Škofu Francetu v spomin. Nenadna smrt licejskega ravnatelja Ivana Macherja mi je potisnila v roke pero za sledeče vrstice, ki naj bodo popolnilo nekrologu pokoj. tovarišu Frančetu Skofu, ki ga je objavil »Učit. Tovariš«. Pokojni tovariš Škof Framce je namreč še kot dijak-učiteljiščnik napravil prav mnogo slik posebno iz živalstva .za Macherjeve učne knjige »Zivalstvo«, »Prirodopis« itd. ter označil te slike s $¦:¦.)•¦ S. F. 05, večkrat pa tudi s polnim podpisom Franc Škof 05. — S pokojnim tovarišem sem se sezna nil 1. 1906 v takozvanem risarskem tečaju za obrtno nadaljevalne šole, kamor so nas poslale višje bivše avstrijske c. kr. solske oblasti, in sicer iz vsakega šoiskega okraja po enega. Takrat je bil Skof nastavljen kot provizoričen učitelj v St. Vidu nad Ljubljano. Sklenila sva kaj kmalu prav tesno pobratimstvo. In koliko lepih popoldanskih in večernih ur sva prešetala po Tivolskih drevoredih in izprehodih, kjer sem spoznal dodobra njegovo mehko, za prirodo tako vneto srce. In poudariti smem, da sva se v premnogih vprašanjih popolnoma zlagala, zakaj on je motril vso prirocu, s svojega estetičnega stališča — kot slikar, a jaz pa s svojega, bolj realnega kot prirodoslovec in lovec. — In kolikokrat mi je tožil, zakaj mu ni življenjska usoda poklonila vsaj ubogatega strica, da bi se mogel na njega nasloniti, da bi mogel obesiti na klin vso »šolmaštrijo« in se popolnoma posvetn svojemu višjemu poklicu — slikarstvu. Tolažil sem ga, naj počaka, da postane stalen in kot tak naj zaprosi višjo šolsko oblast, ki mu bo radevolje dala vsaj dvoleten študijski dopust — a poleg tega še primerno ustanovo, ker bo ta velikodušnost le njej v prid. — Tovariš je verjel mojemu upanju — toda bolje bl t>ll storil, da ni. — Zaprosil je v istini za dvoletni študijski dopust in ga tudi dobil, toda — citiram doslovno — »unter der Massgabe, dass die Supplierungskosten von ihm aus seinen Dienstbeziigen bestritten werden.« (Dekret c. kr. dež. šol. sveta z dne 24. jul. 1911, št. 4962.)* In njegova plača je znašala takrat bil je nastavljen kot definitivni učitelj — voditelj pri sv. Križu nad Jesenicami — 1000 K in doklada 60 K. Kako je pokojnik mogel živeti g to sijajno piačo — kar mu je narareč ostaio — v Pragi, ve Ie an sam in pa tisti guspodje na bivšem c. kr. uežei. šol. svetu, ki so mu izstavm ta dekret, ki je pač vreden, da se ga uene v naš šolski muzej v večen sponun aa nekaanje lepe • »kranjske« šoiske razmere. Dostavljam t;e to-le: Pokojnik je bil rojen 9. sept. ibSb v Ljubijani, kjer je tuai dovršil 1. 19Uo tamošnje uciteljisče. Usposobljenostni lzpit je napravil v Oorici 1U. niaja 1910. ijlužbovai pa je pd sept. 1905 kot provizoricni uciteij v bt. Viau nad Ljubijano, potem od oktoOra 19U9 v ilrusici i.rrunorsko), prisei je na to kot provizoncni uciteij-vouiteij v Kranjsko goro s lo. stpi. 1910 i., a 1. 1911 meseca maja je uou.j službo definitivnega uatelja-voditeij *jh bv. Knžu nad Jesenicami. Svetovni metež ga je potegnil v svoj vrtinec, iz mjega se m mogel rešiti do 1*. apriia 1918 vkijub mnogemu pnzadevaii,. — kakor mi je pisal — pnšel je k Sv. Križu, kjer je pouceval do konca šolskega Ieta, — a 14. sept. 1918 je dal slovo pnjaznemu Sv. Križu, da prevzame tako težko priborjeno službo prof. suplenta za risanje na giranaziji v Visoki Labi na Ceškem. Lahka Ti zemljica v bratski državi! Ivan Sega.