403 Dopisi. Iz Sarajeva v Bosni na Turškem 20. nov. (Dal.) — V svojem poslu sem se pred vsem predstavil namestniku deželnega glavarja Muhassi-Beži-u, in ko je vezir Vali se povrnil iz svojega potovanja, tudi njemu. Pogovarjali smo se le po tolmačih. Rekla sta mi, da v vsi deželi ni nikjer kuge več; vendar sta dodala, da bota mudirom (okrajnim predstojnikom) pisala, naj brž naznanijo, če je vendar še kje kakošen kužen kraj. Dosihmal še celo nič niso črhnili; al naš avstrijanski general-konzul je izvedil za 4 kužne sela blizo Sarajeva. Kolikorkrat jezdiva v te sela, vselej nama dajo enega zaptija, da naji spremlja. To je pa tudi vse, kar tukajšnja vlada dela proti kugi. Res je, da je že malo bolnih goved — pa najbolj zatega voljo, ker jim je že skor vsa živina počepala. Pošast po-jemlje, pa tudi ni več tako huda, in mnogo živinčet preboli. Da si zaupanje dobivava pri ljudeh, ozdrav-ljava živinčeta, ako so še le zbolele, zdrave pa marljivo ločiva od bolnih. Tudi sva spisala kratek poduk za ljudstvo, kako naj se vede pri kugi, kteri je ravno danes v slovanski tukajšnji jezik prestavljen bil. Da bi le tudi prišel ljudstvu v roke! Zdaj pa izdelujeva pravila zoper kužne bolezni, v kterih moreva pa le željo izreči, naj se bolna ali sumljiva živina p o bije. Ko dodelava to, piševa še postavo za konjederce in za 404 ogledovenje mesa in klavne živine, in h koncu še poduk, kako naj z živino ravnajo, da ostane zdrava. Bosna je krasna dežela ; zlo gorata, pa gore niso velike; podnebje (klima) je zelo tako, kakor pri nas na Kranjskem; zemlja ni posebno rodovitna, večidel ilovca, ktera mnogo gnoja potrebuje in dobrega. Seljak (kmet) je reven pa dobrovoljen. Vina ne pridelujejo nič; na brajdah po vrtih okoli Sarajeva ne dozori grozdje. Zajcev bi bilo dokaj, ako bi toliko lesic in volkov ne bilo. Rib in zlasti postrv, žlahnih postrv, je vse polno. Konjske in goveje plemena so vam znane; medpotoma sva vidila mnogo bivolov; ali se jih kuga rada prime ali ne, nisva mogla še zvediti. Sarajevo stoji na koncu neke 3 ure dolge in pol ure široke, s srednjimi gorami omejene doline in je amfiteatralično zidano; skozi mesto teče reka, tolika kot naša Ljubljanica. Mesto, ki je pred 10 leti pogorelo, ima široke in ravne ceste — jez stanujem v ,,velikem drumu" (velikih ulicah) — šteje 5000 hiš in blizo 40.000 stanov-nikov, ki so večidel trgovci. Skor vse blago, ki ga tukaj vidiš, ti je dunajska slabeja roba, pa silno draga. Stanovniki so večidel Slovani Bošnjaki, ki so ali katoliške ali nezedinjene grške vere ali pa turške; mnogo je pa tudi zidov (judov) tukaj , kteri govore, kakor v obče v jutrovih deželah judom navadni jezik , nekako pokvarjeni spanjski jezik. (Kon. prih.) Iz Celja. (Naznanilo.) Odbor čitavnice celjske je za letošnjo zimo besede in veselice tako-le vredil: 20. decembra beseda; 10. januarja 1864 beseda s plesom, 20. ples; na svečnico 2. februarja beseda s plesom, 8. ples, 21. beseda; 6. in 20. marca beseda, in 17. aprila beseda s plesom. — Ta program se naznani in se čč. udom tudi pošlje na dom, ter velja za celo zimo. Ko bi pa trebalo v njem kaj spremeniti, se bo vsaka pre-memba za časa oznanila. Posebne povabila se za ta čas ne bodo več izdajale. Odbor čitavnice. Iz Celja, f — Včeraj, 11. t. m. je dospel od na-mestništva iz Gradca telegram, da je Njih Veličanstvo Cesar blagovolilo našemu obče znanemu teharskemu kmetu Antonu Bizjaku, po domače Pečovšeku zavolj njegovih zaslug o sadjoreji in umnem gospodarstvu podeliti s reber ni križec zaslug s krono, kar nas vse s toliko veČim veseljem navdaja, ker se iz tega vidi, kako tudi cesar ceni trud in prizadetje pridnega kmeta. To znamenje očitne pohvale in priznanja njegove marljivosti in zaslug se mu bo neki očitno in slovesno izročilo, kterega dne pa, še nisem mogel prav zvediti. Pa prihodnjič morde o tem kaj več. Iz Celja 15. dec. (telegram). — Pri včerajšni vo-litvi deželnega poslanca je bil izvoljen gosp. Lichten-egger, c. k. okrajni predstojnik, z 115 glasovi; gosp. dr. Razlag je dobil 99 glasov. Iz Trsta 3. dec. D. S. — Naj vam naznanim veselico , ki jo je 19. dne p. m. na god naše presvitle cesarice Elizabete *) obhajal naš batalijon strelcev, kteri je sestavljen iz mladenčev tržaške okolice, v narodni obleki. Vsako leto imajo v tarčo navadne strelske vaje. Na dan godu naše presvitle cesarice pa so bile deljene darila med strelce, ki so se v teh vajah najbolje obnesli. Iz 6 čet (kompanij), iz kterih je batalijon sestavljen, je bilo zbranih 30 mož najboljših v tem. Lepo je bilo viditi, ko je mladost, s častnimi znamnji pridnosti **) na prsih odrinila iz mesta ob 7. uri, sprem-ljena od častnikov in pa od bande , ktera je izvrstno Presvitla cesarica je darovala zastavi našega batalijona lep trak z napisom imena svojega. **) Znamenja pridnosti na prsih so tiste, ki si jih lovci pri streljanju med letom zaslužijo. Pis. igrala. Danes smo slišali od nje prvikrat pesem „Naprej". Vsi vkup smo se podali v Ivanovo predmestje, pol ure od Trsta k sv. maši; prosili smo Vsegamogočnega, naj nam še dolgo let ohrani milo vladarico in vso cesarsko rodovino. Po rnaši smo se podali v gojzdič, ki mu pravijo „Ferdinandeo". Tukaj je bil prostor okinčan z mnogobrojnimi zastavami. Začelo se je streljanje ob prihodu Njih eksc. žl. Hartun-a, c. k. višega vojaškega poveljnika v Trstu, kteri se je tudi streljanja udeležil, pa lepih srebernjakov boljšim strelcem daroval. Po končanem streljanji smo bili povabljeni k obedu; razdeljeni smo bili tako, da častniki so v mali dvorani, naddesetniki, vodji in prostaki pa nasproti v veliki dvorani pri mizah sedeli. Prav bratovsko smo se imeli. Zdaj pa vstane gosp. poveljnik batalijona žl. Mauroner in napije Njih veličanstvoma cesarju Francu Jožefu in cesarici Elizabeti, in zagrmeli so po dvorani slavaklici, da se je vse treslo. Potem sta naddesetnika Martelanec in Gustinsie vneto govorila nekoliko besed po slovensko. Za njima pa vstane naddesetnik Nabergoj iz Proseka in povzame besedo tako-le: „Bratje! tudi v tem letu smo dobro končali streljske vaje, in danes, ko je konec naših vojaških vaj, so nam napravili poveljnik žl. Mauroner veselo praznovanje. Vsi vi tukaj zbrani, in dosti druzih, kijih ni pričujočih, ste pokazali, da ste jako pridni in da prav dobro znate rabiti puške. Znabiti, da pride dan, ko boste morali pokazati skušnje svoje pridnosti, skušnje svoje vrednosti, skušnje svoje zvestobe do svitlega našega cesarja, — da boste znali braniti zastavo in pokazati , da ste vredni posestniki zastave, ktera nosi ime naše presvitle cesarice Elizabete; ako zapoje vojna tromba, da se vstopimo kakor močna trdnjava proti sovražniku, ki bi morebiti hotel stopiti na obrežji morja na suho in braniti mesto tržaško. Spomnite se, da smo vsi bratje bodi si Slovenec,vLah ali Nemec; vsi smo pod krilom enega cesarja. Če hočemo močni biti, moramo z zedinjenimi močmi trdno in zvesto skupaj stati. Zatoraj živila zvestoba v Avstrii! — živili Franc Jožef in Elizabeta! In zagrmeli so živili-klici po dvorani, da ni bilo ne konca ne kraja. Potem vzame Nabrgoj kupico vina v roke in napije zdravico gospodu nadvojvodu Ferdinandu Maksimilijanu in gospej njegovi. In zopet so odmevali živili-klici. Ko smo se pozdravili od vseh pričujočih, smo zidane volje se podali domu. Iz Tomina 8. dec. (Naznanilo in vabilo.) Letošnje leto sklene tominska čitavnica z „besedo". Tedaj vabimo prijazno za 31. t. m. vse drustvenike in prijatle „besede", da pridejo v čitavnico. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Odbor. Iz Jelšan 12. grudna. — 8. dne t. m. je umrl gosp. Franc Stibil, c. k. poštni uradnik in šolski ogleda naše domače šole. Rajni je bil tako vrl domoljub in velik dobrotnik mnogim ljudem naše okolice, da je vreden, da njegovo smrt naznanjajo tudi ,,Novice" svojim bravcem. Iz Ljubljane. Največ hrupa je delalo te dni po našem mestu to, da je zopet drug pes stekel, ki je bil v dotiki z u ni m, o kterem smo v 49. listu „Novic" povedali, da je za steklino poginil. Tudi pri tem psu, ki smo ga v pondeljek raztelesili, se je pokazala steklina gotova; poginil je 6. dan po začetku bolezni kakor je pri steklih pseh navada. 7. dne tega mesca ponoči je zbežal (stekel) od doma in je dva dni klal pse po Ljubljani in v okolici ljubljanski; tretji dan je prišel^ zopet domu, kjer sta ga konjačeva hlapca vjela. Ce prost hišen pes beži od doma, kjer je dobro postrežen, pa brez razdražbe druge pse itd. napada in kolje — ali ni že to samo znamenje zadosti, da ni to kaka druga bolezen? Pa je morebiti zavoljo lakote stekel od doma? Gospadar njegov mu je celo 405 salam prinesel v živinozdravnišnico, pa ni njega ne salam poznal. Ali je morebiti bežal od doma, da je šel po plemenu? Tudi živina ne kaže tega v tem, da bi druzega nič ne delala kakor popadala in grizla! Res kratke pameti je, kdor tega ne spozna! In kakošna nevarnost za človeka! Res je, da med 25 popadenimi ljudmi navadno le eden za steklino zboli; al kdo more reči, kterih 24 bo srečnih, da ne zbolijo? Zdravniki in gosposke morajo tedaj v takih okoljšinah ostro po p o-s tava h ravnati in skrbeti tudi za nevedne ljudi. Pametni jih ubogajo radi in se sami znebijo sumljive živine, če jim je še tako priljubljena. Berite „Novice" preteklih let, pa bote izvedili, kakošne žalostne reči so se godile po Dolenskem in Notranjskem. Najsmešnejše je pa to , da o taki važni bolezni, kakor je steklina, hoče vsaka stara baba vmes govoriti. Ce bi zdravniki in gosposke se o goveji kugi ravnali po modrovanji ljudi, že danes bi na Kranjskem ne imeli nobenega goveda več, — in če bi pazili na to, kar o steklini čenčajo možke in ženske babe, vse polno bi bilo stekle živine in steklih ljudi. Dosihmal je okoli 120 po prvem in drugem steklem psu popadenih ali sicer vjetih psov pobitih bilo. — V poslednji seji hranilnice (šparkase) je bil mnogozasluženi gosp. dr. Cuber za kuratorja izvoljen, gosp. Anton Samasa pa za namestnika. — Gosp. profesor Lesar, katehet in učenik slovenščine na visi naši realki, je po prošnji odborovi v pondeljek začel učiti slovenski jezik v čitavnici. Vsaki pondeljek in vsako sredo bo učil gospe in gospodičine, vsaki torek in četrtek pa gospode. Res veselje je vi-diti, da udje Čitavnice naše ne hrepenijo samo po veselicah, ampak da jim je mar tudi za poduk. In tako čitavnica čedalje lepše izpolnuje svoj namen. Dekla-macije, petje, gledišče, nauk petja, nauk muzike, nauk domačega jezika: vse to obdeluje družba naša iz lastne moči in ni ji treba norčavih burk ali „Narrenabendov." Zato pa tudi pristopa udov čedalje več, ne odpada jih pa nič. — V nedeljo se bo v gledišču čitavničnem igrala kratkočasnica (šaloigra) v 2 djanjih „Do bro jutro!" po češki igri W.K. Klicpera „Dobre jitro!" weska hra w jednom dejstwi. — Zgodovina slovenskega prevoda te igre je ta-le: Ko je sedanji c. kr. ministerski sveto-vavec dr. Kleemann (Ceh) bil v Ljubljani ravnatelj gimnazije naše in se je učil slovenskega jezika, je kot predmet svojih vaj z gosp. J. Kosmačem, skriptorjem c. kr. licealne knjigarnice, prestavil razun igre „Ceh a Nemec" (Tat v mlinu) tudi „Dobre jitro!" Obe igri je dr. Jan. Blei\veis potem vredil po naših okoliščinah in za ljubljansko gledišče, na kterem ste bile leta 1849 igrane in z veliko pohvalo sprejete. Prijeten večer moremo tedaj tudi čitavnici toliko bolj zagotoviti, ker smo se pri skušnjah prepričali, da igra prav dobro izpod rok gre vsem gospodom in gospodičinam, ki jo bojo v nedeljo igrali, in je zdaj še s petjem pomnožena. — Tudi družba ,,Južnega Sokola" se veselo razvija. Veselica poslednjo saboto je zopet to pokazala; mična beseda se je lepo vrstila s petjem in godbo. Gosp. predsednik dr. Etbin Costa je govoril v poslednji veselici ^Nekoliko besed o telovadstvu", ki se nam vredne zdijo, da jih natisnemo v prihodnjem listu od konca do kraja, da vsi naši bravci, ki so že večkrat culi o telesnih vajah, ki jih imajo gimnazije in više realke ali pa posebne društva „sokoli" imenovane, nekak zapopadek dobijo o tacih društvih, kterih prvi začetek nahajamo pri Grkih. — Radostni naznanjamo novico, da pravila „ma-tice slovenske" so že na Dunaji. Njih ekscelencija ces. namestnik gosp. baron Schloissnigg so jih brez po- mude odpravili c. kr. državnemu ministerstvu. — Domoljubni gosp. Karol Rudeš je te dni daroval „ma-tici" 100 gold. — Drugi del g. Lesarjeve „Litiwgikea je ravnokar iz Brna dospel v Ljubljano. Prekrasno delo obeh svojih delov obsega 15% tesno, pa kaj lično tiskanih pol. — Drugi zvezek „Torbice jugoslavenske mladosti" je te dni iz Zagreba priromal v Ljubljano. Polna je mnogovrstnega lepega gradiva v besedi slovenski in hr-vaško-srbski. Napredek v tem 2. zvezku je očiten. Zato je želeti, da se to „cvetje jugoslavenske mladosti" zdat-nejše podpira kakor dosihmal in da ne zamre po nilač-nosti rodoljubja našega. Ostro — pa žalibog! da po pravici — nam dopis „iz Ljubljane" očituje , da groba Čopovega, Linhartovega in Mažgonovega se na vernih duš dan ni spomnila nobena živa duša (grob Vodnikov je okinčala domoljubna gospa — pa tudi dobrosrčni dijaki niže gimnazije). Tudi mi bi radi eno rekli o tem — al nadjamo se, da bo prihodnjih vernih duš dan bolje. — Se to moramo povedati iz „Torbice", da g. V. Pretner oklicuje prihod dolgo pričakovane knjige „Niz bisera jugoslavjanskega" o božiču.