(9^L   96   Ki)
J*
RVATSKO    SLOVSTVO. (Piše Janko B.)
Knjigarna »Mučnjak i Senftleben« je počela zopet izdajati „Univer3alno biblioteko", katero bode urejeval dobro znani pesnik hrvatski AugustHarambašič. To biblioteko je počel izdajati Gavro Griinhut na Sušaku, vendar je pod njegovo upravo doživela samo če-tiri snopiče. Že je bila skoro zaspala, ko jo je lanskega leta obnovila knjigarna »Mučnjak i Senftleben«, izdala v njej v 5. in 6. snopiču Shakespearovega Otella, v 7. in 8. snopiču Schil-lerjeve Razbojnike, a sedaj v devetem zvezku »Črtice N. Kokotoviča« II. snop. 16°. St. 64. Gena 12 kr. Dobroznani hrvatski pisec, nekdaj urednik »Balkana«, sedaj pa »Doma i svieta«, podal nam je tu sedem prav zanimivih črtic. Črtice v tem zvezku so mnogo bolje od onih, katere je napisal v prvem, kateri je izšel tudi v tej biblioteki. Odlikujejo se v teh črticah posebno njegovi opisi, kateri so res lepi, pa tudi so črtice pisane v lepem, prav narodnem govoru in obilujejo narodnimi izrazi. Skoro vse črtice so iz kmečkega življenja graničarjev v Licu.
Sploh Hrvatje, kakor tudi mi Slovenci (prim. Krajčeva: Nar. biblioteka) niso najbolj srečni v izdajanju bibliotek. Kaj slabo uspeva tudi: »Hrvatska biblioteka«, za katero so Hrvatje v početku pokazali toliko navdušenja, da so se prvi zvezki morali po drugič tiskati.
Zelo razveselila nas je knjiga: „Novi bosanski prijatelj" svež. I. Za hrvatsko čitatelj-stvo uredio fra Jos. Dobroslav Božič. 8°. Str. 140. Cena 80 kr. Za književnost hrvatsko tako zaslužni pisec in zbiratelj narodnega blaga Ivan Fr. Jukič (r. 1. 1818 vBanjiluki; umrl 1. 1857 v Beču) izdal je prvi zvezek »Bosanskega prijatelja« 1. 1850., drugi 1. 1853. Tretji zvezek, katerega je uredil tudi Jukič, izdala je po njegovi smrti 1. 1861 »Matica ilirska«, a četrti izdal je 1. 1871 neimenovan rodoljub v Zagrebu. To je počel sedaj nadaljevati fra Jos. Do bro slav s pomočjo svojih prijateljev, največ frančiškanov. Mnogo je v knjigi lepega gradiva, posebno so dobri podatki za domačo zgodovino, vendar je v drugem oddelku še mnogo nedostatnega; upajmo, da bode drugi  zvezek bolji.   Veseli  nas pa to,
da to knjižico izdajajo redovniki, to je nov dokaz proti onim, kateri govore, da imajo redovniki sedaj malo zaslug za slovstvo. Posebno pa so marljivi bosenski in pa dalmatinski redovniki. Tako je tudi bosenska redovniška mladež izdala G. Olmi-jevo knjigo: »Porciunkula i opro-ščenje grieha.«                (Nadaljevanje prih.)
P
USKO    SLOVSTVO.
VladimiraSolovjeva: Istorija i buduščnosti teokratii, (izslčdovanie vsemirno istoričeskago puti ku istinnoj žizni). Tom pervvj. —Tako se imenuje lansko leto v Zagrebu izišlo znanstveno delo znamenitega ruskega bogoslovca in modroslovca. Obsezalo bo tri zvezke: V prvem razpravlja mo-droslovje svetopisemske zgodovine, v drugem modroslovje cerkvene zgodovine, v tretjem pa hoče pokazati, kako se mora pravoslovje osvoboditi okov krajne zadrvenelosti in narodnega samoljubja, da se spoji z večno in vesoljno resnico. — Bogoslovcu je to delo vrlo zanimivo ; diči je obširno znanje in stroga logika. A tudi vsakega Slovana mora zanimati; vzvišeni namen, zediniti vse Slovane v veri, pač ni mogel dobiti spretnejšega zagovornika, nego je ravno V. So-lovjev. Najčistejša ljubezen do domovine ga vodi pri tem vzvišenem početju. S slavofilsko stranko na Ruskem se tudi on nadeja, da bo Rusija zvršila svojo kulturno-zgodovinsko nalogo v Evropi; tudi on trdi ž njimi, da je to le mogoče na podlagi krščanstva. Vere je treba v indiferentizmu do vratu tičočim narodom in narodičem evropskim. Uverjen je pa hkrati tudi, da koščeno preperelo pravoslavje Rusiji ne more dati te moči; mogoče je le, če se vsbodna cerkev združi z zapadno. Le, ako se Rusija združi z rimsko cerkvijo, bode se prenovila in prero-dila. »Po našem prepričanju potrebuje resnično - narodni ruski ideal pred vsem zedinjenja obeh cerkva« (str. 73). Temu zedi-njenju pripravlja učeni pisatelj pot s svojim delom; zavrača čudne predsodke pravoslavnih bogoslovcev, dokazuje neutemeljenost njihove nezaupnosti in jih vabi k lastnemu, treznemu raziskavanju. Pri tem jim ima pomagati njegov spis. — Bog mu daj dober vspeh; z blagim domoljubom pa tudi vsak drug Slovan po svoje deluj, da se uresniči ta — prva in najvažnejša točka prave slovanske ideje!              S.
P. n. naročnikom.
dSjir Ob koncu prvega polletja prosimo vljudno, da bi polletni naročniki ponovili kmalu svojo naročbo. Se bolj prosimo one naročnike, ki so se javili brez naročnine, da bi jo nam kmalu poslali. Novim naročnikom postrežemo lahko z vsemi številkami. Gospode pisatelje prelepo prosimo še dalje naklonjenosti in potrpljenja. Presrcno hvalo izrekamo blagovoljnim prijateljem in poverjenikom. "S2L                                                                 Uredništvo in upravništvo.
Cena: Za celo leto 1 gld. dO hr.; za pol leta 80 hr.  Uredništvo in upravništvo
je v Mari/janišči.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.