Trumanovo poslanico imenuje "brezvestno kršenje "Charte Združenih narodov". V tej posla- ^ nici - pravi list - so razgaljene ameriške namere, ki merijo daleč čez Grčijo in Turčijo„ Združene drž&ve nameravajo podjarmiti vse narode jugnovzhodne Evrope in bližnjega vzhoda ter ustvariti svoje svetovno gospodstvo v obliki kolonijalnega imperija. Glasilo angleških komunistov "Daily Worker" Trumanov go-' vor imenuje "izzivanje demokratičnih sil na svetu” in "predigro ameriškega vmešavanja v vse dežele sveta za napadalne namene ameriške s ve'c ovne vlade." KAJ BO ODGOVORILA RUSIJA Londdnski list -S".tiday Times" ugotavlja,da ameriSko ljudstvo in ameriški parlament po svoji velikanski večini strnjeno stojita za Trumanom.Ameriško ljudstvo zdaj pričakuje,da bo temu govoru sledil pogovor med Marshallom in Stalinom.Trumanova poslanica je stališče Združenih držav nepreklicno ugotovila.Zdaj ima besedo Rusi ja»Po Trumanovem stališču morejo zdaj Sovjeti dati samo en odgovor^ki bi ga Amerika‘mogla sprejeti* 10 Opustiti vsak pritisk na Grčijo in turBke meje;. 2* prenehati preganjati nemarksi s ti one politične ljudi na Ogrskem« 3« Dovoliti svobodne volitve na Poljskem, v Rumuniji in'Bol > gariji, 4. Umakniti svoj veto glede kontrole atomske energije. Četrtek, '20»marca 1947» TABORIŠČNIK Stran 217.,otev.78, ..................................................... J.........*• KJE SO VOJNI TJ J S T N I K I Agencija United Press poroča iz ;• Co.skve, da je Bevin v Moskvi pretekli teden sproM l vprašanje- vojnih ujetnikov ter‘zahteval, naj se natančno pove, koliko uj etni-kov ima Še kaka dr Sava 6 Nato je sovjetska agencija TASS uradno sporočila, da je zdaj v Rusiji ije 890.532 nemg ki h vojnih ujetnike-/, .1,003 = 974 pa je bilo že vinjenih. Ta ugotovitev je napravila spletno razburjenje9 ker je Bevin trdil, da je vseh nemških vojnih ujetnikov v Rv.ej. j j. bilo 2-3 milijone, sdaj pa jih uradno niso priznali niti 2 milijonac v tej zvezi nagla-S^o* da sovjetske številke nič ne govore o ujetnikih., ki so v ujetništvu umrli. Agencija IPK poroča iz Rima: Doslej se je iz Rusi j 6 vrnilo v Italijo vsega skupaj 13»000 italijanskih ve jnih ujetnikovo Sovjetske oblasti so izjavile, da zdaj nobenih italijanskih vo.inih ujetnikov ni več v Rusiji, Ker pa je po italijanskih podatkih padlo v rusko u» jetništvo 70.000 Italijanov, iz tega sklep'jo, da je v ruskem ujetništvu pomrlo 57.000 italijanskih vojnih ujetnikov. PR -0 :>"1 d ^ f. '5 DNI V TEDNU bode c d l.majni-ka. delali angleški rudarji,ohranili pa bodo popoln zaslužek (Reuter). LOJZETU Iv 00 M TJ R J U V S P O M I N Rajnemu našemu 'begunskemu tovarigu, ki je dne 3«, svečana letos odg el k 3ogu? ravnatelju Lojzetu Kocmurju, je prelep spominski članek napisal list "Drug a "ona pravda" , ki g a v Rimu izdajajo tamkajšnji Slovenci e V Številki od 3= suše a je rajnemu o os ve o ena vsa prva stran^V spomin na dragega rajnika in v vzgled in posnemanje vsem nam naj navedemo nekaj misli iz tega članka: V tistih časih je katoliško kulturno in socialno gibanje tudi Slovencem prineslo novega vzpona,. pravo katoliško pomlad. Dr „J. E* Krek' je- zbiral okrog sebe delavce ;i uradnike inteligenten njimi je sejal in gradilo V ta'krog je sag el*tudi mladi idealni Kocmur in se z vso dušo oklenil Dr.., Krekovih idej c Krekova posebna skrb je veljala delavcem0 Regiti jih je« hotel pred marksizrnomy rešiti jim vero xn obstanek« Poleg delavskih strokovnih društev je snoval tudi delavsko konsumno zadružništvo* 0-snoval je Delavsko konzumno zadrugod Kjen tehnični vodja je bil takoj od prvih početkov dalje naš pokojnik. Pod njegovimi rokami se je širila in razcvitala v veliko gospodarsko podjetje "Pravega delavskega konzumnega društva", ki ga je pokojnik vodil skrajno vestno in nesebično prav do svojega prisilnega 'odhoda iz njemu tako drage domovine. Ko je prišel čez Ljubelj9 se je mož, ki je bil gilav kot _ strojena -koža in meniško trdega značaja in je le redko - redko-kdaj potočil solzo, zgrudil in zjokal nad bridko usodo našega naroda6 -Prišle so še Vatrinje $> ko so mu v snrc t poslali njegovega naj mlaj šega sina,'njegovega Lojzeta - Benjamina in zetati Zadelo ga je v srce in strlo* Prikrival je očem svojo velika bolečino o Drgal se je kot ju -nak, toda vztrajno je glodala v njem zata-jena .bolečina3 dokler ni preglodala korenine, - da je omahnil grča c!, hrast.„» slovenske zemlje dobri si n o ' Kdo ni pognal tega kremenitega srca, zvestega Bogu in Cerkvi, predanega dolžnostim in dobroti t Bil je cel katoliški možž, včasih na videz malo trd„ za^vsako plemenito stvar poln mladostnega zaleta, dober Sef podrejenim, oče mnogih siromakov, brez smisla za lastno osebno zemsko bogatenje in po svojem bistvu., navadah in mišljenju skozi celo življenje sovražnik polisanosti, blasiranosti in ponarejenosti , borec za resnico* Ko je Bog dopustil, da je satan vse razrušil9 kar je ta i-dealni mož ustvaril}. se ni pritoževal« Nasprotno, še to edino, kar mu je ostalo - to pričajo njegova zadnja pisma - svoje življenje je Bogu ponudil v zadostilno žrtev za nas narod0 in Bog je ponudbo sprejel ter zvestega služabnika k sebi vse1„ Odšel je z njim k Bogu zopet eden onega starega poštenega slovenskega rodu, ki je bil sol naše zemlje, eden tistih,,ki so bili svojemu narodu hrbtenica, da ni klonil v najtežjih dneh» Ko se ga sedaj spominjamo v svetem spoštovanju, Želimo, da bi v naših vrstah našel zvest;], h po snemale e v , ki bi po bogatem življenju, kakor on, pri Bogu dobili šo bogatejše plačilo<. -0-0-0- IZ TABORIŠČA j Žanu M arkoviču (oče c„n ,VT ‘ , ! mu je bil Srl7,mati jjiancozinja t J;' in se je prej pisalh Jeoanot), odru vabim na kratek sestanek v glj> dališko dvorano danes‘zvečer ob 7 uri. - Dr. L. žagar. POIZVEDBA, Kdor bi k".j vedel o naj bo tako dober in sporoči u-pravi taboriščao NAJDENA je bila siva volnena rokavicao Dobi se v knjigovez -nici9 baraka 13»