JESGLAS Leto XLIV - št. 92 - CENA 25 SLT Kranj, petek, 22. novembra 1991 kolesa, armature, tervol... NOVEMBRA CENEJE 10 - 20 % VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA JAK&B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 Milan Kučan v Kranju Kranj, 22. novembra - Predalnik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan se da-nes mudi v Kranju. Dopoldne s° ga sprejeli v tovarni Sava, Pppoldne bo gost gorenjskih ^'rektorjev, drevi ob 17. uri pa s£ bo pridružil srečanju kranj-s|(e Stranke demokratične pre-n°ve na Kokrici. Na stranki-JJem srečanju bosta navzoča tu-dl prvaka SDP dr. Ciril Ribičič ,n Miran Potrč. Po spričevala na sbornico ^ranj, 20. novembra - V blago-v"i menjavi z drugimi republikami bivše Jugoslavije so novost pričevala o izvoru blaga, ki jih ''daja gospodarska zbornica, dobite jih tudi na Območni zbornici v Kranju (nasproti avtobusne postaje). ..Prodaja v druge republike bivše Jugoslavije je postala iz-v°z, vse več kupcev zahteva ?Pričevala o izvoru blaga, da J'Ni ni treba plačevati carin. Iz-v°zniki na Zahod so na takšna spričevala navajeni, obrazce EUR 1 izpoljnjujejo tudi po Jadnjih ukrepih EGS, da bi *asneje lahko zahtevali povračila, če bo to mogoče. Za prodajo v druge republike pa je Potrebno izpolniti klasična ^Pričevala o izvoru blaga, potraje jih Gospodarska zbornica Slovenije, ki ima v Kranju območno enoto za Gorenjsko, kratka, preden odpošljete bla-8°, ga opremete tudi s spriče-Va'om, da ne bo prišlo do za-P'etov na mejah. • M. V. |r?|č, 21. novembra - Končno je v 6r.*'č le prispel kamion s težko j?'^kovanimi zdravili in oblačili . Nemčije. Posebno akcijo zbira-Ja zdravil za tržiški zdravstveni S( 1,1 in oblačil za Rdeči križ Tržič v Niddu pri Frankfurtu vodila Jlenka in VValter Gantz. Zdravila ly dobila v številnih lekarnah v j.'ddu in okolici. Prvo pomoč v (?ravilih sta Zdenka (Kernova iz ,^erJielj na Gorenjskem) in njen to°Z P°s'a'a Tržiču že avgusta le-s s" panašnjo pošiljko so Tržiča ni 2**J«li z veliko hvaležnostjo, saj ,j *agotovo precej pomagala pri t anjcm splošnem pomanjkanju r rav'l pri nas. Oblačila bo RK ji namenil beguncem s Hrvata iaa\ . poto: A. Gorišek Gledališče v finančni slepi ulici Lahkost gledališkega bivanja Kranj - Prešernovo gledališče Kranj uživa vso podporo občine Kranj, kije ustanovitelj in tudifinancer gledališča je na včerajšnji tiskovni konferenci v kadilnici Prešernovega gledališča zagotovil predsednik Izvršnega sveta SO Kranj Vladimir Mohorič. Te naklonjenosti pa žal ni mogoče izraziti tudi v tako veliki meri, da bi kranjsko gledališče lahko izpolnilo sprejeti program nove sezone. Zato je tudi prekinilo priprave na četrto premiero te sezone, ki je bila načrtovana kot uvodna predstava ob Tednu slovenske drame. Ustanovitelj ima kot zdaj kaže bolj ali manj zvezane roke glede rezanja večjega finančnega deleža gledališču, saj je tako povečevanje občinskega proračuna kot deleža občinski kulturi (in s tem gledališču) odvisno od republiških odmer. Izhod za Prešernovo gledališče je, kot je bilo razvidno s tiskovne konference, ki jo je sklicalo vodstvo gledališča, v sprejemu gledališča v republiški nacionalni program - za to pa si tako gledališče kot občina že lep čas prizadevata. Četrte predstave v sezoni ne bo, na odru in na gostovanjih pa se bodo odvijale sicer vse ostale predstave iz te in iz lanske sezone. Če pa bo tako imenovana renominacija občinskih proračunov še enkrat v tem letu, kot je sicer že obšla kranjsko kulturo in s tem Prešernovo gledališče, pa se utegne sezona zaključiti še slabše, kot zdaj kaže, v nevarnosti pa bo gotovo tudi program naslednje gledališče sezone. Ali bo Prešernovo gledališče dalo svojo težko pridobljeno profesionalnost znova pod vprašaj zaradi težkih časov in to kot prvo med slovenskimi poklicnimi teatri? Novega zatona si ne občinstvo, ne Kranj ne slovenska gledališka ustvarjalnost pač ne zaslužita. Na sliki: danes in jutri bo na odru Prešernovega gledališča za abonma in tudi za izven znova na sporedu sijajna Landsbergisova Idiotova zgodba. # L. M., foto: M. Fock Varčevalci banke Les ne držijo križem rok Do kdaj bodo še potrpeli Kranj, 20. novembra - Odbor varčevalcev bivše banke Les pridno obiskujejo slovenske ministre, počasi pa jim potrpljenje popušča, saj bi mnogi prihranke radi uporabili za nakup družbenih stanovanj. Varčevalcev banke Les je veliko na Gorenjskem, zlasti v okolici Begunj, kjer imajo svoj odbor, ki ga vodi Alojz Sušteršič. Odbor ne drži križem rok, v zadnjih dveh mesecih so imeli tudi tri srečanja varčevalcev, na Bledu se jih je 20. oktobra zbralo kar 557, v Lescah pa 19. oktobra 220. Ljudje seveda želijo dobiti nazaj denar, ki so ga zaupali Elanovi banki, postajajo vse bolj nestrpni, ker številni obiski pri slovenskih ministrih ne obrodijo sadov, temveč se vračajo le z obljubami, da bo problem rešen, da bo polovico denarja prispevala Ljubljanska banka, polovico vlada, je povedal Alojz Sušteršič. Dvakrat so bili namreč že pripravljeni, da sedejo v tri avtobuse in se odpeljejo protestirat pred slovensko skupščino, vendar so se pomirili. Pred dnevi so pisali predsedniku slovenske Lojzetu Peterletu in ga prosili, da jim v tednu dni odgovori, ali bodo izplačani. Vse bolj se namreč približuje dražba Elana v stečaju, ki je razpisana za 28. november, prek nje pa naj bi bili varčevalci Lesa poplačani le 10-odstotno. • M. V. Prikolice lahko pripeljete domov Kranj, 20. novembra - Počitniške prikolice, ki so ostale na obali in otokih Jadrana je poslej moč pripeljati domov, kar lahko storijo tudi podjetja. Slovensko ministrstvo za delo se je namreč uspelo dogovoriti s hrvaškim ministrstvom za delo in socialno varstvo, da po 13. novembru ovir ni več. Pri prevozu počitniških prikolic čez hrvaško-slovensko mejo pa morate imeti pri sebi verodostojne in urejene dokumente. Skratka, poslej po počitniške prikolice na morje lahko krenejo vsi, tako posamezniki kot podjetja. • Tlaka demokraciji Ko smo pred tednom dni z župani, predsedniki vlad in vodji poslanskih klubov skušali napraviti bilanco leto in pol delovanja večstrankarskih občinskih parlamentov na Gorenjskem, je bila večinska ugotovitev, da se je učinkovitost dela občinskih skupščin zmanjšala. Mnogi so priznali, da je učenje ljudi, ki doslej še niso sodelovali v (javnem) političnem delu, zahtevalo svoje, še več pa jih je bilo mnenja, da se je večstrankarske demokracije pač potrebno naučiti. Prav imajo seveda tisti, ki trdijo, da primerjave z delom v preteklih mandatih pravzaprav niso poštene, saj so "časi enoumja" in večstrankarstvo kvalitativno različni. Lep primer za tak potek je sprejemanje odloka o komunalnih taksah in socialnega programa občine Kranj. Odborniki iz vrst SDP (torej iz opozicije) so na nujnost priprave obeh aktov opozarjali že v začetku februarja in nato večkrat zahtevali, naj se z delom na tem pohiti. Maja so zahtevali že odgovornost za neizdelavo zahtevanega, kar je očitno le spodbudilo k resnemu de- lu. V začetku junija se je občinska vlada (velika večina v tej vladi pripada vodilni pozicijski stranki), da bi omogočila obravnavo socialnega programa še v tem mesecu, sestala na izredni seji, vendar je vojna v Sloveniji vse načrte preprečila. Ko je socialni program v začetku avgusta le našel pot na odborniške klopi, je vlado (odgovornega podpredsednika in sestavljalce) presenetila odločitev predsedstva občinske skupščine (kjer ima prevladujoč vpliv predsednik, ki je iz druge sicer manj vplivne pozicijske stranke), da se namreč program sprejema v dvofaznem postopku. To je ob vseh zapletih s sklepčnostjo povzročilo, da tudi danes (tudi po torkovem zasedanju), le dober mesec pred koncem leta, za katerega je program napisan, ta še ni sprejet. Sama vsebina programa bi sicer zahtevala svoj komentar, s stališčem, da imamo v Kranju preveč socialnih pomoči, pa se bi velika večina tako ali drugače prizadetih (n.pr. 1500 delavcev Tekstilindusa v stečaju) težko strinjala. Še slabše jo je odnesel odlok o komunalnih taksah, ki je bil v torek obravnavan šele kot osnutek. • S. Žargi Slovenska zunanja politika S palico nad diplomate Sredin skupščinski prepir o ustreznosti ali neustreznosti, defenzivni ali ofenzivni zunanji politiki, pravi ali napačni sestavi slovenske delegacije v Haagu, sposobnosti ali nesposobnosti naših diplomatov in pogajalcev ne bi bil nič nenavadnega, če se ne bi sprevrgel v obračunavanje med poslanci in strankami, predvsem pa z zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, in padel pod raven strpne parlamentarne razprave, v kateri je predvsem Demosova stran pozabila, da smo v slovenski zunanji politiki le dosegli nekatere pozitivne rezultate. Zunanjepolitični položaj Slovenije je ta trenutek preveč pomemben, da bi se ga lotevali na ta način. Če bi bil v sredo v skupščini kakšen evropski diplomat, bi se prijel za glavo in si mislil svoje o nas, naših razmišljanjih in sploh o naši sposobnosti živeti samostojno državno življenje. Zunanja politika je ta hip tudi preveč pomembna slovenska stvar, da bi jo prepuščali samo diplomatom. Prav je, da o njej govori parlament in da usmerja diplomate, naši pogajalci, začenši pri Kučanu in Ruplu, pa le niso bili tako neuspešni, da bi smeli iti s palico nadnje. Zaradi Haaga, zavlačevanja z mednarodnim priznanjem in sankcij, ki jih je Evropa sprejela tudi zoper nas, smo upravičeno neučakani in razočarani. Vendarle za tako stanje krivda Slovenska skupščina se odloča Zamrznjene plače Ljubljana, 21. novembra - Čeprav skupščinsko zasedanje še traja, je mogoče sklepati, da bo vladni predlog zamrznitve plač na septembrski ravni v skupščini sprejet. Veljal naj bi do konca marca prihodnje leto. Zakon zamrzuje tudi plače, ki presegajo povprečje gospodarstva za 45 odstotkov in več. Razmerje med zajamčeno in najvišjo plačo je postavljeno na 1 : 11 in ne več 1 : 15, kar pomeni ob oktobrski zajamčeni plači 7.100 tolarjev 106.500 tolarjev. Vlada naj bi si z zamrznitvijo pridobila čas za ureditev tega področja. • J. K. ni samo na naši strani, ampak jo ima velik del Evrope in njeno žalovanje za Jugoslavijo. Vendar smo z Evropo prisiljeni še naprej sodelovati, saj je tudi od nje odvisno naše priznanje in preživetje. Stališča skupščine, sprejeta večinsko, zagovarjajo to usmeritev. Prav je, da skupščina presodi upravičenost naših potovanj v Haag, saj nismo več v Jugoslaviji, pa tudi o predlogu, da gremo tja šele, ko se bodo začela pogajanja, ta pa se dejansko še niso začela. Našim stališčem manjka ostrine, premalo učinkoviti smo pri gospodarski diplomaciji in pri promociji Slovenije nasploh. Marsikdo v Evropi še misli, da je tudi v Sloveniji še vojna in zato nas mečejo v isti koš z drugimi. Skrajno nespametno pa bi bilo začeti vojno z Evropo, kjer smo že vnaprej obsojeni na poraz. V parlamentu pa naj grožnje in obsodbe in pranje strankarskega perila (vsaj v tem primeru) zamenjajo dobronamerni predlogi. • J. Koš-njek I s_I ■ J I J 1 ■—1 SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA locllšiii-v.l Kuni. Ivi: 0I.-4 '.I I l>!U Težko materialno breme Ljubljana, 21. novembra - Begunci s Hrvaškega so Slovenijo doslej veljali 5 milijonov DEM. Ker za državo pomenijo že precejšnje materialno breme, se za pomoč obračamo tudi k sosednjim državam in mednarodni javnosti. V Sloveniji je zdaj 21.580 beguncev s kriznih območij Hrvaške, to je še enkrat več, kot za daljši čas (predvidoma še vsaj šest mesecev ne bo konca vojne na Hrvaškem) materialno /more naša država. Pomoč in oskrbo beguncem nudijo v 11 nastanitvenih centrih, večidel pa so nastanjeni pri družinah svojcev in prijateljev. Slednjim pomagajo s paketi, ki jih Slovenija dobiva od mednarodnega Rdečega križa. Za pomoč beguncem smo v Sloveniji pričakovali tudi drugo mednarodno pomoč, zlasti od sosednjih držav, je na današnji tiskovni konferenci povedal Miran Bogataj, namestnik obrambnega ministra. Medtem ko materialna pomoč od sosedov prihaja, pa še ni sprejeta odločitev, da bi sosedje prevzeli tudi begunce s Hrvaškega. Pomoč so obljubili tudi pri UNICEF-u ob obisku delegacije te mednarodne organizacije, od visokega komisariala za begunce pa jo je pričakovati, ko bo država Slovenija mednarodno priznana. • D. Z. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE K0ŠNJEK Grožnja lastninskega referenduma Ko je predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Jože Zupančič ocenjeval torkov sestanek poslancev tega zbora in razpravo o načinu obravnave predlogov zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, je povedal, da hi morali obe strani stopiti s trona, saj nobenemu zaradi tega ne bi padla krona z glave. Morda tega ne bomo dočakali, morda pa, kar bi pomenilo, da je tudi glede tega v skupščini možen kompromis. Upanje zanj je, ker so bile razprave v zboru veliko bolj prizanesljive in argumentirane, manj je bilo očitanja in vnaprejšnjega odklanjanja, kritike in pohvale so bile izrečene obema predlogoma zakona: vladnemu, ki je dopolnjen z amandmaji Kopačeve uskaljevalne komisije, in Ribnikarjevemu. Vsak model po svoje stoji in je argumentiran, čeprav so za vladnega nekateri poslanci menili, da mu ne zaupajo zato, ker ne zaupajo vladi. Demosov predlog za razpis referenduma o lastninski zakonodaji, sprejet na posvetovanju v Poljčah, vnaša v skupščinski lastninski spor nove razsežnosti. Za pozicijsko Stranje napovedani referendum instrument za uveljavitev njenega in vladnega modela lastninjenja, ki ga. če poslušamo predstavnike večine Demosovih strank, večinska koalicija mora speljati, saj je bila to, razen osamosvojitve, ključna volilna obljuba, z uspešnim ali neuspešnim prodorom tega modela pa je povezana tudi usoda sedanje vlade. Skupščinsko glasovanje o tem modelu še pred razkolom v Slovenski demokratični zvezi ne bi" bilo tvegano, saj je bila večina zagotovljena, sedaj pa je drugače, saj lahko koncept v skupščinskih klopeh pade. Referendum bi bil torej ena zadnjih možnosti, saj bi večina Slovencev na vprašanje, ali so za brezplačno razdelitev dela delnic vsem državljanom Slovenije, odgovorila pritrdilno. Tudi resnih zavor, da pobuda za referendum ne bi bila na tak ali drugačen način sprejeta, ni. Če je parlament ne bi sprejel, se jo da uveljaviti z zbiranjem zadostnega števila podpisov. Tudi nasprotniki referenduma bi se lahko lotili enake akcije, v Sloveniji bi se začela prava podpisovalska kampanja, vendar je, realno gledano, vprašljiv njihov uspeh. Pustimo sedaj vnemar, kaj bi vprašali državljane Slovenije, kaj bi referendumsko odločanje o zelo strokovnem vprašanju pomenilo, kako državljanom razumno in objektivno pojasniti smisel glasovanja in vsebino predloga. Ideja o referendumu je dejstvo in mimo nje slovenska politika glede lastninjenja ne bo mogla. Vsaj za nasprotnike vladnega modela lastninjenja je napovedani referendum pritisk, čeprav je referendum kot dejanje najbolj demokratična oblika ljudskega odločanja. Zanje je referendum dodaten pritisk, da bodo morali pristati na kompromise in v parlamentarni razpravi skušali doseči sprejem kar največ svojih predlogov. Referendum, kakršnokoli vprašanje bi na njem zastavili, bi bil zanje poraz, če pa to ne, pa vsaj neuspeh. Prisiljeni na dogovor, je najbolj pravšnja ocena položaja, v katerem so se znašli. Mogoče je šteti za znanilce možnosti parlamentarnega sporazuma o lastninjenju nekatere, sicer manj odmevne stvari. Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet in skupščina je končno le odvezala doslej trdno zavezan paket lastninskih zakonov. Upoštevanja vreden je predlog Liberalne stranke, da bi s segmentno privatizacijo, v tem primerit z lastninjenjem malih podjetij, začeli taliti led. Stranke do tega predloga ne kažejo odklonilnega odnosa, čeprav vlada svojega mnenja še ni povedala. Čejev je še veliko in v tem ihtavem času so lahko napovedi hudo nepredvidljiva stvar. Dejstvo pa je, da je treba pobudo za lastninski referendum treba ocenjevati tudi s te plati. V ponedeljek loški parlament Proračun znova na tapeti Škofja Loka, 20. novembra - V ponedeljek, 25. novembra, ob 16. uri bo skupna seja vseh treh zborov škofjeloške skupščine. Osrednja točka dnevnega reda je rebalans proračuna občine, ki je v primerjavi z marca sprejetim (387,3 milijona tolarjev) večji za devet odstotkov in tako znaša dobrih 421,7 milijona tolarjev. Glede na to, da občinski izvršni svet ne predlaga linearnega povečanja dotacij proračunskim porabnikom, bo razprava v parlamentu verjetno zelo živahna. Razen popravka proračuna bodo odborniki razpravljali še o osnutku razvojnega programa turizma v škofjeloški občini ter volili nadomestnega člana v komisijo za odlikovanja in priznama. Namesto Jožeta Jenka je predlagan Anton Starman. • H. J. Kaj s streliščem v Dorfarjih? Bivši lastniki želijo zemljo nazaj Škofja Loka, 20. novembra - Krajani Dorfarjev, nekdanji lastniki zemljišč, kjer je zdaj strelišče, po odhodu JLA želijo zemljo nazaj, da bi jo obdelovali. V nasprotnem primeru zahtevajo, da se cesta, ki je bila ob izgradnji strelišča poškodovana, na novo asfaltira, do strelišča pa najde poseben dostop. Poveljnik 35. območnega štaba za TO iz Škofje Loke Stanislav Bertoncelj pravi, da potrebe teritorialne obrambe po objektih, ki so bili last JA, še niso dokončno opredeljene. To velja tudi za strelišče in prašičjo farmo oziroma celoten kompleks v Crngrobu. Zaradi ugodne lege, velikega vojaškega strelišča republiškega pomena ter neprimernosti sedanje lokacije vojašnice v Škofji Loki teritorialna obramba načrtuje v Crngrobu nov sedež 35. območnega štaba ter voda poklicne sestave. Seveda pa je zadnja beseda v rokah republiških organov. Vsekakor obdelava zemljišč zaenkrat ni mogoča. • H. J. Premiera Loškega pasijona v sezoni 1994/95? Kulturniki naj si pomagajo s sponzorji Škofja Loka, 20. novembra - Loški oder in Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka sta včeraj seznanila občinsko vlado s smernicami za gledališko postavitev Loškega pasijona. Po približni oceni naj bi projekt stal dobrih pet milijonov tolarjev. Premiera naj bi bila v gledališki sezoni 1994/95. Izvršni svet je postavitev zahtevnega gledališkega besedila podprl, bolj skeptičen pa je bil glede denarja. Pasijon bo namreč stal skoraj toliko denarja kot ga daje občinski proračun za vso kulturo, brez investicij, v enem letu. Skratka, prevelik zalogaj za raztrgano občinsko blagajno, da bi ga pokrila v celoti. Člani vlade so sicer pristali na sofinanciranje manjšega dela stroškov, organizatorjem Loškega pasijona pa priporočili, da izdatke čimbolj racionalizirajo in za projekt navdušijo sponzorje. Nekaj denarja naj bi poskusili dobiti tudi od republiškega kulturnega ministrstva. • H. Jelovčan ZGORENJSKIHPARLAMENTOV Zasedal je kranjski parlament Odločno za demilitarizacijo Kranja V Kranju in drugih večjih naseljih naj ne bo vojaških objektov Kranj, 19. novembra - Po očitkih nekaterih, da se na skupnih zasedanjih zborov občinske skupščine Kranj manipulira z večino, ki ni pravi odraz volje volilcev občine Kranj, se zbori sestajajo na ločenih zasedanjih. To pa sprejem nekaterih odločitev zaradi potrebe medzborovskega usklajevanja še dodatno zapleta. Tudi na današnjem zasedanju se je pokazala največja učinkovitost Zbora združenega dela, temu sledi Zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa je uspel obravnavati le polovico načrtovanega dnevnega reda. Na uvodnem skupnem zasedanju so zbori izvolili Sašo Gove-karja za novega namestnika tajnika skupščine, medtem ko so po strankarskem sporazumu izvolitev novega podpredsednika preložili. Poslušali so tudi obrazložitev dveh informacij - o prodaji družbenih stanovanj in izpraznjenih vojaških objektih, ki sta bili nato obravnavani na ločenih zasedanjih. Kljub temu so bila razmišljanja odbornikov zelo sorodna: družbena stanovanja se prodajajo prepoceni, možne so tudi zlorabe in okoriščanja. Družbenopolitični zbor se s sklepom vlade, da ne dovoli prodaje stanovanj tistim, ki so si zgradili hišo (ali jo še grade), ni strinjal. saj meni, naj velja ta omejitev le za tiste, ki so pri tem koristili ugodne kredite podjetij oz. občine. Enotni so bili zbori tudi glede nadaljnje usode izpraznjenih vojaških objektov, ki se, ob nameri republiškega ministrstva za obrambo, da kranjsko vojašnico še naprej uporablja v vojaške namene, po mnenju delegatov morajo demilitarizirati. Najnatančnejši je bil ponovno DPZ, ki je sklenil, da v prihodnje v mestu Kranju in večjih naseljih občine ne sme biti vojaških objektov. Velika sredstva za obnovo močno dotrajanih objektov pa naj se s sodelovanjem občin (omenjena je bila Škofja Loka) namenijo raje za izgradnjo novih na primer- Štiri podjetja že dobila denar od prodanih obveznic Bodo posojila spremenili v lastninske deleže? Radovljica, 19. novembra - Gorenjska banka je odkupila za dva milijona mark radovljiških občinskih obveznic in denar razdelila kot posojilo štirim podjetjem, ki so izdelala razvojno - sanacijske programe in so po oceni Alternative, podjetja za razvoj d.o.o Radovljica, primerna za financiranje s sredstvi, zbranimi od prodaje občinskih obveznic. Iskra Otoče, Sukno Zapuže in Veriga Lesce so dobili po 12,8 milijona tolarjev, Almira Radovljica pa 25,6 milijona. Na razpis za sanacijo podjetij so se prijavile tudi blejske Vezenine, ki pa zaradi odstopa vodilne ekipe še niso primerna za dodatna vlaganja. Vsa podjetja so dobila denar mark odkupila Gorenjska banka. kot trimesečno ugodno posojilo, s katerim so poplačala dolgove v banki in se finančno tako razbremenila, da bi v treh mesecih morala spet začeti normalno poslovati in redno plačevati obveznosti. V tem času naj bi se tudi "očistila" odvečnih delavcev in nekoristnih delov premoženja, izboljšala pa naj bi tudi stroškovno spremljanje proizvodnje in posameznih izdelkov. Po treh mesecih naj bi posojila spremenili v lastninske deleže, vendar le, če bo s tem soglašala občinska skupščina. V radovljiški občini prodajajo obveznice od 4. novembra dalje. Doslej jih je za dva milijona kupujejo pa jih tudi občani, še zlasti tisti, ki so se odločili za nakup občinskih stanovanj, za katera velja pri plačilu z obveznicami 10-odstotni popust. Na razpis za sanacijo podjetij se je doslej prijavilo pet podjetij (štiri so že dobila denar), na razpis za pridobitev sredstev za turistično infrastrukturo dva: Legos d.o.o, podjetje za gostinstvo, turizem in storitve Bled, za ureditev gostinsko -turističnega objekta na Bledu in podjetje Turizem in rekreacija Bled za razširitev igrišča za golf, za denar, ki je predviden za razvoj obrti in podjetništva, pa se doslej še ni prijavil nihče. • C. Zaplotnik Andrej Čufer zaprosil za razrešnico Nemoč pri reševanju obrtniških problemov Radovljica, 19. novembra - Andrej Čufer, podpredsednik radovljiškega izvršnega sveta, sicer odgovoren za obrt in podjetništvo, je na torkovi seji zaprosil predsednika Jožeta Resmana, da ga razreši funkcije v izvršnem svetu. Čeprav ni član nobene stranke, je o svoji odločitvi obvestil vodstvo Demosa, ki ga je kandidiralo za to funkcijo, in Obrtno zbornico Radovljica, v kateri kot obrtnik oz. podjetnik s 26-letnimi izkušnjami tudi že dolgo deluje. Za odstop se je odločil predvsem zaradi nemoči pri spreminjanju razmer v obrtništvu na republiški in delno tudi na občinski ravni pa tudi zaradi nekaterih drugih problemov. Andrej Čufer je bil sicer že član prejšnjega izvršnega sveta, vendar je mandat v sedanji občinski vladi začel z velikim optimizmom in prepričanjem, da bo novi sistem bolj naklonjen drobnemu gospodarstvu. Po letu in pol prizadevanj je razočaran, ugotavlja, da se ne da ničesar spremeniti. Za to ne krivi občinske vlade ali posameznike, ampak splošne razmere in predvsem republiko, ki ni ničesar storila, da bi odpravila nesmiselni medfazni prometni davek, napravila red pri zakonodaji, sprejela zakonov, ki bi spodbujali drobno gospodarstvo, uredila poslovanje z drugimi deli Jugoslavije in podobno. Nasprotno: ko so v radovljiški občini sprejeli nekatere odločitve, ki bi spodbujale obrt in podjetništvo, je republika posegla vmes in prisilila občino, da jih je preklicala. Ob tem pa se razmere v obrti vse bolj poslabšujejo, tudi po več obrtnikov na dan vrne obrtna dovoljenja. Kontrolirajo se le obrtniki, medtem ko v občini že precej dolgo niso odkrili nobenega šušmarja. Andrej Čufer priznava, da za razrešitev v izvršnem svetu ni zaprosil samo zaradi nemoči pri spreminjanju razmer v obrtništvu, ampak delno tudi iz nekaterih drugih razlogov. Ne strinja se z občinsko prostorsko politiko, moti ga, da je kot podpredsednik izvršnega sveta o nekaterih dogajanjih v občini zvedel šele iz časopisov, da so seje izvršnega sveta premalo produktivne... • C. Zaplotnik nejši lokaciji. Ob množici interesentov za uporabo izpraznjenih objektov naj se, po mnenju zbora združenega dela, da prednost, tistim, ki bodo na tak način omogočili odpiranje novih delovnih mest. Na vseh treh zborih so uspeli sprejeti tudi štiri osnutke odlokov: o komunalnih taksah, o ureditvi cestnega prometa ter o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Oldamske ceste. Ceste Staneta Žagarja in Li koza rje ve ceste. Seveda tudi te razprave niso bile brez pripomb in včasih izraženih ozkih, celo osebnih interesov, vsi trije zbori pa so potrdili tudi statusno spremembo gasilsko reševalne službe, ki bo poslej delovala kot javni zavod. Naj posebej poudarimo, da je zbor krajevnih skupnosti, kjub nasprotovanju Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, sprejel odlok o spremembi imen ulic, s katerim se Cesta JLA preimenuje v Blehveisovo cesto. Tre revolucije v Slovenski trg, S seje izvršnega sveta Cesta II. grupe odredov v Cerkljah v Staro cesto in Jošt nad Kranjem v Sveti Jošt nad Kranjem. S tem je po javnih polemikah in dejstvu, da so mnogi že spremenili uradne naslove in štampiljke po ne ravno korektnih informacijah in trditvah najbolj odgovornih, eno od odprtih vprašanj le zaključeno. Omenimo naj še, da je ZZD obravnaval informacijo o uresničevanj11 kolektivnih pogodb v podjetji!1 gorenjske regije, ki jo je v obravnavo predložila območna organizacije sindikatov Gorenjske i" pri tem svetoval vsem sindikat; nim organizacijam, da se čimprej usposobijo za čim enakopravnejši dialog z vodilnimi v podjetjih-Družbenopolitični zbor je p° sedmih urah dela na dobri polovici dnevnega reda svoje zasedanje prekinil in bo delo nadaljeval čez teden dni. O zadevah, ki bodo šele tedaj obravnavane na vseh treh zborih, bomo poročali ob tej priložnosti. • Š. Ž. Nove organizacije zavodov Tržič, 19. novembra - Glasbena šola se bo ločila od OŠ heroja Grajzaf-ja, Tržiški muzej ostane v /KI, v slednji pa je potrebnih nekaj racionalizacij. - Dražji vrtec. - Od 19. novembra 1992 dalje velja nova vrednost točke za odkup stanovanj 72,16 tolarja. Da bi se Glasbena šola Tržič ločila od OŠ heroja Grajzarja, je. bilo danih že več pobud. Združili sta se leta 1972, ko je kazalo, da h' bilo s skupno administracijo poslovanje cenejše, vendar osnovna dejavnost je tako različna, da glasbena šola zahteva popolno samostojnost. Z novim zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in iz°" braževanja, ko bo osebne dohodke zaposlenih krila republika, so na; stali novi pogoji in na zadnjo pobudo OŠ heroja Grajzarja je izvršni svet na torkovi seji sprejel sklep, da s 1. januarjem 1992 Glasbena Šola Tržič postane samostojen zavod. Občinska skrb bo le stavba glasbene šole, ki pa bo potrebna temeljite obnove. • Niso pa člani izvršnega sveta ugodili prošnji Zavoda za kulturo in izobraževanje, da bi Tržiški muzej izločili iz ZKI. Podprli so nekaj racionalizacij v teh zavodih: ena od teh je preselitev računovodstva ZKI v prostore občinske stavbe, računovodja pa naj bi s 1. 1. 1992 prevzel tudi računovodstvo Centra za socialno delo ter po dogovoru tudi drugih organizacij. Zaradi splošnih podražitev je izvršni svet potrdil predlog poviša* nja ekonomskih cen storitev v tržiških vrtcih. Od 1. decembra 1992 bodo starši tako plačevali za otroke od 2 do 7 let za 29 odstotkov dražje varstvo, za otroke, stare do 2 let za 31 odstotkov, prispevek staršev za otroke, ki so v pripravi na šolo, pa bo višji za 20 odstotkov- Izvršni svet je sprejel tudi sklep, da se odproda okrog 150 stanovanj, katerih lastnik je občina, izvzemši tista, za katera obstaja vpr3' sanje denacionalizacije. Z 19. novembrom velja nova cena točke, '° je 72,16 tolarja, prometni davek pa plača prodajalec. Izvršni svet je na torkovi seji obravnaval tudi dogovor o usklaje' vanju davčne politike v prihodnjem letu - gre za davek na dediščin6 in darila, davek od premoženja in davek na dobitke od iger na srečo" in predlagal skupščini naj osnutek prekvalificira v predlog ter P sprejme po hitrem postopku. Člani IS so dali soglasje k statutarnim sklepom zavodov in imenovali predstavnike Skupščine občine Tržič-ki jo bodo kot ustanoviteljico zastopali v svetih zavodov. • D. D0" lene Kranjska vlada o pobiranju davkov Davčne službe delajo normalno Kranj, 19. novembra - Na današnji seji kranjske vlade je bilo obravnavano poročilo o delu Uprave za družbene prihodke in Službe družbenega knjigovodstva o pobiranju davkov v občini Kranj. Ob ugotovitvi, &* nobeni od služb, ne glede na nedorečenosti, ki jih povzroča sprememb* zakonodaje na eni strani in težak gospodarski položaj podjetij na drug'' ni mogoče očitati večjih spodrsljajev, postaja očitno, da so obtožbe z «** publike bile brez prave osnove. Bralci se bodo verjetno spomnili na alarm, ki gaje slovenski miriti1?' za finance Dušan Šešok dvignil o neučinkovitosti ter nedelu davčnih služb v nekaterih občinah v Sloveniji. Kot najslabšo je takrat izpost?" vil prav občino Kranj in zagrozil s finančnimi sankcijami - neizpla^'' lom republiške proračunske izravnave - ne glede na posledice, ki h| jih tak ukrep v konkretnih okoljih povzročil. Dovolj razloga je torej bilo, da v občini temeljito preverijo resničnost takih ugotovitev in današnja obravnava poročil davčne uprave ter SDK v Kranju je P0**3' zala neutemeljenost takih obtožb. Velika sprememba davčne zakonodaje je seveda povzročila nekatere nedorečenosti in s tem tudi nap3' ke pri delu UDP, težak gospodarski položaj podjetij pa jih sili- ne' GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORFNJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valj^ve Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj - Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Da. q ca Zavrl-Zlcbir, Andrej Zalar, Štefaf 2,argi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje "^i / - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 2I5-360. Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 2 Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20°/o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91 s* ?etek, 22. novembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Skupščina sprejela prvega iz paketa lastninskih zakonov Zakon o denacionalizaciji sprejet skupščina, ki je začela zasedati že v torek (zbor združenega dela), je v sredo sprejela usklajeni zakon o denacionalizaciji, potrdila usmeritve zunanjepolitičnega delovanja Slovenije in zavrnila odstop namestnika ministrice za zdravstvo dr. Toneta Koširja. Ljubljana, 22. novembra - Vče-[ajšnja sk upna seja zborov repu-"hške skupščine je bila po bese-p3h predsednika skupščine dr. Panceta Bučarja podobna teatru. ^° je popoldne po štirih urah 'azprave predsednik parlamenta r' France Bučar zaključeval razpravo in sklepanje, je dejal, da današnja diskusija vodi v destruk-C|J°< Če bomo tako nadaljevali, je *Prašanje, ali nam osamosvojitev **j pomaga. , Predsednik predsedstva republi-*e Slovenije Milan Kučan in zu-nanJi minister dr. Dimitrij Rupel ta obširno poročala o slovenski ZUn-anji politiki in prizadevanjih ža mednarodno priznanje ter Zadnje čase o prepričevanju Ev-J.°Pe, naj zoper nas ukine gospodske sankcije in na trenutke [ot''a, naj skupščina sprejme ;.Srneritve, ki bodo v oporo na-"ltTl predstavnikom in pogajal-Cem v Haagu. Razprava je posta-a medstrankarsko kreganje in °°računavanje predvsem z Ru-Plorn, v čemer je prednjačila pobija, v bran vladi pa se je tokrat p.°stavila opozicija. Stališča in *'*pi Republike Slovenije glede zunanjepolitičnega položaja Repu-''ke Slovenije so bila z dopolnili finsko sprejeta. Delegacija za ^aag bo za zdaj enaka, čeprav bo P^lament razpravljal, ali je še Miselno hoditi v Haag, saj ni-smo več del Jugoslavije, Ruplov Sovor je bil vzet kot informacija, 0 delu delegacije v Haagu pa je bilo sklenjeno, da ustrezno zastopa stališča Slovenije. Parlament je na skupni seji razrešil še vedno sporno formulacijo 42. člena Zakona o denacionalizaciji. Parlament je izglasoval predlog vlade, da dobijo razlaščeni za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, republiške obveznice. Skupščina naj bi v sredo sprejela zakon o zamrznitvi plač. Da gre zakon v proceduro po kratkem postopku in pod oznako zaupno, so soglašali vsi zbori, vendar je bilo o zakonu v javnosti že toliko govora, da je bila oznaka zaupno umaknjena. Razprava se je v sredo začela, končana pa naj bi bila denes. Glavni očitek je bil, da zakon ne velja za družbene dejavnosti in državno upravo in da vodi k uravnilovki. Skupščina je umaknila z dnevnega reda razpravo o zakonu o prometnem davku. Razlog: poeno- Dr. Tone Košir ostaja namestnik V točki dnevnega reda o volitvah in imenovanjih so se dogajale prav zanimive stvari. Vlada je predlagala glasovanje o razrešnici namestnika ministrice za zdravstvo dr. Toneta Koširja. Oglasil se je poslanec Liheralnodemokratske stranke Mile Šetinc in terjal tudi odstop ministrice dr. Katje Boh. Odstop obeh je bila zahteva stavkajočih zdravstvenih delavcev, oba sta ponudila odstop, Peterle pa je je sprejel samo odstop dr. Koširja. Ali je Peterle pojedel besedo, se je vprašal Šetinc. Njegov predlog, da se odstop Koširja umakne z dnevnega reda, ni bil sprejet, prav tako pa ne tudi predlog vlade za razrešitev dr. Koširja. 75 poslancev je bilo za odstop, 47 proti, 42 pa je bilo vzdržanih'. Torej 75 : 89. Dr. Katja Boh in dr. Tone Košir ostajata tako še naprej na čelu ministrstva. Stopite s trona Zbor združenega dela se v torek ni odločil, o katerem predlogu zakona o privatizaciji bo razpravljal, vendar je bila razprava bolj umirjena, zato so upanja za sporazum. K temu je pozval tudi predsednik zbora Jože Zupančič in menil, da bi morali nasprotni strani "stopiti s trona, saj zaradi tega ne bo nobenemu krona padla z glave". Je dr. Kranjec izdal Slovenijo Sploh je bil kranjski poslanec v zboru občin inž. Vitomir Gros v sredo pogosto za govornico. Kritiziral je zunanjo politiko dr. Rupla in Kučana, njegova stranka je terjala ponovno glasovanje o članih sveta banke Slovenije, kar ni bilo sprejeto, poslanec Liberalne stranke Gros pa je ugovarjal izvolitvi dr. Marka Kranjca za vicegu-vernerja Banke Slovenije. Menil je, da je odstopil v usodnem času za državo Slovenijo in zato za to imenovanje ni razlogov. Jaša Zlobec mu je odgovoril, da Kranjec ni odstopil, ampak je bil odstopljen s strani predsednika vlade, nekaj drugih poslancev pa je dr. Kranjca ocenilo za našega največjega strokovnjaka za makroekonomsko politiko. Kandidat je bil izvoljen: 97 jih je bilo za, 26 proti, 43 poslancev pa se je vzdržalo. tenje postopka. Zbor združenega dela je sprejel osnutek zakona, druga dva zbora pa že predlog, sedaj pa bodo vsi startali s faze predloga. Tudi razprava o zakonu o gozdovih se začenja znova. Ministrstvo je pripravilo nov predlog za izdajo zakona, o njem pa je že začel razpravo zbor združenega dela. Včeraj je skupščina nadaljevala z obravnavo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji, o zakonu o zamrznitvi plač, na dnevnem redu pa je še obravnava problematike beguncev in interpelacije glede rebalansa republiškega proračuna ter novega zakona o Prešernovi nagradi. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Borut Bajželj, član IO SDZ - NDS pružbene dejavnosti so zapostavljene ■ *ofja Loka, 20. novembra - V Izvršilni odbor sveta Slovenske demo-r*tične zveze 11 —»Vlit /-TC/.C - Narodno demokratske stranke je bil pred kratkim izvo-Jfn za predstavnika Gorenjske Borut Bajželj iz občinskega odbora v >i Hi Loki. Borut Bajželj je tudi občinski poslanec in neprofesionalni pan (podpredsednik) občinske vlade odgovoren za družbene dejavnosti. 0yabili smo ga, da se z nekaj besedami predstavi. Kakšen je položaj v Narodno demokratski stranki po kongresnem razcepu SDZ na Gorenjskem? »Razcep Slovenske demokratične zveze na kongresu sredi oktobra na članstvo v Škofji Loki in Kranju skorajda nima vpliva, saj se le redki posamezniki odločajo za izstop in prestop. V Škofji Loki je pismeno izstopil le en član, trije pa so izstop najavili. Podoben položaj je v Kranju, medtem ko v Tržiču ozko vodstvo občinskega odbo-.* zeli prestopiti v novo nastajajočo Demokratsko stranko, česar pa 'artstvo še ni potrdilo. *kšen je položaj vaše stranke v občinski skupščini? k »V družbenopolitičnem zboru občinske skupščine imamo tri od-,°rnike, od katerih se je eden odločil za izstop. Povedati pa moram, J1 se po spremembah v naši stranki, nekateri drugi odborniki zani-v aJo za pristop k nam tako, da upamo, da bo končno razmereje celo ^naš prid. Sam sem zelo angažiran, saj sem poleg odborništva v ob-gl^k-i skupščini tudi neprofesionalni podpredsednik izvršnega sveta tv^OVoren za družbene dejavnosti ter predsednik Komisije za volili e«. imenovanja in kadrovske zadeve. Pri delu v tej komisiji naj pou- r'm, da me pri odločitvah strankarska pripadnost ne zanima.« »'ko pa 0D taki trditvi komentirate neimenovanje ravnatelja osnovne ^e na Trati? S| »Za neuspeli razpis za ravnatelja osnovne šole na Trati imate za-ng^e. Predvsem v Gorenjskem glasu, saj ste oglas objavili na povsem Primernem mestu. Ali je bilo to storjeno namenoma, ali nename-s ma, ne moremo soditi, ker ne vemo, čigava zasluga je to. Tudi sam fn sicer glasoval proti imenovanju Franceta Benedika za ravnatelja, I^J 'mam informacije o tem, da so bila nekatera njegova dejanja ta- ' da vzbujajo resen dvom o njegovih pedagoških kvalitetah. Njego-v .strankarska pripadnost torej ni odločilna, saj bi po tem ne imeno-I 1 v'rste ravnateljev v občini, ki prav tako pripadajo SDP.« °cenjujete položaj družbenih dejavnosti v občini in za kaj si priza-a(e pri svojem delu v občinski vladi? (j . »Mislim, da bi lahko ugotovili, da so družbene dejavnosti v ob-ik' 2ftP°stavljenc, kar je poleg objektivnih razmer tudi posledica li DVa' ^a smo nj'hov' zagovorniki v izvršnem svetu v veliki manjši-yj ^es pa je, da ima občina na družbene dejavnosti vedno manj vpli-va" SaJ se njihovo financiranje prenaša na republiko. Sam si prizade-tje| v dveh smereh: mislim, da nismo storili dovolj za prijaznejše 0 Upravnih organov, kjer bi morali urediti svetovalno pisarno, ki je °'ajšala občanom poti po občinskih labirintih, drugo področje pa •ev.Ur'zem, ki v občini nazaduje. Kot napaka seje pokazala nasloni-tre,na eno podjetje, ki naj bi bil nosilec turizma, saj menim, daje po-spodbuditi in nanovo postaviti delo turističnega društva in s rej °*J° občine začrtati novo strategijo. Občina Škofja Loka ima iz-*emf mo?nosl' na tem področju^nekdaj je že cvetel kmečki turi-Je D 2'ast« v teh časih, ko bodo problemi z dopusti ob morju. Pri tem va^trebno omeniti tudi naša (strankarska) prizadevanja za nadalje-$tj ^e ekološke sanacije v Škofji Loki, kjer je bilo storjeno v preteklost elik0 grehov. Vabimo vse, ki jih omenjena področja zanimajo, da nam pridružijo.« • Š. Ž. Javna tribuna o lastninjenju Privatizacija je ključ naše evropeizacije Škofja Loka, 20. novembra - Slovenska demokratična zveza - Narodno demokratska stranka je danes, kot del akcije te stranke, ki razkriva neznosne pojave divjih privatizacij, organizirala v Škofji Loki javno tribuno o lastninski zakonodaji. Razmeroma dobro obiskane prireditve se zaradi pomembnega obiska v Nemčiji predsednik stranke, minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat ni mogel udeležiti, pač pa sta uvodna razmišljanja o obravnavani temi prispevala prof. dr. Andrej Umek in republiški poslanec iz Kranja Andrej Ster, v razpravi pa se jima je pridružil še republiški poslanec iz Škofja Loke Franci Feltrin. Novica, da je bil danes sprejet v republiški skupščini zakon o denacionalizaciji, je verjetno vplivala, da je v razpravi tekla beseda predvsem o tem. Dr. Andrej Umek je v uvodu obrazložil predvsem vlogo in nujnost sprejema lastninske zakonodaje, ki mora končno izvleči Slovenijo iz objema socialističnega samoupravljanja in nikogaršnje lastnine. Po njegovem je to osnovni pogoj za vključevanje Slovenije v Evropo ter začetek nujno potrebnih reform (davčnega, carinskega, monetarnega in bančnega sistema), ki edine lahko omogočijo začetek reševanja krize, v kakršni smo. Opozoril je, da so prav zaradi odlašanja privatizacije modeli, ki jih ponuja opozicija (Ribnikarjev in Mencingerjev predlog) povsem nesprejemljivi, saj se izteka čas za rešitev in vključevanje v svet. Tisti, ki sedaj to zavirajo, si s tem nalagajo veliko odgovornost. Andrej Šter je to uvodno razmišljanje dopolnil z opisom konkretnih dogodkov v slovenskem parlamentu in zlasti opozoril, da se skuša klasično in nujno delitev med lastniki in upravljalci (pomembna je predvsem zaradi potrebne kontrole lastnikov nad upravljalci) odpraviti. Sedanje stanje očitno ustreza mnogim, ki v razmerah nedorečene zakonodaje ribarijo v kalnem, divje privatizi-rajo in iščejo legalne poti za kraje. Demos mora izpolniti svojo predvolilno obljubo in prepričan je, da bodo volilci kaznovali tiste, ki so na te obljube pozabili. Z luknjami v zakonih se očitno ukvarja veliko sposobnih ljudi, zato poziva ljudi, da sporočijo pristojnim organom primere, ko je družbena lastnina ogrožena. Razprava se je po objavi, da je bil v slovenskem parlamentu danes sprejet zakon o denacionalizaciji, predvsem usmerila v pojasnjevanje pomena tega koraka, pri čemer so navzoči spraševali tudi o številnih podrobnostih in svojih konkretnih problemih. Predsednik loške vlade Vincencij Demšar pa je izjavil, da bo lažje spal, koje slišal, da bodo razlaščenci dobili odškodnine iz republiškega odškodninskega sklada in ne v breme občine, kar bi jo spravilo na boben. • Š. Ž. Srečanje Zelenih in Liberalnih demokratov Referendum le zadnja izbira Ljubljana, 19. novembra - Srečali sta se vodstvi Zelenih Slovenije in Liheralnodemokratske stranke. Govorili so o sprejemu nove ustave in lastninske zakonodaje, interpelaciji liberalnih demokratov glede sprejemanja rebalansa proračuna in pripravi volilne zakonodaje. Zeleni bi lahko znotraj Demosa pozvali k prizadevanjem za dosego sporazuma, ker referendum ni prava oblika za sprejemanje tako pomembnega in usodnega zakona. Zeleni so za to, da bi bil referendum le skrajna oblika v primeru neuspešnega usklajevanja. Zeleni menijo, da za glasovanje o zaupnici vladi ni pravi čas. Zaradi zunanjih razlogov bi bilo to tveganje, Liberalni demokrati pa s poslansko interpelacijo v bistvu postavljajo na tehtnico zaupanje vladi. Obe stranki menita, da je treba v ustavo vključiti pravico odločanja o svobodnem rojstvu otrok s pravico ženske do splava, nacionalno varnost bi moral nadzirati poseben svet pri predsedniku republike, o proračunu pa mora odločati samo parlament. Volilna zakonodaja naj upošteva proporcionalni sistem in zagotavlja tudi zastopanost regij. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Padec Vukovarja in morale Padec Vukovarja je brez dvoma ena tistih točk, ki bo na vekomaj zaznamovala vojno na Hrvaškem. Vukovar so pogosto razglašali za simbol hnaškega odpora, vendar so'opazovalci bojev kaj kmalu opazili, da hrvaško politično vodstvo ne stori ravno veliko, da bi »trdnjavo« resnično zaščitilo. Padec Vukovarja je v pni vrsti vojaški poraz. Jugoslovanska armada je za njegovo zavzetje sicer potrebovala enormno količino časa in orožja, vendar ga je na koncu vendarle zavzela. Za zavzetje te strateško pomembne točke je vojska res porabila nerazumljivo veliko energije, a to predvsem priča o njeni nesposobnosti in manj o hrvaški obrambni taktiki. Drugi poraz, ki ga s seboj za H na te prinaša Vukovar je politični poraz, ki pa je posledica ravno srbsko - armad-ne vojaške zmage. Ob padcu omenjenega bastiona je srbska agresivna politika dobila nova krila. Zato je treba v tem kontekstu videti tudi srbska prizadevanja za odstavitev Anteja Markoviča, ki niso nič drugega, kot drugi del državnega udara. Prvega je prosrbska struja pred časom izvedla proti Stipetu Mesiču. Srbi se čutijo zelo močne in tako tudi delujejo. Navsezadnje jim tu pomaga celo neodločna hrvaška politika, ki je v dramatičnih trenutkih vukovarskega poraza najprej na vso moč zadrževala informacijo o njenem dokončnem vojaškem porazu, potem pa poskrbela za pravi salto mortalc, ko je jugoslovansko vojsko zaprosila, naj zaščiti okrog 15 tisoč civilistov iz Vukovarja pred razjarjenimi Cetniki. Še nekaj dni pred tem na Hrvaškem niso niti razmišljali o tem, da hi lahko vojsko in srbske rezeniste obravnavali ločeno. Zdaj v vojski nenadoma vidijo za-ščitnico narodov v Jugoslaviji in ji s tem praktično podeljujejo legiti-miteto za njena agresorska dejanja na hrvaškem ozemlju. Vojaški vrh že od vseh začetkov spopade opravičuje ravno s tem, da naj bi šlo za preprečevanje sporov med narodi in zaščito njenih vojakov, pri tem pa kot vse vojske na svetu, ki so ušle iz vajeti, v isti sapi na vso moč prelamlja dane besede in krši vsakršna pravila igre. Hrvatje so ji zdaj priznali ravno to, kar si želi, čeprav jim je zapustita do tal porušena mesta. Nova realnost jugoslovanskega razpada je tudi ta, da se je veliko-srbske nevarnosti zavedela doslej zadržana Makedonija. Njeni politični predstavniki pričakujejo, da jih bo svet priznal skupaj s Slovenijo in Hrvaško. Toda ravno po zadnjih vojaških neuspehih Hrvatov so takšne naveze močno dvomljive. V Vukovarju se je pokazalo, da Hrvaška še nekaj časa ne bo sposobna nadzorovati svojega ozemlja in bo torej v prihodnosti obremenjena z etičnimi konflikti. Če teh ne bo, potem tudi ne bomo več govorili o Hnaški, kakršno poznamo, ampak o neki daleč manjši državi, ki je po razpadu Jugoslavije izgubila večino svojega ozemlja. Slovenija je že spoznala, da je samostojnost najbolje izboriti in braniti sam. Makedonci tega še ne vedo, popolnoma razumljiva pa so njihova najnovejša politična stališča, saj se jim zna zgoditi, da jih pogoltna Srbija čez noč izbriše iz zemljevida. Če je pred časom vodstvo Bosne in Hercegovine razglasilo nevtralnost v vojni na jugoslovanskem ozemlju je to najprej storilo iz istega strahu, kakršnega sedaj opazujemo v Makedoniji. Pri tem pa je treba dodati, da sama javna artikulacija in priznanje strahu še ne moreta biti dovolj. S pasivnostjo se srbske ekspanzije ne da zaustaviti. To je bila navsezadnje tudi draga hnaška šola, ko so najprej v zmagovalni volilni »pijanosti« pozabili na nevarnost etničnih skupin na njihovem ozemlju in so energično začeli uvajati novi družbeni red, da bi se na koncu popolnoma neorganizirani znašli v vojni z omenjenimi etničnimi skupinami, jugoslovansko armado in srbskimi rezenisti. Hnaška zmagovalna evforija je bila tista, zaradi katere so tudi njeni politiki mislili, da je sedaj ves svet v njihovih rokah. Če bi že tedaj znali brzdati čustva in se zamisliti nad tenkočutnimi in izjemno delikatnimi problemi, bi morda danes na Hrvaškem Srbi res imeli določeno stopnjo avtonomije, vendar bi Hnatje še vedno imeli cel Vukovar. Tako pa se na koncu zna zgoditi, da Srbi avtonomije sploh ne bodo več potrebovali, ker bodo ozemlje enostavno priključili Srbiji. Hnati pa se bodo stisnili na tistem malem porušenem koščku ozemlja, ki se nam sedaj kaže. ko pogledamo bojne linije. STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska unija in Demokratična zveza upokojencev Bavčarja in dr. Drnovška v vlado Ljubljana, 19. novembra- Sestali sta se vodstvi Socialdemokratske unije Slovenije in demokratične zveze upokojencev. MiJan Bala-žic (SDU) je menil, da Demos ni več sposoben vladati in da se unija pridružuje zahtevam socialistov po odstopu vlade, ki skrbi samo za vojsko, policijo in državno upravo, dvomljive pa so tudi poteze vlade v zunanji politiki. SDU predlaga čim prejšnje volitve, sprejem nove ustave in volilnega zakona. Temu pa naj bi sledila rekonstrukcija vladne koalicije in vlade. Jedro naj bi predstavljala Demokratska stranka, mandatar naj bi bil Igor Bavčar, v njej pa bi našel mesto tudi dr. Janez Drnovšek. Za Demokratično zvezo upokojencev je bil to prvi javni nastop, program Socialdemokratske unije pa je stranki blizu. Slovenska politika se mora zavedati moči, ki jo ima 430.000 upokojencev. Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka Vlada naj zahteva glasovanje Ljubljana, 18. novembra - Demos ni v krizi. Čeprav ga bodo poslanci Demokratske stranke zapustili, bomo ostali vztrajali v njem, so dejali na seji novoizvoljenega izvršilnega odbora stranke, ki ga vodi Milan Dobnik, podpredsednika pa sta Andrej Hrastelj in Milan Matos. Demos je trdoživa koalicija, Demokratska stranka pa se mora opredeliti, ali bo podpirala program Demosa, ali pa bo izstopila. Njihovo ravnanje, ko izjavljajo, da ostajajo v Demosu, po drugi strani pa zavračajo podpis Demosove pogodbe, je nesprejemljivo. Demokrati so že prestopili k nasprotnemu taboru, so pa kot trojanski konj, ki želijo čim bolj onemogočiti vlado. Vlečejo jo v blato, da se bo čim bolj umazala, po drugi strani pa jo blokirajo. Vlada naj sama zahteva glasovanje o svoji zaupnici. To naj bo javno, da se bo vedelo, kdo jo ruši. Vlada bi morala vprašanje zaupnice vezati na sprejem zakona o lastninjenju. Javna tribuna Lastninjenje po domače Radovljica, 20. novembra - SDZ - Narodna demokratska stranka prireja danes, v petek, ob 18. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine v Radovljici javno tribuno z naslovom Lastninjenje po domače. O tem, čigavi postajajo gorenjski hoteli, in še o marsičem drugem bodo govorili republiški minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat ter republiška poslanca Anton TomažiČ in Andrej Šter.# C. Z. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR : Kanalizacija proti Rupi - Pri Globusu v Kranju so se začela dela, ki pomenijo pravzaprav začetek gradnje kanalizacije proti Rupi in povezavo s čistilno napravo v Kranju. Na območju med Globusom in stavbo Službe družbenega knjigovodstva oziroma do križišča z Gregorčičevo ulico bodo najprej obnovili kanalizacijo glavnega zbiralnika GZ3. 2e prihodnji teden pa se bo začela gradnja tudi novega zbiralnika (glavnega kanala) po Partizanski cesti proti letnemu kopališču v Kranju. V prvi fazi oziroma do maja prihodnjega leta nameravajo glavni kanal zgraditi do Čer-netovega vrta. S tem bodo že dobršen del odpadnih voda, ki se zdaj iztekajo v Kokro, preusmerili na čistilno napravo. Glavni zbirni kanal pa bodo potem postopoma zgradili do soseske Rupa v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Do Černetovega vrta na Partizanski cesti bo glavni zbirni kanal gradilo podjetje Gradbinec, investitor je Javno podjetje Komunala, vrednost del pa je ocenjena na 8 milijonov tolarjev. Na sliki: Na odseku med Globusom do križišča z Gregorčičevo cesto že obnavljajo kanalizacijo glavnega zbiralnika GZ3 - A. Ž. Obveščanje Nekateri so danes pripravljeni razmišljati tudi takole: Toliko denarja za obveščanje? In to v trenutku, ko ga na vseh koncih in krajih primanjkuje. Sicer je res, da je za obveščanje treba nekaj dati, vendar pa tistim, ki dobijo ta denar, priznati toliko vrednost tega dela ?! To ne gre. Nenazadnje se v tem obveščanju pojavlja vse mogoče in nemogoče. Kaj pa nenazadnje nekoga s tega dela občine briga tista cesta, voda, telefon, cerkev, ki nam jo je uspelo urediti v drugem delu občine. Skratka, od denarja, ki ga zdaj dajemo za obveščanje, bi lahko nenazadnje imeli še kakšen košček asfalta več, ne bi se tresli, kako se bo izšel ta ali oni načrt. Konec koncev tudi integralni proračun ni vreča brez dna. Drugi razlagajo drugače: Več kot obvestilo na oglasno desko v krajevni skupnosti, da bo zbor krajanov, si ne moremo privoščiti. Časi, ko smo se z izdajanjem krajevnih časopisov primerjali med seboj, so mimo. Še za pošto ni več denarja. Da pa bi hodili od vrat do vrat? Že to, da sem predsednik in se v teh časih ubadam s težavami v prostem času, s kakršnimi se včasih tudi ni bilo treba, je največkrat preveč. Naj kar občina obvešča oziroma da denar, če želi, da bodo občani obveščeni... Tretji pa modrujejo: Na vseh koncih primanjukuje denarja, pa nikdar ga za nekatere stvari ni premalo. Kar naenkrat je neka hribovska cesta več vredna kot mestna ulica in za bakreno streho na cekrvi je denar, za socialo, za kup težav pa ne... Kdo in na kakšen način pravzaprav "baranta" zdaj z denarjem. Ali bo kdo enkrat javno povedal, kam in za kaj je šel denar? Nekoč je nekdo rekel: Neumnim in neseznanjenim je najlažje razložiti. • A. Žalar Miklavževi nakupi in Novoletni sejem - Kranj - Po sejmu rabljene smučarske, alpinistične in planinske opreme na sejmišču v Kranju, kjer so konec minulega tedna zabeležili okrog deset tisoč obiskovalcev (žal ni bilo predstavitve kranjskih športov in športnikov, ki jo je napovedala ZTKO Kranj), Gorenjski sejem pripravlja do konca leta še dve sejemski prireditvi. Od 30. novembra do 5. decembra bo na sejmišču v Savskem logu prireditev Miklavževi nakupi, od 13. do 23. decembra pa Novoletni sejem. Vsak dan v dneh Miklavževih nakupov bo na sejmu Miklavž delil darila, podobno pa tudi dedek Mraz mecMMovoletnim sejmom. Napovedujejo, da bo na obeh sejemskih prireditvah velika izbira najrazličnejšega blaga in tudi daril. Sicer pa se na sejemskem prostoru ob večnamenski dvorani Gorenjskega sejma oblikuje tudi trgovska ponudba. Razen Iskre, salona Lipe in trgovine Avtotehne je bila konec tedna odprta nova trgovina Alprom, kjer je lepa in poceni izbira dekorativnih izdelkov, stekla, pohištva... Prihodnji mesec pa se bo tem trgovinam pridružil še Cimos s svojo trgovino. • (až) Začenjajo se Čajanke in Ure pravljic - Kokrica pri Kranju - Turistično društvo v krajevni skupnosti Kokrica bo že četrto sezono prirejalo zdaj med številnimi krajani in obiskovalci iz drugih krajev znane Čajanke. Ob domačem čaju in pecivu bo prvo zanimivo predavanje jutri, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Uvod v sezono Čajank bo imela predavateljica Ivana s predavanjem Razmišljajoči človek. Govorila bo, kako razmišljajmo, kako drugi razmišljajo o nas in kako sami z razmišljanjem lahko vplivamo na zdravje. Turistični delavci vas za vstopnino 50 tolarjev vabijo na prijetno srečanje. Letos pa v društvu uvajajo tudi novost in sicer Ure pravljic za otroke. Prva Ura pravljic bo tudi jutri, 23. novembra. Starše vabijo, da ob 16. uri pripeljejo otroke v Brunarico ob Čukovem bajerju. • (až) 112 let požarnega Varstva - Kranj - Letos mineva 112 let, odkar je bila v Kranju ustanovljena Požarna bramba. Veliko se je v Kranju od tedaj spremenilo in tudi požarna varnost in gasilstvo sta se razvila; če samo pomislim, da imamo učinkovit, dobro organiziran in usposobljen Zavod za požarno in tehnično službo. Občinska gasilska zveza združuje 44 gasilskih društev v občini in glavna pozornost je usmerjena na izobraževanje in usposabljanje. Še posebno skrb društva in zveza posvečajo mladim in njihovi vzgoji in izobraževanju. Morda zveni nenavadno, vendar smo ob tako visokem jubileju v Kranju lahko ponosni na tradicijo požarnega varstva. • (ip) Uresničevanje programa gospodarske infrastrukture v tržiški občini Vojna je vzela najlepšo gradbeno sezono Z denarjem iz občinskega proračuna in s tako imenovanimi posebnimi prihodki bo program za letos na vseh področjih vseeno v precejšnji meri uresničen. Tržič, 21. novembra - Letošnji program tako imenovane gospodarske infrastrukture, ki bi mu poenostavljeno lahko rekli tudi kar komunalna dejavnost, je bil v tržiški občini precej optimistično začrtan. V krajevnih skupnostih pa je bilo želja in prikazanih potreb ob pripravljenosti krajanov za uresničitev s sofinanciranjem po dogovorjenem ključu celo še precej več. Ob tem, ko je na začetku kazalo, da morda posebnih težav oziroma izpadov načrtovanih del na različnih področjih ne bo, pa je potem vojna v Sloveniji vzela najlepšo gradbeno sezono, enomesečni finančni embargo pa je tudi na tem področju program in njegovo uresničevanje precej oklestil. Vendar pa bi po pogovoru z načelnikom oddelka za prostor in okolje v tr-žiškli občini z diplomiranim gradbenim inženirjem Ivanom Elerjem lahko kljub temu ocenili, da jo bodo v triški občini letos še kar dobro zvozili. Da na posameznih delih programa ne bo posebno velikih izpadov, je do neke mere po eni strani "zasluga" integralnega proračuna, predvsem pa opredelitve o tako imenovanih posebnih virih. Letošnji občinski proračun je nenazadnje za polovico manjši od lanskega, zato ne preseneča, da so samostojni viri za realizacijo programa, kot so sredstva sklada stavbnih zemljišč, zavarovalnica, zadruge, telefonija, razširjena reprodukcija pri ceni vode in kanalščine, republiška sredstva za ceste in ostala sredstva iz republike "pokrili" v primerjavi z občinskim proračunom kar 65 odstotkov celotnega programa. "Kar precej se je dogajalo v občini na cestah," ugotavlja Ivan Eler. "Tako smo nadaljevali že lani začeti program. Proti smetišču v Kovorju je bilo celovito rekonstruirane okrog pol kilometra ceste, končana so bila dela do konca vasi Leše, dokončan odsek Breg - Retnje do križišča pri Smuku in še letos naj bil urejen še zadnji odsek ceste v Jelendol. Žal pa je spet izpadla ureditev ceste Križe - plinska postaja, čeprav imamo lokacijsko dokumentacijo in naredili bomo vse, da bo ta cesta, ki spada pod "republiko", prihodnje leto urejena. Kljub prednosti v republiškem planu pa je zaradi pomanjkanja denarja izpadla tudi izgradnja mestne obvoznice na odseku SGP do Pura, kjer naj bi po programu dobili 150 za Tržič prepotrebnih parkirnih prostorov." V krajevnih skupnostih pa se je uresničevanje programa in sofinanciranje na podlagi ključa 75 odstotkov občina, 25 odstotkov krajani začelo zaradi enakih razlogov tudi šele septembra. Vendar so že uredili ceste v Lomu, na Brezjah, v Kovorju še dela potekajo, v Se-benjah in Pristavi pa so z njimi končali. V ta program sodi tudi javna razsvetljava v Podljube-lju in Seničnem in avtobusno postajališče Čadovlje. Urejeni pa so bili oziroma dela še potekajo s sredstvi iz tako imenovanega elementarja na cestah na Rebru in proti Matizovcu v KS Podljubelj in cesta Senično -Spodnje Veterno. Telefonija v Žireh Akcijo je treba nadaljevati Podpis aneksa Da, vendar pa to obvezuje PTT, da naročniki ne bodo imeli več drugih stroškov, kot le še nakup telefonskega aparata. Na sestanku s predstavniki PIT podjetja Kranj pa bi skušali najti rešitev, da bi bil sedanji dodatni prispevek bodočih naročnikov manjši oziroma ugodnejši. Žiri, 21. novembra - Po sestanku kandidatov za telefon minuli četrtek v Žireh, ko so imenovali poseben odbor, da pregleda dosedanje poslovanje in potek telefonske akcije, ki se je v krajevni skupnosti Ziri začela 1989. leta, so se v torek, 19. novembra, zvečer člani odbora naročnikov sestali z vodstvom krajevne skupnosti. Na sestanku pa je bil tudi predstavnik PTT podjetja Kranj, organizator dela Božidar Jurca. Večurna razprava je precej natančno razjasnila organizacijo in potek telefonske akcije od začetka v letu 1989. Člani odbora naročnikov so imeli tudi tokrat glavne pripombe na pogodbo in na tisti člen, ki naročnikom zagotavlja fiksno ceno, če so v enkratnem znesku poravnali opredeljeni strošek v vrednosti 1920 nemških mark. Dobili so odgovor na vprašanje, zakaj ni bilo uveljavljeno načelo o 50 delovnih urah in kako je bilo s prodajo stare centrale ter zabojnika (kontejnerja), v katerem je bila. Ponovno so bila zastavljena tudi vprašanja, zakaj je priključek v Žireh tako drag, zakaj ni še vseh materialov in nenazadnje, zakaj zakasnitev in kako se je izoblikoval znesek, ki naj bi ga kandidati za telefon še plačali. Predstavniki KS in Božidar Jurca iz PTT podjetja Kranj so ob razlagi o organizacijskem in finančnem poteku akcije in težavah, ki sta jih imela gradbeni odbor in vodstvo KS pri tem, podrobno seznanili člane odbora naročnikov in hkrati tudi odgovorili na vprašanja. Tako naj bi s sedanjim dodatnim plačilom k stroškom vsi kandidati za telefon plačali tudi tako imenovano priključitveno takso, ki znaša v protivrednosti 100 DEM. Med akcijo se je izkazalo, da najugodnejši izvajalec ni bil pripravljen za (50 ur) delo po naročniku (izkop, zasutje) priznati bistveno manjšega stroška. Kar zadeva ceno priključka, je le-ta na Gorenjskem od primera do primera različna (obstoječe stanje pred akcijo, razsežnost le-te, teren...), kar pa zadeva naročnika, pa je cena odvisna od ostalih prihodkov v finančnem projektu (občina, podjetja...). Materiali so se sproti kupovali, centralo so morali prodati po delih, da se je akcija zavlekla, je po eni strani razlog pomanjkanje denarja, po drugi pa so to razmere, kakršne so bile letos nasploh na gradbenem področju in so take še vedno. Tako so člani odbora naročnikov ocenili, da je treba z akcijo nadaljevati. Da pa bi se izognili naraščanju stroškov, naj naročniki zdaj čimprej (takoj) podpišejo aneks k pogodbi. Dodatno pa naj bi z aneksom (med PTT in KS) opredelili, da so s tem za naročnike poravnani vsi stroški in morajo kupiti le še telefonski aparat, ki je potem njihova last. Seveda pa njihov podpis naročnikov na aneksu velja le, če ga podpiše tudi PTT podjetje Kranj. Skupna komisija iz KS in predstavnikov naročnikov bo tudi na sestanku z vodstvom PTT podjetja skušala doseči sporazum o ugodnejšem ali drugačnem plačilu dodatnega zneska. O vsem pa bodo kandidati za telefon seznanjeni na ponovnem sestanku, ko bo odbor pregledal tudi finančno plat dosedanje akcije. Zaradi odločitve, da je treba z akcijo (zaradi naraščanja stroškov) hitro nadaljevati, odbor naročnikov v tako kratkem času namreč ni uspel do tega trenutka temeljito pregledati finančne dokumentacije. • A. Žalar Ivan Eler "Kar zadeva vodovod, smo z izgradnjo zadnjega odseka od Črnega gozda do Križev povezali vodovod Pristava - Križe in je tako celotno območje od Črnega gozda do rezervoarja Sebenje zdaj povezano in rešeno. V zvezi s to investicijo je bila urejena tudi cesta na odseku Pristava -Križe. Začeli smo tudi z gradnjo vodovoda Hudi graben - Brezje na podlagi republiške prednosti in načrtujemo tudi gradnjo 200 kubičnega rezervoarja na Brezjah. Na "kanalizacijskem" programu pa imamo zdaj celotno projektno dokumentacijo za čistilno napravo na Brezovem pod Kovorjem, dokončan je glavni kanal v Zvirčah, v gradnji je del glavnega kolektorja proti čistilni napravi in začenja se gradnja kanala v Križah v povezavi s cesto. Dela na kanalizaciji so se začela tako pozno, ker je denar iz razširjene reprodukcije začel pritekati šele v drugi polovici le* ta. V prihodnje pa nas čaka kanalizacija v večjih naseljih, kot sta Bistrica in Križe." Z večinskim deležem krajanov je urejena zdaj tudi telefonija v Podljubelju in 60 priključkov so dobili v Preski. Siva telefonska lisa so le še Ravne. V prihodnje pa bo na tem področju imela prednost zamenjava glavne telefonske centrale s kablom proti Križam. Največji izpad pa se kaže pri prostorsko izvedbenih načrtih. Ti bodo tudi sicer v prihodnje ob prednosti precejšnje finančno breme. Predvsem zaradi lastni; ških zadev je obtičal zazidalni načrt Cimper. Imajo pa "pod streho" ureditveni načrt Križe in lokacijski načrt za cesto v Križah, pa za mestno obvoznico, natečaj za ureditev Ljubelja in ureditveni načrt vaškega jedra v Lomu. Trenutno pa so pred dokončanjem zazidalni načrti za obrtno cono na Loki ter spremembe zazidalnih načrtov za Senično, Mlako in Veter- Denarja pa bo letos vendarle premalo in ob tem, ko gre leto h koncu, tudi inflacija že dela svoje. Zato že prihodnje leto izvršni svet čaka naloga, ki bi ji lahko rekli: skrbno naštudirana strategija na področju obrti, podjetništva in tovrstnih gradenj ob urejanju prostorske dokumentacije. Sicer pa naj bi za KS še naprej veljala stalnica glede sedanjega ključa za sofinanciranje. • A. Žalar Telefonov še ne bo -Rateče - V krajevni skupnosti Rateče si že nekaj časa prizadevajo, da bi končno le dobili nove telefonske priključke. Zdaj imajo v Ratečah premalo priključkov, le 45 telefonskih naročnikov. Krajevna skupnost pa je s PTT podjetjem Kranj podpisala pogodbo, po kateri naj bi do konca letošnjega leta dobilo telefon novih 130 rateških naročnikov. Vsi so morali plačati 3 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Najprej so se dogovarjali, da bi v Rateče premestili telefonsko centralo iz Mojstrane, zdaj pa naj bi v Ratečah postavili novo telefonsko centralo. Centralo naj bi Rate-čani dobili januarja ali februarja, nato pa bi delali razvod. Telefonov v Ratečah do konca letošnjega leta torej zanesljivo še ne bo. • D. Sedej Besnica podarja Kranju zabavni večer - Besnica - Besnica in Kranj letos praznujeta dva visoka jubileja. V krajevni skupnosti Besnica so letos proslavili 700-letnico obstoja Besnice, v Kranju pa 500-letnico župnijske cerkve. Tako je v krajevni skupnosti Besnica prišlo do pobude, da Kranjčanom priredijo zabavni večer s plesno glasbo. Prireditev bo jutri, 23. novembra, ob 20. uri v hotelu Creina v Kranju. Celovečerni program bodo popestrili z družabnimi igrami, kot so na primer srčkov ples, nagradno žrebanje, kviz, predstavil pa se bo tudi zbor mladih pevcev. Želja Besničanov je, da z veselim večerom in z ansamblom Šum iz Besnice za trenutek z dobro voljo odženejo vsakodnevne težave. Vstopnina za prijeten večer, poln dobre volje, bo 100 tolarjev. • (až) Predraga najemnina za priključek CATV - Kranj - Po vabilu oziroma obvestilu sodeč, da bo v sredo v prostorih krajevne skupnosti Huje in Planina v kranjski občini sestanek o sistemu kabelske televizije v obeh krajevnih skupnostih, bi pričakovali, da se je pri delovanju in načrtih za ureditev tega sistema, ki so ga zgradili pred tremi leti, nekaj zapletlo. Pa se je potem izkazalo, ko so se sestanka s predstavniki programskega sveta za izgradnjo sistema kabelske TV, obema predsednikoma KS, predstavnikoma firme TELE TV sestali predstavniki stanovalcev z Vrečkove 11, da je problem predvsem v ceni najemnine za priključek. Tako stanovalci kot predsednik KS Huje so, ob pojasnjevanju programskega sveta oziroma odbora za izgradnjo kabelskega sistema, kako je potekala izgradnja sistema in zakaj so se odločili za takšno obliko nadaljnjega vzdrževanja in delovanja sistema, poudarili, da se je socialni položaj precejšnjega števila krajanov v KS Huje in Planina tako poslabšal, da ne zmorejo poleg redne RTV naročnine še mesečnega plačila 320 tolarjev za kabelski priključek. Nihče, kaže, nima nič proti, da zdaj na televizorjih lahko spremljajo več kot 20 zemeljskih in satelitskih TV programov. Moti pa, ob finančni stiski prenekatere družine za preživetje, da si po načrtih firme o preureditvi sistema, ki so ga pred tremi leti s prispevki zgradili stanovalci KS Huje in Planina, zdaj marsikdo ne bo več mogel privoščiti (finančno) tega priključka. Na odbor, ob pohvalah, da so dobro gospodarili, za; to zdaj že letijo očitki, da so sedanji kabelski sistem oddali brez soglasja stanovalcev. • A. Ž. Petek, 22. novembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS draginja stiska pasove Vsa povprečna plača gre skozi želodec Nekako moramo živeti, komentirajo ljudje verigo zadnjih podražitev, od hrane, elektrike, °grevanja, goriva... mo pri hrani se, denimo, pozna za okroglih 83 odstotkov, pri oblačilih za 90 odstotkov, pri ogrevanju in razsvetjavi pa za več kot sto, če omenimo le tiste stroške, brez katerih res ne moremo preživeti. Kaj ob tem menijo ljudje, ki so ob nizkih plačah in pokojninah ter visokih stroških prisiljeni bolj in bolj zategovati pasove? *ako neki preživi štiričlanska delavska družina, tudi če sta pri hiši je povprečni plači? Povprečni osebni dohodek je septembra znašal '0-245 tolarjev, povprečni življenjski stroški štiričlanske družine ^tobra pa na podlagi ocenjenih stroškov iz košarice potrošnih do-bri« 59.529 tolarjev. 2e davno so realnejši kazalec n*sega življenjskega standarda . Ir|irnalni stroški iz potrošne ko-Sar'ce, ki so oktobra za štiričlan-?*° družino znašali 33.555 tolar-Jev- Ob predpostavki, da sta za-Jj°slena oba družinska člana in a Prejemata povprečni plači, Sti-T'članski družini zmanjka več 01 ena plača za normalno prežite. Minimalni mesečni stroški ,e družine pa so ocenjeni na '503 tolarjev, kar pomeni, da ploščata ravno dve povprečni PČi za to, da družina ne strada. proški za hrano namreč v tej po- r°šni košarici zajemajo 56,8 od-st°tka vse porabe, torej gre ena Povprečna plača v celoti skozi že-'odec. .Kako neznosno se draži življe-n)e- smo občutili ta mesec, ko so Se druga za drugo podražile hra- a (razen najnujnejših življenjih dobrin, nad katerimi bedi artava). elektrika, gorivo, ogre- WK£ "JBBP *nJe. Od maja do oktobra, ko Adam Jagrič: »Skoraj vsak dan je P ocenjenih življenjskih stro- življenje dražje. Za enak denar *'h primerjajo vrednost potroš- dobim vsak dan manj. Danes ne- "'h košaric, so življenjski stroški sem domov le kruh in malo me- Ppkočili kar za tri četrtine. Sa- sa, vrečka je prav lahka.« |udi starost je lahko lepa Jože Kirn ^e ne bi bil pred dobrima dve-^a letoma in pol hudo zbolel, za-p°tovo še ne bi bil v domu. Res Je- da jih ima že 92 in čez, toda z J*rsikom veliko mlajšim v tem °mu se gre lahko merit. Ne ra-*Urne ljudi, da lahko kar obsedi-j0' Človek se mora gibati, da ne °lr.di. obstane. Jože si vedno kaj J^jde. Vrt ima "čez", grmičevje n drevesca. Ravno danes dopold-"e je obrezoval trnasto grmičevje ^d vhodom in mucke malo po-Sjlial. Prihajajo od nekod od 'okov in pustijo se mu božati. . Čudni so ljudje. Kako morejo. * nič ne počno, le buljijo. Le Jjegova soseda. Viktorija Svabo-a in še nekaj jih dela, se s čim |*Varja. Kaj vse si je obetal od Nta! Predvsem družbe. Šah je yinesel s seboj, karte, prepričan, p bo igralcev, kolikor hočeš, da jj^ bo čas minil, kot bi mignil. ,a še nobenega soigralca ni do-''• Mali pevski zbor imajo v do-Vaje imajo nekajkrat na te-.en, tja hodi. Zelo rad poje. Vča-'h, s sosedo Viktorijo kar sama P°jeta. Ona šiva, on ji dela druž-?: Velik zvezek slovenskih Ijud-«*'h pesmi ima Viktorija, neka j. ^rjanca jih ji je zapustila. Z ve-'Mmi črkami so napisane, da sak vidi brati besedilo. Na vseh ^slavah nastopajo. Letos so 8. *tobra praznovali slovenski dan dostojnosti, takrat, ko naj bi ■ adnji vojak JA odšel iz Slovenija Jože je po spominu deklami-,a' pesem Domovini. Kdo ve, j aJ in kje je nastala. Morda je e 'z prve svetovne vojne. "Suž-,Ja 'i ne boš nikdar, dokler živ 0 en Slovenec, on tvoj bode go-Podar, on ti spleta slave ve-ecS takim zanosom jo je po-v*dal, da je vsa dvorana jokala. v,Pi"oban, a pokončen možak je. , Jegov obraz bi si za slikanje po-°o zagotovo rad vzel kak rene-Jnčni slikar. Star mož iz ljud-| a< ta ali oni svetnik bi bil lah-°- Zaradi posebne luči v očeh, faradi brade... Pravi, daje bil s to ""ado povsem podoben Leonu *uPniku in ko sta se v Ljubljani začetku vojne srečevala, ga je va8ovarjal, da bi prišel v njihove drste. Kdo ve, ali ga ni hotel za LV°Jnika. Potem si je enostavno j rado obril, da je bil mir. O, bilo ne- dogodkov v njegovem življe* da mu danes ob spominih pnje ni dolgčas. V novomeškem urezu se je rodil, mama mu je „IT}r'a« ko mu je bilo osem let, . obenega svojega ni imel. Delal v Pri raznih gospodarjih. Kaj vse . življenju ni bil! Popravljal je v?.*nike, bogove po hišah obna-s,Jal, pod Italijo je na novome- Zdenka Švab, prodajalka: »Podražitve najbolj opazimo prav pri hrani, ker jo moramo kupovati, pa pri elektriki in poštnih storitvah, drugemu bi se nekako dalo odpovedati. V trgovini ljudje zdaj že gledajo, ali bi kupili ali raje ne, če je cena previsoka. Žal to velja tudi za hrano.« Stojanka Kondič: »Kaj moremo, draginjo moramo pač prenašati. Hrani se ne moreš odreči, oblačila vzamemo na posojilo, elektriko plačamo, potem pa že zmanjka. Preživljam dva otroka. Težko je, a živeti moramo.« Bogdan Napokoj: »Vedno bolj nas stiska denarni obroč. Z dvema pokojninama še gre, vendar se je že treba marsičemu odpovedati. V trgovini smo včasih še jemali kaj za priboljšek, zdaj pa gledamo na vsak tolar, zlasti ker smo pred tem, da odkupimo stanovanje. Vedno manj si bomo lahko privoščili.« I "I "1 I I I H SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA luiiiM(-fv.) 16, Kr.iiii. Ii'l: O'M {I I f.Ji t Edita Šink, poslovodkinja Merca-torjeve prodajalne v kranjskem nebotičniku: »Pri nas se še ne pozna, da bi ljudje zaradi draginje kupovali manj. Smo le majhna trgovina z živili, ta pa so ljudem vsakodnevno potrebna. Sem prihajajo tudi kupovat malice, tako da nam promet ne usahne. Ljudje vendarle tožijo nad podražitvami. Najbolj se je podražila salama, mlečni izdelki pa skoraj z vsako novo pošiljko.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik lit em mostu strehe koles z belo barvo obarval, kot so zahtevali Italijani, bil za peka, pasel konje. Veliko je v življenju popotoval. Za kruhom in delom je šel. Prvo večje popotovanje je bilo peš; ob petih zjutraj je šel iz Novega mesta, ob sedmih zvečer je bil v Zagrebu. Sredi tridesetih let je bilo. Peš je prehodil vso Bosno, s kolesom prevozil vso Dalmacijo, Črno goro in Srbijo do Beograda in domov. Če so bili dobri ljudje na njegovih poteh? Ne bi rekel. Le eden, se spominja, mu je dal kos kruha in kos slanine in to je bil Nemec v Sremu. Bogastva si nikoli v življenju ni grabil. Da je bilo le za sproti, da je preživel. Bolj kruh je jedel in vodo pil. zato je doživel toliko let. Tisti, ki so veliko jedli, so vsi že pomrli. Tudi nikoli se ni seki-ral. Celo tedaj ne, ko so ga strpali v italijansko konfinacijo v Pie-mont. Vsi so se iz tega taborišča vrnili živi. Po vojni ga je kmalu življenje zaneslo v golniško bolnišnico. "Dezinfektor" je pisalo na njegovi delovni kartoteki. Veliko smrti je tu videl. A bilo je tudi veselo. Pri Ljudski tehniki se je udejstvoval, organiziral šoferske tečaje. Na starem avtu kranjskega Vodovodnega podjetja se je naučil voziti skorajda ves tedanji Golnik. Kolesaril je, tekel na dražgoških prireditvah, se udeležil celo maratona pri ŠD Kokrica, štirideset let je bil gasilec... Niso tako daleč ti časi. Zdaj je tu. Bolj doma se drži. Sicer pa, kam naj bi pa hodil, ko od pokojnine nič ne ostane. Še premalo je. Zato tudi v mesto ne gre, ker nima tam kaj iskati. Trg je poln upokojencev, a kaj ko lahko le gledajo. Srečni tisti, ki imajo toliko pokojnine, da jim še kaj ostane, razmišlja. Sicer pa, hudega mu res ni. Kar poglejte, Viktorija mu je malo prej prinesla zrel domač grozd, zdajle ga je povabila na kavico, potem bo vzela v roke svoje Šivanje in bosta pela. Mar-janca je k eni od pesmi pripisala tole kitico: "Starček veselo na svetu živi, na palco se opira, prot' nebu se ozira, korajžno, veselo na svetu živi..." • D. Dolenc Upokojencem povišek in razliko Ljubljana, 18. novembra - Za nekaj več kot 13 odstotkov bodo s 1. oktobrom višje pokojnine in denarna nadomestila, razen kmečkih starostnih pokojnin, ki se za enak odstotek povečujejo s 1. novembrom. Konec prihodnjega tedna bodo upokojenci prejeli višjo pokojnino, z njo pa tudi razliko za oktober. Prejšnji mesec so bili upokojenci deležni le 3.5-odstotnega akontativnega zvišanja svojih prejemkov, zdaj pa pokojninska skupnost poravnava svoj dolg upokojencev do dokončne uskladitve z avgustovsko in septembrsko rastjo plač. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo poslej znašala 6.266 tolarjev. Najnižja pokojninska osnova je 7.371, najvišja pa 34.936 tolarjev. Kmečka starostna (družinska) pokojnina je od 1. novembra 3.132 tolarjev. Dodatka za pomoč in postrežbo sta se povečala na 2.088 in 4.177 tolarjev, nadomestila za telesno okvaro pa znašajo od 276 do 1.315 tolarjev. • D. Ž. Pobuda škofjeloške skupščine Pomagajmo Sisku Škofja Loka, 20. novembra - Na zadnjem zasedanju škofjeloškega parlamenta so poslanci prejeli pobudo, da tudi Škofja Loka poskuša ublažiti posledice nesmiselne vojne na Hrvaškem. Denarna sredstva bodo zbirali na računu Rdečega križa, 51510-678-80807 »Sisak«. Zakaj prav Sisak? S tem hrva- škofjeloških podjetjih je za to ve- škim mestom Slovence povezuje zgodovina. Leta 1993 bo okrogla obletnica odločilne zmage Kranjcev in drugih iz nekdanje Avstrije pod vodstvom Turjaških gospodov nad Turki pri Sisku leta 1593, razlaga v svojem pismu Vincencij Demšar, predsednik škofjeloškega izvršnega sveta, zadolženega za to humanitarno akcijo. Iz Siska pa je doma tudi veliko beguncev, ki so med vojno v njihovi domovini našli zatočišče v Škofji Loki. Z denarjem, ki ga bodo zbrali na računu, bodo po predhodnem dogovoru z občino Sisak za tamkajšnje ljudi kupili tisto, kar jim je pred zimo najbolj potrebno. V liko možnosti: v lesni industriji lahko kupijo les, v tekstilni oblačila, odeje, spalne vreče, volno, sicer pa se bodo ravnali po najnujnejših potrebah ljudi iz Siska. Slovenci smo se v dobrodelnosti že velikokrat izkazali, tudi v Škofji Loki računajo na sočutje do ljudi, ki jih je zaznamovala vojna. Podpisnik pisma za pomoč Vincencij Demšar prosi, da ne bi bili sodniki hrvaške politike, pač pa naj bi imeli pred očmi stisko in bedo otrok,, bolnikov, starih ljudi, ranjencev in invalidov. Tem bo v največji meri tudi namenjena dobrodelna pomoč, po kateri kličejo v Škofji Loki. • D. Ž. Odkup stanovanj pri »stečajnikih« Bo šla kupnina od prodaje družbenih stanovanj v BPT v stečajno maso ali namensko za nova stanovanja? Finančnik v tržiškem BPT Janko Maček nam je na to vprašanje odgovoril: »Izkupiček od prodaje družbenih stanovanj bo šel za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku, le 20 dolžnost-nih odstotkov kupnine po zakonu namenjamo v namenski republiški sklad za stanovanja.« Kako je z lastništvom stanovanj v podjetjih, ki so se velikokrat reorganizirala, denimo s kranjskimi Iskrami? V podjetjih obstajajo sporazumi o razdelitvi premoženja, kamor sodijo tudi stanovanja. Iz delilnih zapisnikov je razvidno, katera od zdaj obstoječih firm je lastnica družbenih stanovanj, ki jih stanovalci želijo odkupiti. Ni pa izključeno, pravijo na kranjskem Domplanu, da seje v reorganizacijski evforiji katero od stanovanj tudi »izgubilo«. Socialisti o pokojninskem zakonu Radovljica, novembra - Novi pokojninski zakon bo odločilno krojil socialno usodo velikega dela prebivalstva. Socialistična stranka Slovenije želi aktivno sodelovati v postopku sprejemanja tega zakona, zato ga na javnih obravnavah predstavlja javnosti. Ena takih razprav bo v ponedeljek, 25. novembra, ob 17. uri v dvorani skupščine občine v Radovljici. Pogovor bo vodila Darja Lavtižar - Bebler, dobra poznavalka osnutka zakona, skupščinska poslanka in članica vodstva socialistične stranke, sodelovali pa bodo tudi predstavniki strokovnih služb Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije- VESTI Sezono izletov končali z martinovanjem Z martinovanjem na Bizeljskem je Društvo invalidov Kranj končalo izletniško sezono. Bili so na številnih izletih, priredili nekaj sedemdnevnih zdravljenj V toplicah, pogledali pa so tudi onstran slovenskih meja: na Grossglockner, Višarje, h Gospe sveti, v Benetke, Pliberk, Borovlje... Pripravili so že program za prihodnje leto v upanju, da se bodo lahko spet v velikem številu udeleževali izletov, če jih le zdravje in mir ne bosta pustila na cedilu in če bo novorojeni slovenski tolar uspešno prestal otroške bolezni. Preteklo soboto, 9. novembra, so program izletov zaokrožili z martinovanjem. Prvič po 23 letih delovanja tega humanitarnega društva so imeli pokrovitelja, Radio Kranj, ki je s praktičnimi nagradami poskrbel za še boljše razpoloženje. Levji delež je imel voditelj zabavnega programa Marjan Murko. Martinovali so na'Bizeljskem. kjer je ob dobri hrani in kapljici, lepem vremenu in družabnih igrah skrbel za vedro razpoloženje tudi narodnozabavni ansambel - šest zagorskih fantov. Simpatična Alpetourova šoferja Jaka in Viktor, ki sta po poklicni dolžnosti ves dan žulila le cocaco-lo. sta jih varno pripeljala nazaj na Gorenjsko. • Vika Račič Vsak četrti že upokojenec Radovljica, oktobra - V radovljiški občini je že nad 7.500 upokojencev, kar je slaba četrtina vseh prebivalcev. Razmerje med aktivnimi in upokojenimi prebivalci se slabša, po zadnjih podatkih je v občini le še 1,63 zaposlenega na enega upokojenca. V občini je v enajst krajevnih društev včlanjenih nad 5.000 upokojencev. Najštevilnejše je društvo v Bohinjski Bistrici, drugo po velikosti je blejsko, tretje radovljiško, četrto v Lescah in peto v Gorjah, medtem ko jih je najmanj v Stari Fužini. Dejavnost društev je zajeta v številnih sekcijah, prevladujejo rekreativne, nekaj manj je kulturnih in razvedrilnih, največ upokojencev se pridružuje pohodniškim in izletniškim sekcijam. Med športnimi dejavnostmi so najbolj priljubljeni balinanje, kegljanje in šah, ki imajo tudi največ uspeha na društvenih, rneddruštvenih, regijskih in republiških tekmovanjih. Nedavno tega so kegljači osvojili najvišja mesta na turnirju v Kranju, ženske pa v Kamniku. Balinarsko društvo je na gorenjskem prvenstvu osvojilo sam vrh. Med opaznimi dejavnostmi so tudi ročna dela, plod tega početja pa vsakoletne razstave. Posebej so v Radovljici ponosni na svoj ženski pevski zbor Lipa s 25 upokojenkami, ki ga vodi mlada pevovodkinja Severina Ka-trašnik, organizatorja pa sta Stane Adam in Jože Šifrar. Sicer pa v društvih skrbijo tudi za socialno zaščito članov, saj je že mnogo takih, ki spričo nizke pokojnine in velike draginje komaj živijo. Mislijo tudi na počitnikovanje, zlasti v počitniškem domu Delfin v Izoli, ki po 1. oktobru ponuja upokojencem 10-odstotni popust. • (JR) Izlet v Borovlje Društvo invalidov Kranj prireja 11. decembra poldnevni izlet v Borovlje. Prijavite se v pisarni društva, Begunjska 11. Koncert za pomoč beguncem Škofja Loka, 22. novembra - Drevi ob 19.30 bo v Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku koncert Pihalnega orkestra Škofja Loka. Organizatorja, občinska organizacija Rdečega križa in štab civilne zaščite Škofja Loka, ga prirejata v pomoč vojnim beguncem. Nastopil bo Pihalni orkester Škofja Loka s solistko Vero Mlejnik, pod vodstvom dirigenta Iva Guliča, program pa bo povezoval Jože Logar. Vstopnice po 150 tolarjev so na voljo v Potovalni agenciji Alpetour v Škofji Loki ter na upravi podjetij. Hitropotezni šahovski turnir Sekcija za šah pri Društvu upokojencev Kranj bo odslej vsak prvi ponedeljek v mesecu priredila hitropotezni šahovski turnir za vse upokojence - ljubitelje šaha. Kdor ima veselje do šahiranja, naj se torej pridruži, čakajo ga na sedežu društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Spominski pohod na Tišje V nedeljo, 8. decembra, bo sekcija za planinske izlete in pohode pri Društvu upokojencev Kranj priredila spominski pohod na Tišje. Odhod je ob 6.30 uri s kranjske železniške postaje, kjer naj vsak udeleženec kupi povratno karto do Litije. Hoje do Tišja je za okrog 4 ure in pol, priporočajo vremenu primerno planinsko opremo in smučarske palice. Na vrhu Tišja bo ob spominskem obeležju proslava. Vračali se bodo skozi Kostrevnico v Litijo, od koder so odhodi vlakov v Ljubljano ob 14.30, 15.30 in 16.30, iz Ljubljane v Kranj pa ob 16.25 in 18.40. Pomoč družinam z nižjimi dohodki - v Tržiču prav te dni teče akcija pomoči družinam z nižjimi dohodki in večjim številom otrok v družini. V paketih, ki jih pripravljajo aktivistke Rdečega križa po krajevnih skupnostih, so v glavnem konzerve s hrano. - Na sliki: pripravljanje paketov v Bistrici. - Foto: D. Dolenc NOVEMBRA CENEJE... ... v Merkurjevih prodajalnah! kolesa klasična in športna 20 % ROG gorska 15% aa o/ trezorji PRIMAT in vsi *u /0 izdelki ARMAL in UNITAS vsi izdelki KRKA, SIPOREX, OPEKARNA (Novoterm, "|5 /C silikatna in druga opeka) 10 °/r izdelki ,Z0LIRKA 0 (protipožarna vrata, hidroizolacija, trakovi,...) NOVOLIT (kombivol,...) in tervol TERMO Samo do 28.1.1., za takojšnja plačila nad 2.000 SLT in člane stanovanjskih zadrug. KRAjNJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena! Udeležen bo vsak kupec! In kakšne so nagrade? 1. nagrada: glasbeni stolp 2. nagrada: kar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom 4. nagrada: garnitura kuhinjske posode 5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTE Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL HONDA • ZAGOTOVLJENI NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL • OPTIČNA NASTAVITEV KOLES oz. PREME Delovni čas od 7. do 18. ure KONKURENČNE CENE! OPRAVIČILO V torkovi številki Goreniske-ga glasa smo pri razpisu za direktorja Delavske univerze "Viktor Stražišar" Jesenice pomotoma objavili star znak z naslovom. Pravilno se glasi: Delavska univerza "Viktor Stražišar" Jesenice Za neljubo napako se opravičujemo Uredništvo PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. AKCIJSKA PRODAJA VINO kak. TOKAJ 0,71, Goriška Brda VINO PENEČA REBULA 1/1 Goriška Brda VINO RIBIČ beli 1/1, Vino Koper SADJEVEC 1/1 ALKO BRANDY MINISTER GREGOR 1/1 ALKO SIR EMENTALEC1 kg Bonboni ŠUMI MIX 450 g Žito-Šumi BALI desert 100 g, Žiro Gorenjka J0LY prašek 3/1, TKI Hrastnik Maloprodajna cena 79,30 SLT 136,80 SLT 39,70 SLT 127,00 SLT 160,10 SLT 215,30 SLT 67,90 SLT 25,20 SLT 315,60 SLT UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem objavlja prosto delovno mesto VODJE ENOTE ZA UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ZUNANJEGA IMETJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - končana VI. stopnja izobrazbe kmetijske usmeritve - delovne izkušnje od 9 do 12 mesecev - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem v 8 dneh po objavi. HITRO, SOLIDNO, POCENI! marCun RADOMLJE PRI DOMŽALAH IZDELUJEMO VSE VRSTE IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNE AVTOMOBILE informacije 061/727-924 :g SAMSUNG »j SAMSUNG IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA Ml Fl STOLP: CD gramofon digitalni radio ura budilka spomin dvojni kasetofon navadni gramofon dal|insko upr samo 22.990.00 slt televizori* ekran 70 51 cm z ali brez TTX za takojšnje gotovlnako plačilo 5 % POPUST t«i: 212-367 CENTER KRANJ C. Talcev 3 tovarna športnega orodja V STEČAJU 64275 Begunje Odda V najem za zimsko sezono 91/92 VIV v smučišče v Krpinu skupaj s stroji in napravami. Zainteresirane vabimo, da svoie ponudbe pošljejo pismeno na naslov: ELAN SERVIS, d.o.o. 64275 Begunje FAX 064/74-929 do 1. 12. 1991 Dodatne informaciie lahko 064/74-671 int. 350. dobite po telefonu AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 25.11.1991, OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2 (CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL 324-746 MOŽNOST PLAČILA NA OBROK: STROJENJE KRZNA-USNJARSTVO Vavpotič, Triglavska 24, Radomlje tel. 061/727-015 ali 061/727-243 STROJENJE VSEH VRST KOŽ NA KRZNO PRODAJA GOVEJEGA, TELEČJEGA IN OVČJEGA KRZNA Prevzem kož - prodaja krzna vsak dan od 8. do 17. ure v soboto od 8. do 12. ure J T Id. ki 1.1 lil IMi-1 petek, 22. novembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS _ Prešernovemu gledališču grozi predčasen zaključek sezone ODRSKE LUČI UGAŠAJO Kranj - Brez dvoma je novica o predčasnem zaključku gledališke sezone v kranjskem Prešernovem gledališču, ki je te dni obletela ne le kranjsko občino, pač pa še vsa slovenska gleoališča in druge republiške kulturne institucije, več kot alarmantna. Kranjsko gledališko občinstvo in kulturna javnost sploh pa se seveda sprašujejo, ali ni to morda že prvi korak k (ponovnemu) ukinjanju poklicnega teatra. Take misli prav gotovo v tem trenutku ne podpira nihče, niti ustanovitelj in finančni Podpornik gledališča - Skupščina občine Kranj. Tudi vrata Talijinega hrama se niso zaprla za celotno gledališko dogajale. Vendar pa je stanje, v katerem se je znašel komaj ponovno rojeni (štiri sezone star) Poklicni teater z najmanjšo poklicno in igralsko ekipo (pet ■gralcev) v Sloveniji, več kot zaskrbljujoče. Takšno, da je gledališče prekinilo priprave na lovo premiero: kot četrto pre-miero v sezoni so namreč imeli v programu Zupančičevo dra-Ho Slastni mrtvec, ki bi krstno uprizoritev doživela v okviru Tedna slovenske drame v Kranju. Novico o tem, da ustavljajo gledališko produkcijo, je potrdil tudi direktor Prešernovega gledališča Milan Marinič na včerajšnji tiskovni konferenci. "Znašli smo se v položaju, da enostavno nismo več likvidni, to pa pomeni, da ne moremo Plačevati materialnih stroškov -elektrike, ogrevanja in podobno. Včerajšnje denarno nakazilo iz proračuna rešuje le našo likvidnost, kljub temu pa bomo do konca leta pridelali za en milijon tolarjev izgube. Za novo predstavo, ki" v naših okvirih Pomeni 800.000 tolarjev, (od ustanovitelja pa dobimo le 17 odstotkov deleža, ki sicer velja 2a povprečno slovensko predstavo v poklicnem gledališču), torej ni denarja." Po ie zmanjšanem predlogu bi Prešernovo gledališče sezono 1990/91 preživelo z dotacijo 10 milijonov (takratnih dinarjev), hvršni svet Kranj pa je lani od te vsote odobril za delo gledališča le 6,7 milijona, kar po obvestilu iz njaja letos prejemajo na svoj račun po dvanajstinah. Dotacija ustanovitelja, to je kranjske občine, pomeni v programu PG 30 odstotkov. Sponzorji prispevajo nadaljnjih 10 odstotkov sredstev, ostalo je vstopnina in drugi prihodki iz poslovnih odločitev. Seveda se zastavlja vprašanje, zakaj se je kranjsko Prešernovo gledališče znašlo v položaju, ko mu začenjajo ugašati odrske luči. Kajti prav za to končno tudi gre. Ko gledališče namreč ni več ustvarjalno, je to pač mrtvo gledališče, ne glede na to, da se take in drugačne predstave na odru še naprej odvijajo. Izvirni greh tega nehvaležnega položaja je treba iskati v nedorečenosti poklicnega statusa kranjskega gledališča. Je poklicno, vendar pa je dogovor o "utelešenju" tega poklicnega statusa ostal nedorečen. Vsakomur pač mora biti jasno, da poklicnega gledališča s tremi igralci, s temi je gledališče pred štirimi sezonami startalo, ni. Postopna rast na raven poklicnega delovanja zajema poleg večjega števila igralcev sicer še marsikaj, toda doslej je gledališču uspelo igralski kader povečati šele na pet, gledališko delo pa so dopolnjevali z gostujočimi igralci in drugimi za predstavo potrebnimi strokovnimi sodelavci od režiserjev, scenografov itd. Kar pa seveda ni nič narobe. Narobe pa je seveda to, da je na poti do gledališkega minimuma, na katerem naj deluje TRUBARJEVA PRIZNANJA Ljubljana - Zveza kulturnih organizacij Slovenije je tudi letos podelila Trubarjeva priznanja - plakete in diplome - za dolgoletno delo pri širjenju bralne kulture. Trubarjevi plaketi sta prejela dr. Branko Berčič in Božo Kos. Trubarjeve diplome pa so prejeli Ana Gradišar, Marija Kozar Mukič, Marjeta Novak Kajzer in Aleksander Peršolja. PRAZNIK SLOVENSKE FOTOGRAFIJE Kranj - Množice gostov, ki je pred tednom do zadnjega kotička napolnila galerijo Mestne hiše v Kranju, zlepa ne doživi kakšna razstava. Otvoritve 9. razstave pejsažne fotografije in slavnostne podelitve priznanj se je udeležilo več kot 150 ljubiteljev fotografske umetnosti, med njimi kranjski župan Vitomir Gros, starosta slovenskih fotografov mojster Vlastja Simončič, častni člani kranjskega fotokluba Mirko Križnar, Janez Marenčič in Jože Primo- predstavniki fotoklubov od Maribora do Nove Gorice in skoraj vsi razstavljalci. Nagrade je podelil predsednik Fotografske zveze Slovenije Rafael Podobnik. Letošnja bienalna razstava je kljub majhni udeležbi (spričo 1?rednih razmer sodelujejo samo slovenski avtorji) izpolnila ne le Pričakovanja organizatorjev (Fotografska zveza Slovenije, Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, FKK Janez Pu-nar Kranj) in prijetno presenetila obiskovalce, ampak tudi dokazala, da vlada -za to tematiko med fotografi veliko zanimanje. Organizatorji upajo, da bo prihodnja jubilejna razstava čez dve leti mednarodna. Letos je iz 8 klubov (Jesenice, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Radomlje, Radovljica, Škofja Loka) prispelo 148 fotografij 28 avtorjev in 217 diapozitivov 39 avtorjev. Žirija je izbrala za razstavo 57 del 21 avtorjev, za projekcijo pa 87 diapozitivov 32 avtorjev. Najuspešnejši razstavljalci so Goričani (zlata in bronasta J^edalja za kolekcijo diapozitivov, zlata posamezno, srebrna za ^arvno fotografijo posamezno), sledijo Mariborčani (zlata in srečna za kolekcijo črno-belih fotografij), pa Ločani itd. Kranjčani ^o pobrali kar osem medalj in diplom, med njimi Aleksander Ču-ar posebno nagrado za najboljšo fotografijo slovenske pokraji-nei delo po tradiciji ostane v stalni zbirki KSF. Razstava bo odprta do 3. decembra. Marko Aljančič poklicno gledališče, obema zmanjkalo sape, tako ustanovitelju kot gledališču. Časi, ko naj bi kranjsko gledališče "preskočilo" tudi v republiško mrežo gledališč in s tem pridobilo tudi denarni grižljaj iz republiških finančnih jasli, pa so se znova odmaknili. Finančna kriza je udarila na dan vsekakor zato, ker v Kranju kulturne dejavnosti iz občinskega proračuna niso bile renominirane tako kot šolstvo in zdravstvo (razen 18,5 odstotka sredstev za osebne dohodke za september in oktober, nič pa za materialne stroške). Že lani, ko je Prešernovo gledališče predložilo številke za letošnji program in nato neprostovoljno pristalo na domala polovično zmanjšanje, so nekatere v gledališču in zunaj njega že obhajale črne slutnje Kranjska kulturna javnost pač ne bo pozabila leta 1957, ko je bilo Prešernovo gledališče kot poklicni teater ukinjeno. To se je zgodilo pod iupa-novaniem sicer kulturi naklonje- nega Vinka Hafnerja. Nihče ni mislil, da bo ta ukinitev trajala kar 30 (trideset) let do 1987, vrzel pa so zapolnjevali z ljubiteljsko gledališko skupino. Sedanji župan Vitomir Gros sicer v letošnji sezoni še ni utegnil priti na nobeno od treh premier v gledališču, kar pa seveda ne pomeni, da teatru ni naklonjen. Toda občinska politika v kulturi trenutno vodi v smer, ko se tolikšno zategovanje pasu pozna drastično v gledališki ustvarjalnosti in sčasoma lahko pripelje tudi do zapiranja vrat poklicnega gledališča. Ob vseh teh zadregah pa seveda gledališki obiskovalci ne bi smeli biti prikrajšani. Prešernovo gledališče ima trenutno na repertoarju šest predstav (tri lanske in tri letošnje), ki jih bodo igrali za abonmajsko občinstvo in tudi na gostovanjih. Ali se bo temu obsegu programa (vsak igralec sodeluje najmanj s tremi vlogami) pridružila še nova predstava, je trenutno povsem odprto vprašanje in odvisno od financerja, to je občinske skupščine. Ali pa nadvse širokogrudnih sponzorjev. Morda bi se pa kak sponzor hotel istovetiti z ansamblom, ki je sposoben v štirih tednih postaviti na oder tri gledališke premiere, ob tem pa igrati še tri uspešnice iz minule sezone? Kajti Prešernovemu gledališču se vse to dogaja prav v sezoni uspehov: odmevni nastop na Borštnikovem srečanju s predstavo Kdo se boji Virginije Wo-olf - tudi sicer ene najuspešnejših predstav tega gledališča sploh. Da ne govorimo o nastopu v oeloruskem Minsku, kamor so povabljeni v začetku decembra, in sicer na festival malih gledališč, gostovanje pa je finančno omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER um *** PIHALNI ORKESTER TRZIC UTIHNIL Tržič - Pihalni orkester Tržič, ki je bil ustanovljen pred 64 leti, je prekinil svoje delovanje. Vzrok je pereči finančni položaj orkestra in protest proti nerazumevanju tržiške vlade, ki kljub dogovoru problem stalno prelaga. Pihalni orkester Tržič je z delom prekinil že 4. novembra letos: vodstvo orkestra je mislilo, da se bodo stvari reševale, kot je bilo dogovorjeno, ker pa se ni nič spremenilo v prid orkestru, je seznanilo z odločitvijo še tržiškega župana Petra Smuka Kot je povedal tajnik Pihalnega orkestra Tržič Janez Bodlaj, je bil orkester v ponos mestu, veliko vestnih Tržičanov tako mladih kot starih je z veseljem, ponosom in odgovornostjo zastopalo to ime doma in na tujem. Obvestili so Zvezo kulturnih organizacij Tržič in prosili, naj pomaga. Sramotno je, da se zadeva ne more urediti, da ni posluha, da bi društvo delovalno normalno - skromno... »Žal odgovorni pri izvršnem svetu nimajo nikakršnega razumevanja. Dosedaj se ni popolnoma nič uredilo, ostalo je le pri obljubah, ki pa tonejo v pozabo,« je v imenu tržiškega pihalnega orkestra dejal tajnik Janez Bodlaj. Drago Papler KONCERT APZ FRANCE PREŠEREN Kranj - V dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert APZ France Prešeren pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela. Letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj bo tokrat povsem posvečen Gallusu. Zbor bo v prvem delu koncerta pel Gallusove skladbe, kijih poslušalci poznajo še iz prejšnjih koncertnih programov, dodali pa so tudi nove. Program obsega duhovne skladbe pretežno iz prve knjige mojstrovih motetov (Nvmpha refer, Patres yui dormitis in Hebron, Mirabile mvsterium, Pater noster in druge). V drugem delu koncerta je na programu sodobno glasbeno delo Jakoba Ježa Bukolika za Gallusa z letnico 1991 (bukolika je pesem, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje). Skladatelj je delo napisal na željo velenjskega mladinskega zbora in njegove dirigentke za celjski pevski festival, ki pa je žal junija odpadel. Skladbo je ta zbor prvič predstavil maja letos v Ljubljani na reviji srednješolskih zborov. Iz živahno ritmiziranega zvočnega ozadja nepomenskih zlogov se večkrat pojavi edino razumljivo besedilo Iacobus Gallus dictus Carniolus. Koncert se bo končal z Gallusovimi madrigali, z izborom iz njegovih posvetnih skladb (Tempore felici, Diversos diversa iuvant, Dulcis amica in druge). PRVA DOMINA... Dramatik Drago Jančar je nekje zapisal, da se svet, kadar se sesuva na kup. sesuva s treskom. Vsekakor ima prav, če je pri tem mislil na svet, kakor smo ga poznali včeraj in kot ga poznamo danes, tak prav gotovo ne bo jutri, pa pri tem ne bo imela prstov vmes nikakršna evolucija. Svet, in kar je pač vezano nanj, pa se seveda spreminja tudi drugače. Sesuva t i se je mogoče tudi bolj natihoma in znotraj. Takšno sesuvanje se zdi še bolj nevarno, ker je očem domala nevidno. Ko pa se stvar pogleda od blizu ali celo prime v roko, se krhka lupina nad prazno vsebino zdrobi kot viteški oklepi v Krpanovih rokah, ko je izbiral bojno opremo za spopad z Brdavsom. Takšno očem skoraj prikrito sesuvanje kulturnih dejavnosti, kulture sploh, je postalo očito prav zdaj, pa čeprav se je proces odmiranja začel že dosti prej. Krivulje navzdoh pač ne opazimo, ko zavije v to smer, pač pa kasneje, ko je smer navzdol že nemogoče ustavljati. Potem pa se nenadoma, kot po jesenskem deževju, v strmini pokažejo gola rebra, toda rodovitno prst je že odplavilo. Tako nekako lahko razmišljamo o pojavih čudnega, če je dovoljeno uporabiti tako splošen izraz, odnosa do večine tega, kar so v občinah združevali pod skupnim imenom ljubiteljska kultura in pod organizacijskim pokrovom ZKO. Ne le v Kranju, tudi v drugih gorenjskih občinah, pa seveda še kje, so se sredstva za kulturne programe in društva začela hitro zmanjševati in ponekod postala tolikšna, da jim še simbolična komaj lahko rečemo. Ponekod so se teh rezov skoraj prestrašili in brez iskanja drugačnih rešitev pospravili programe v predale ter šli domov gledat televizijo ali že kaj. Drugod so iskali izhode in jih našli v vse bolj uporabnem in modernem sponzorstvu, ponekod so oklestili vse, kar se je dalo in se oprijeli nekakšne solo dejavnosti itd. V nekaterih gorenjskih ZKO se že pozna organizacijski osip, manj je zaposlenih itd. Kot da bi kakšen strokovni kader manj na plačilnem spisku lahko bil kakšna rešitev! Če so nekateri šele zdaj, ko so se domine že sprožile, opazili, kaj se dogaja, - da namreč drsimo v bolj ali manj izrazito kulturno mrtvilo - je moči za preobrat verjetno že premalo. Pa tudi denarja. Učinkovalo bi kvečjemu takrat, ko je bilo opaziti prve znake. Toda vedno je tako, da jih nekateri opazijo, pa ne razložijo prav, drugi pa jih ne opazijo niti takrat, ko že vse zvoni k preplahu. Nikjer pa seveda ne piše, da bi morali v materialni revščini trpeti tudi kulturno. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec, v kletnem razstavišču pa je odprta razstava udeležencev slikarske kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja Izidor Jalovec. Prešernovo gledališče bo danes, v petek, ob 19.30 uprizorilo A. Landbergisa Idiotovo zgodbo - za abonma petek II in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za izven. V sredo, 27. novembra, ob 20. uri bo v gledališču večer šansonov - nastopila bo pevka Vita Mavric. V salonu pohištva Ark Maja v Predosljah bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli prodajno razstavo likovnih del akad. slikarja Zmaga Puharja in slikarja ISejča Slaparja. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik. Na otvoritvi bodo s krajšim programom nastopili učenci Glasbene šole. RADOVLJICA - V galeriji Brigita v Lancovem bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli razstavo novega ciklusa oljnih del Krajina in tihožitje akad. slikarke Brigite Požegar. Na otvoritvi bo igrala pianistka Maja Furst. V Šivčevi hiši je na ogled razstava Tisnikar - 25 let kasneje. V galeriji Avsenik v Begunjah bodo jutri, v soboto, ob 17. uri odprli razstavo reliefi v lesu po Valvasorjevih opisih avtorja kiparskega samorastnika Draga Koširja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava keramik Keramoslike Jožeta Straška. V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij avtorjev Justi in Adija Finka. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja akvarele Boris Štrukelj iz Ljubljane. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Gasilskem domu na Trati razstavljajo člani Foto kluba LTH. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo risb, akvarelov in olj Iz sveta živali avtorja Jurija Mikuletiča. V otvoritvenem programu bodo nastopili Gorenjski lovski rogisti iz Škofje Loke. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava fotografij gorenjskih foto klubov. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikar Franc Novine, LJUBLJANA - V galeriji Cankarjevega domaje v sodelovanju Arheološkega muzeja Zadar na ogled razstava antičnega stekla. Mladinska knjiga predstavlja MARTIN KRPAN, BERNI IN ŠE KDO Ljubljana, 13. novembra - Simpatična literarna matineja otroškega leposlovja, ki jo je v Cankarjevem domu v sklopu knjižnega sejma pripravila založba Mladinska knjiga, je nedvomno razveselila otroke, ki so se je v velikem številu udeležili. Urednik Niko Grafenauer je povabil številne ustvarjalce, ki so pomagali pri nastajanju treh zbirk: Cicibanov, Pedenjpedov ter Pravljični vrtiljak. Dramski igralec Polde Bibič, pevka Simona Vodopivec, citrar Miha Dovžan, znani pripovedovalec pravljic in igralec Jurij Souček so samo nekateri od ustvarjalcev treh novih zbirk, ki so se predstavili otrokom. V treh zbirkah bodo otroci in njihovi starši lahko našli naslednje slikanice in kasete, na katerih so pravljice posnete: Martin Krpan, Makalonca, Krojaček Hlaček, Zmaj Direndaj, Abeceda, zbirka pesmic Pomladansko kolo, Podkovana žaba in Zajčkov zvonček. • M. P. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Visoki direktorji Renaulta v Kranju Remontov servis na poti v Evropo Kranj, 19. novembra - V torek je v Kranj prispela visoka delegacija iz francoske avtomobilske tovarne Renault. Gostje so obiskali avtomobilski salon in servis podjetja Alpetour Remont na Laborah, ki je bil izbran kot vzorčni servis ob letošnjem programu Foruma celovite kakovosti prodaje in servisiranja vozd Renault, hkrati pa so predstavniki Renaulta pojasnili projekt X; v Novem mestu bodo kmalu začeli izdelovati renault clio. Bernard Coursat. direktor Renaulta za Vzhod, posebej za Gorenjski glas: "V novomeškem Revozu bo v začetku leta 1993 stekla proizvodnja renaulta clio. To bo. poleg štirice in petice, tretji model, ki ga bodo proizvajali v tej tovarni, letno pa naj bi jih naredili okoli 50.000, od tega 15.000 za domači trg. Ob prihodu v Kranj sem izredno zadovoljen s servisom in salonom Remonta, saj imajo izredno voljo do poslovanja po Renaultovih in s tem evropskih merilih kakovosti. Zadovoljstvo je izrazil tudi komercialni direktor Revoza Claude Tellier, kije tudi določil servis Remonta za primer ostalim. Sicer pa se v Renaul-tu zavedamo, da pomeni večje število lastnikov teh vozil tudi našo obveznost za še večjo kvaliteto proizvodnje, prodaje in servisiranja. Gostje so se seznanili s poslovanjem podjetja, ki je v letošnjem maju odprlo nov avtosalon, sicer pa z Renaultom sodelujejo že od leta 1987, ko so začeli s servisiranjem teh vozil. Naraščanje števila lastnikov renaultov je sčasoma zahtevalo posodobitev servisa, v katero so vložili okoli 3 milijone tolarjev. Tako bosta po novem v servisu dve sprejemni liniji, kjer bosta delo koordinirala dva mojstra, hkrati pa že pri predaji vozil pripravljala delovne naloge, odredila mehanike, normative za delo in material, po opravljenem servisu' pa izvajala tudi kontrolo kvalitete opravljenega dela. Servis vsakega vozila bo moral biti opravljen do predhodno določenega časa, drugo fazo izhodne kontrole pa bo opravljal vodja tehničnega sektorja. Stranke bodo po novem komunicirale samo z enim človekom, sprejem vozil pa se bo opravljal v dveh posebnih sprejemnih kabinah. Vsi postopki od sprejema vozila do naročanja delov in plačila bodo računalniško podprti, kar pomeni hitrejše in lažje delo, ter večjo kakovost opravil. V prenovljenem servisu bo tudi poseben prostor namenjen strankam, ki bodo čakale na popravilo avtomobila, ter tako imenovani hitri servis za manjša popravila, menjavo olja in podobno. Z novozgrajenim salonom in adaptacijo servisa bo Alpetour Remont prvi koncesionar novomeškega revoza, ki bo imel prodajo in servisiranje vozil Renault urejeno po ev-ropskih merilih. # M Gregorič. foto: J. Cigler IZ GOSPODARSKEGA SVETA Bo prizadeta tudi avtomobilska industrija Gospodarskih ukrepov EGS, ki so prizadeli velik del slovenskega gospodarstva, se boje tudi v naši avtomobilski industriji, zlasti Če bodo trajali po 2. decembru. V mariborskem TAM-u so izvoz avtobusov preložili na december, saj računajo, da bo takrat Slovenija že izvzeta. Trenutno izvažajo v države, kjer omejitev ni. V novomeškem Revozu morajo po novem plačevati EGS 10 odstotkov vsote skupnega izvoza, kar velja tudi za Adrio, kjer izdelujejo počitniške prikolice. Komercialni direktor Revoza Claude Tellier se z ukrepi ne strinja, saj je prepričan, da njihovo izvajanje na območju Slovenije ne bo pripomoglo k miru na Hrvaškem, posledice pa bo občutila zlasti slovenska industrija. Pravi, da bi bil smiseln le embarbo na uvoz orožja in nafte. Povprečna plača 11.344 tolarjev Septembra je povprečna plača v Sloveniji (razen pri zasebnikih) znašala 11.344 tolarjev, v gospodarstvu 10.990, v negospodarstvu 12.929 tolarjev. V primerjavi z avgustom so bile nominalno večje za 10,7 odstotka, niso pa ujeli inflacije, ki je bila 17-odstotna. Proizvodnja pada, brezposelnost narašča Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila oktobra letos 17 odstotkov manjša kot oktobra lani, v primerjavi z letošnjim septembrom pa je bila manjša za 0,7 odstotka, kar pomeni, da je bila najmanjša po letu 1978. V desetih mesecih letošnjega leta je obseg proizvodnje padel za 11,6 odstotka in je bila tako za 6 odstotkov večja kot v enakem razdobju leta 1977 in za 21,2 odstotka manjša kot leta 1986. Brezposelnost hitro narašča, septembra je bila v primerjavi z avgustom večja za 5,5 odstotka, na zavodih za zaposlovanje je bilo prijavljenih 80.068 brezposelnih, kar 65,6 odstotka več kot septembra lani. V letošnjih devetih mesecih pa se je prijavilo 69,6 odstotka brezposelnih več kot lani v tem času. V Srbiji dodatni davek za slovensko blago V Srbiji so s 6. novembrom uvedli dodatne prometne davke za blago iz Slovenije in Hrvaške. Splošna stopnja se je povečala za petino in tako zbirna stopnja znaša 44 odstotkov. Za trideset odstotnih točk se je povečala na avtomobile ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Za dvajset odstotnih točk pa na pohištvo, akustične aparate, gospodinjske stroje, kovinsko posodo, keramične izdelke itd. Uvedli so celo davek na reproma-terial in 5-odstotnega do konca letošnjega leta, s prihodnjim letom pa bo 25-odstotne. Plačati ga morajo kupci, kar seveda pomeni za njih višjo ceno. Odprli pohištveni sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli drugi Ljubljanski pohištveni sejem, na njem sodeluje 125 razstavljal-cev v glavnem iz Slovenije, le pet jih je s Hrvaške ter po eden iz Italije in Avstrije. Predstavljajo predvsem nove programe, dosežke na področju oblikovanja, ekonomičnosti, funkcionalnosti in kompatibilnosti pohištva, med uveljavljenimi izdelovalci pohištva je tudi veliko manjših, zasebnih proizvajalcev. Sejem je v torek odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, ki je dejal, da les kljub novim materialom še vedno ostaja, v tem pa je njegova tržna priložnost. Sejem bodo zaprli v soboto, 23. novembra. V Jelovici 400 delavcev "na čakanju" doma Novih izvoznih poslov ni moč sklepati Jelovica 90 odstotkov svojih izdelkov na južnih trgih proda prek stanovanjskih za' drug, kar pomeni, da jo je udarila srbska uvedba 5- odstotnega prometnega davka na repromaterial, prihodnje leto pa bo 25- odstoten. Škofja Loka, 20. novembra - V škofjeloški Jelovici so ustavili proizvodnjo v dveh obratih in 400 delavcev poslali na 14-dnevno "čakanje". Ustavila se jim je namreč prodaja na južnih trgih, zelo problematični so prevozi, menjava pa dobiva blagovno obliko. Dodatni udarec predstavljajo ukrepi EGS, povsem so zastali dogovori o novih poslih, sedanje bodo začasno lahko zaščtiti pred dodatnimi dajatvami, dolgo pa to ne bo šlo. Škofjeloška Jelovica ima po bivši Jugoslaviji 19 poslovalnic, izgubili so jo le v Stari Pa-zovi v Vojvodini, trenutno je zaprta v Banjaluki, kjer ne dobi soglasja za preoblikovanje v mešano družbo. Drugod jim je to uspelo, večinski lastnik je Jelovica, zaposleni delavci pa solastniki. Njihove poslovalnice so ponekod dobile nekoliko drugačna imena (Jelo-Mak. Je-lo-Bosna itd.), ki, kolikor je mogoče, spominjajo na prejšnje. "Južnih trgom se nikakor ne nameravamo odpovedati, Jelovica je v preteklosti preveč vložila vanje, seveda pa ne bo več tako močno prisotna, kot je bila doslej, računamo, da bomo dolgoročno tja plasirali 20 do 30 odstotkov stavbnega pohištva," pravi direktor Jelovice Stojan Žibert. V njihovih poslovalnicah se morajo zdaj zaposleni ubadati z novimi posli, ne prodajajo več le izdelkov Jelovice, temveč morajo poiskati blago za zamenjavo, saj je zaradi zastojev v plačilnem prometu menjava postala blagovna. Jelovica tako nabavlja v drugih republikah živila, baker, aluminij, električne kable itd, jih proda v Sloveniji in ima tako v tolarjih plačano prodajo na jug. Zato na računih nimajo večjih vsot, težave imajo celo z likvidnostjo poslovalnic, saj tam pri nakupih blaga mnoga podjetja zahtevajo predujme. V zadnjem času pa so v obliki kompenzacij imeli več finančnih aranžmajev tudi za druga slovenska podjetja. Zaradi zastoja prodaje na jugoslovanskem trgu si po gospodarskih ukrepih EGS ne morejo pomagati s preusmeritvijo v izvoz, saj novih izvoznih poslov praktično ni moč sklepati. Stojan Zibert pravi, da so pogovori zamrznjeni, saj tuji kupci sami ne vedo, do kdaj bodo ukrepi veljali, kakšni bodo lahko še, zato zdaj nočejo sklepati novih pogodb. Za večji del obstoječih poslov so se uspeli s kupci ali s prevozniki dogovo- riti glede jamstva za plačilo carine, te dni se dogovarjajo še s kupci montažnih hiš, saj je p?' sel večji, mesečno jih izvozijo deset. Seveda je to le začasna rešitev, če bodo te carine obveljale dalj časa, bodo zanesljiv? padle na naša ramena, pravl Stojan Žibert. Največ stalnih tujih kup<*y imajo v Nemčiji, zlasti staln' poslovni partnerji, ki razmerev Sloveniji dobro poznajo, so razumevajoči in se sami sprašujejo, zakaj EGS tako odlaša s pH' znanjem Slovenije. Tisti, ki n1' majo veliko opravka z nami, p3 nas mečejo v isti koš z drugih1 v Jugoslaviji oziroma z vojno na Hrvaškem, zato je v takšni"1 razmerah res težko računati na večjo preusmeritev v izvoz na zahodne trge. • M. Volčjak Časi, ki so za železnico še težji kot za gospodarstvo HALO ORLI Kombinirani transport - v korak z Evropo Tako imenovani kombinirani transport se v Sloveniji uvaja že od leta 1974. Takšen transport blaga omogoča prevoz z različnimi prometnimi sredstvi, ne da bi pri tem spreminjali transportno "posodo", vse od pošiljatelja do prejemnika. Blago, ki je naloženo v kontejner, zabojnik ali tovornjak, se na poti do končnega uporabnika ne prelaga več, ne glede na dolžino poti in ne glede na to, ali tovor potuje po cesti, železnici ali morju. Ljubljana, 18. novembra - Na predstavitvi, ki so jo predstavniki Železniškega gospodarstva pripravili v torek v Kontejnerskem terminalu, so nam pokazali delo na terminalu. Tako smo si lahko ogledali nakladanje in razkladanje oprtnega vlaka, ki vozi tovor na progi Ljubljana - Miinchen -Ljubljana in prekladanje kontejnerjev in pretovornih kesonov. Po besedah direktorja Kontejner-skega terminala, Ivana Botterija, se lahko ljubljanski terminal primerja z evropskimi, sicer ne po obsegu dela. Čeprav se je tudi ta lani povečal za 20 odstotkov. Treba se je zavedati, da brez ustreznih kontejnerskih terminalov, infrastrukture in železniških prog, kombinirani transport, ki je tudi okolju bolj prijazen, hitrejši, dobro zavarovan in nenazadnje pomeni velik prihranek pri energi- ji, sploh ni mogoč. Ob vsem tem, pa so ustrezno poskrbeli tudi za voznike kamionov, ki potujejo skupaj s tovorom, saj med vožnjo v Miinchen lahko počivajo v spalniku, dobijo hrano in najnovejše časopise. Po anketi, ki so jo izvedli med njimi, pa si vozniki želijo še kabine s prho, o čemer pristojni že razmišljajo. Težki položaj, v katerem se je znašla železnica, ki je mnogokrat še slabši kot v ostalem gospodarstvu, bo skušala z ustreznimi ukrepi reševati tudi slovenska država. Kot je obljubil pomočnik ministra za promet in zveze, Boris Živec, se že pripravlja zakon o slovenski železnici, ki predvideva cestne in davčne olajšave za železnico, tovorni promet pa se bodo po vzoru Avstrijcev in Švicarjev, skušali čimbolj preusmeriti s cest na železnico. Za tak po- Delo "mostnega dvigala" v Kontejnerskem terminalu v Ljubljani. seg pa bodo potrebna tudi ustrezna proračunska sredstva, ki jih bo morala zagotoviti slovenska vlada. • M. Peternelj Špedicijskega prometa je vedno manj Za kamionski prevoz do Beograda že 4.000 mark Jesenice,t8. novembra - Pri Intereuropi Koper, filiali na Jesenicah, se špediterji zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v Jugoslaviji soočajo z vedno hujšimi problemi. Prevoz preko Madžarske le za devize, kar hudo podraži ceno izdelkov. Slovensko gospodarstvo vedno manj izvaža. »Pri poslovanju z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije smo težave pričakovali, vendar ne v tako drastičnem obsegu,« pravi direktor Stane Božič. »S Srbijo je zdaj prekinjena vsa plačilno-blago-vna povezava, čeprav smo si v zadnjih mesecih prizadevali, da bi obdržali posle z vsaj nekaterimi srbskimi partnerji. V dejavnosti zbirnega prometa je Intereuropa Jesenice še lani opravila 14.000 ton, letos pa je padel na komaj 7.000 ton. Partnerjem iz Srbije smo z velikimi napori od začetka vojne v Sloveniji uspeli odpremiti 16 vagonov različnega zbirnega blaga, v skupni teži 250 ton. Same številke seveda niso toliko pomembne, kot je dejstvo, da gre za pošiljke, ki jih je tujina doslej še vedno pošiljala na mejo na Jesenice. Te pošiljke smo dolžni odpremiti v druge republike z minimalnimi stroški. Vojnih dobičkov si pri tem ne moremo ustvarjati, ker so cene znane. V tujini priznavajo za take pošiljke cene po dogovoru, v višini kosovne železniške tarife. V našem skladišču je tako ostajala nekaj časa le ena pošiljka, namenjena v Vukovar, ki pa smo jo potem poslali nazaj v Nemčijo. V druge republike vozijo le še prevozniki iz juga ter vagoni preko Madžarske. Železnica zahteva.devize, cestni prevozniki pa za prevoz v Srbijo več kot dvakrat toliko kot lani. Lani je bil prevoz od Jesenic do Beograda še 1.500 nemških mark, zdaj je 4.000 nemških mark. Transportni stroški so postali previsoki, kar se seveda odraža v končni ceni izdelka. Tako kot vsi ostali tudi Intereuropa čuti drastičen padec tranzitnega prometa, poslovne zveze z Iranom so prekinjene, preko Madžarske odpremljamo samo še blago, ki je obležalo v skladiščih. Zaradi visokih stroškov perspektive za tranzini promet ni več nobene. V dogovoru s partnerji v drugih republikah se trudimo, da bi poslovne vezi obdržali vsaj na minimumu in s tem poskušali pomagati gospodarstvu, da s svojimi izdelki pride na južna tržišča. In le mimogrede: ko so začele veljati sankcije EGS, z dodatnimi carinami na izvoz, smo špediterji na meji najprej opazili, kako zelo bo prizadeta Slovenija, ki največ izvaža. • D. Sedej Od Čebelice (prek Vezenin) do Eleganca Vipavski obrat blejskih Vezenin se osamosvaja Devetindvajset delavcev obrata je ustanovilo novo podjetJc Elegance, ki za zdaj zaposluje deset delavcev. Vipava, 19. novembra - Goriška obrtna zbornica je 1959. leta dala p0" budo, da bi v Vipavi začeli s krojaško in šivilsko dejavnostjo. ,)rustv žena je o tem razpravljalo in osem deklet in žena, veščih šivanja, je I«' kasneje ustanovilo podjetje Čebelica, ki se je 1968. leta priključilo k df lovni organizaciji Vezenine Bled in si štiri leta kasneje uredilo proizvo*^ ne prostore v opuščenem obratu Lipe Ajdovščina. Po preoblikovanj« tozd Konfekcija Vipava in nato nazaj v obrat se je delovni kolektiv p" številnih težavah pod okriljem Vezenin letos dokončno odločil, da * osamosvoji. Devetindvajset delavcev je združilo kapital (najmanj «" plačo in največ pet) in ustanovilo novo podjetje Elegance, ki za zdaj <• la predvsem za italijanskega kupca, dobiva pa že tudi nova naročil«' Slavko Rot, direktor obrata Vezenin v Vipavi, poudarja, da so v obra tu že nekaj časa razmišljali, da bi se osamosvojili, saj jim je zadn) čase v okviru Vezenin šlo vsako leto slabše. Zadolženost je velik • Gorenjska banka ima hipoteko nad njihovim celotnim premo* njem. V proizvodnih prostorih se jim poseda 240 kvadratnih metr° tlaka, hkrati se jim podira tudi streha nad glavo. V triindvajsetih ' tih "ženitve" z Vezeninami so investirali le v računalnik in telefak ' Nezadovoljstvo med zaposleni je veliko. Ker niso prejeli p'a ij so oktobra podobno kot v drugih Vezeninih obratih štrajkali, stavkai. pa so domala tri tedne oz. vse dotlej, dokler niso enako kot njih0 sodelavci iz ostalih obratov prejeli enkratno socialno pomoč v z.nC** j 4.000 tolarjev. Plačo dobivajo neredno, kombinirajo z različn"^ vrednostnimi boni in regresi, tako da niti delavci dobro ne vedo. kateri mesec so plačo že dobili in za kateri še ne. Pred dvema tedn. ma, ko smo se mudili v obratu, so povedali, da je za september še n so prejeli, prav tako ne poravnave za mesece, ko velja kolektivna P godba, in da bodo spet štrajkali, če denarja ne bo. ^ "Naš cilj je osamosvojitev," pravi Slavko Rot in poudarja, . imajo za to (ob razmejitvi in poplačilu starih obveznosti) zeleno < tudi od vodstva Vezenin in radovljiške občine. Novo podjetje, k' ga registrirali oktobra letos, dela zaenkrat predvsem za italijanske^ kupca (in sicer na začasno uvoženih strojih); spodbudno pa je Pr v vsem to, da dobiva nova naročila. Za zdaj zaposluje le deset delavc' ki so tudi po plačah na boljšem od "sodelavcev" v obratu Vezenini cer pa je njihov cilj, da bi si uredili prostore v enem od objektov kdanje JLA in da bi sčasoma zaposlili večino od skupno 78 delay.c „ kolikor jih je zdaj v Vezeninah. Delavcev doslej še niso odpuščali- ^ nekaj časa pa'jih je približno desetina doma "na čakanju" na delo-C. Zaplotnik Petek, 22. novembra 1991 9. STRAN VIKTOR ŽAKELJ Padec vlade - pa kaj! GLAS V eni od televizijskih oddaj tam okoli plebiscita sem dejal da se z osamosvojitvijo za nas začenja mukotrpna svetopisemska Kalvarija. Spomenka Hribar mije tedaj dejala: »Kaj plašiš ljudi, saj ne bo tako hudo.« Danes ponavljam: slovenska pot do političnega priznanja in korenite gospodarske in družbene preobrazbe, bo trnova in dolga! To danes, sodim, ne bi smelo biti več sporno. Žal pa je res, da so nekateri veljaki (sicer že dlje časa razpadajočega) Demosa ves povolilni čas govorili, da z našim mednarodnim priznanjem ne bo težav, da se ponuja kot zrela hruška, da nas Evropa že jemlje kot novo zunaj jugoslovansko državno skupnost, da bodo gospodarske težave kratkotrajne... in to počno še danes, ko bo morda prvo mednarodno priznanje prineslo šele Novo leto in ko že veljajo sedanje evropske ekonomske sankcije tudi-zoper nas - za enkrat celo (kakšna ironija!) najbolj zoper Slovenijo, ki ji zahodni izvoz dobesedno pomeni preživetje. Nič manj hudo pa ni to, da pospešeno izgubljamo vse jugoslovanske trge. Realizira se domala najbolj črn scenarij udejanjanja našega »stoletnega sna« - biti nacija, biti del tiste moderne Evrope, ki temelji na ob-vladanem integralnem tržnem gospodarstvu ter kultiviranem strankarskem pluralizmu. Vse več ljudi si ob tem zastavlja edino logična vprašanja: je nam tega treba? Ali je bilo storjeno vse, da bi bil ta sicer nujni prehod v novo kvaliteto manj boleč? Kako najhitreje in najmanj boleče iz stisk in težav v katerih smo? In možni odgovori! Demos, sedanjo večinsko parlamentarno grupacijo, je med seboj povezalo in jo še veže le - priti na oblast, biti (in čim dlje ostati) oblast. Naravno, da bolj biti ne more. Dodajati temu veznemu tkivu še, da so se stranke povezale v Demos za dosego popolne slovenske suverenosti in za vzpostavitev strankarske parlamentarne demokracije nima posebne veljave, ker sta ti dve prvini, mutatis mutandis, programski prvini tudi sedanjih opozicijskih strank. Ni in ne more pa biti dvoma: Demos je bil (ponavljam - je bil) pomemben in zato zaslužen agens sprememb na Slovenskem. V njegovi politiki je bila ob pomembnih odločitvah ravno pravšnja mera revolucionarnosti, avanturizma in praktičnosti tako, da samostojna slovenska država končno le postaja realnost, nastavki potrebnih družbenih in ekonomskih sprememb pa so tudi podani. Ali se je vedno in povsod ravnalo najbolj premišljeno, koliko so k relativno mirnem oblikovanju slovenske države prispevale širše jugoslovanske in svetovne razmere, na katere nismo imeli vpliva, koliko pa je slovenska država izključno rezultat sedanje (»domače pameti in srca pozicije in opozicije«) in kdo osebno je za to zaslužen, pustimo zgodovinarjem. Dejstvo pa je, da se je čas tega - upam, da za dolgo zadnjega - revolucionarnega preobrata zagotovo iztekel, s tem pa tudi Demosa in sedanje njegove vlade. V tej moji ugotovitvi ni niti kančka zlonamernosti, je preprosta ugotovitev nečesa, kar je empirično dokazljivo, o čemer govorijo Demosovi prvaki sami, na kar že nekaj časa opozarja opozicija -povedal sem pač le, da je cesar gol. Pričakovana je seveda tudi reakcija Demosa, še posebej njegovih aparatčikov, ki jim je Demos njihova politična mati in Matilda hkrati. Razumljivo torej je, da se bo zato razpoke v njem skušalo milom ali silom zakrpati. Toda problema, ki se mu reče Demos, ki je po vseh kazalcih heterogena tvorba, ne bo nikdar več mogoče poenotiti na »uporaben« skupni imenovalec. Slovenski politični prostor se pač nezadr- žno naravno strukturira, postaja odprto tekmovališče (novih in starih) idej in njih nosilcev. Zaradi objektivnih vzrokov in po krivdi Demosa in njegove vlade je Slovenija danes soočena: z mednarodnim nepriznanjem, z izgubo jugoslovanskega trga, z enormnimi gospodarskimi in socialnimi težavami ter z zaostanki pri oblikovanju tržnega gospodarskega sistema. Ljudje vsak dan bolj nestrpno terjajo ukrepe (uspehe), medsebojna obtoževanja posameznih politikov in strank jih kaj malo zanimajo. Vzroki so vedno zgodovina, življenje pa terja dejanja. Teh pa ni in ni. Kako reagirajo parlamentarne demokracije v takih primerih? Najprej se zatečejo k parlamentarnemu tehtanju vlade. Če vlada dobi v parlamentu (ponovno) zaupnico, začne s podporo poslancev naglo in odločno razpletati gospodarske in družbene vozle. Če vlada, dalje, pri glasovanju o zaupnici ne dobi podpore, (navadno) predsednik države ponudi istemu ali novim mandatarjem sestavo nove vlade, ki mora dobiti zaupnico parlamenta. Ko nova vlada dobi parlamentarno podporo, se le-ta loti skladno s svojim programom reševanja zatečenih težav. Šele, če parlamentu nikakor ne uspe sestaviti (stare) nove vlade, se razpišejo parlamentarne volitve. (Tisti, ki danes terjajo takojšnje parlamentarne volitve, ne vedo, ali nočejo vedeti, za ta postopek). Socialisti smo s svojo pobudo o glasovanju zaupnici sedanji vladi zato imeli v mislih le naslednja notorična dejstva: - da smo soočeni z gospodarsko in družbeno krizo, - da imamo opravka s krizo vladanja, - da moramo k reševanju krize pristopiti na utečen parlamentaren način. Nič nenavadnega, še manj protipravnega, kaj šele politikantske-ga - le legalen racionalen predlog za prebroditev nastalih razmer je naša pobuda. Vsak drugačen način reševanja krize, če bo že legalen, bo zagotovo legitimno sporen, zanesljivo neracionalen, pa naj ga vodi s parlamentarno kulturo skregano ihta- vo oklepanje oblasti, ali zgolj strankarska prestižnost. Težko je napovedati usodo naše pobude. Zagotovo lahko rečemo le, da bo vsekakor kazalec naše strankarske oziroma politične zrelosti. Pobuda je prava, ob pravem času in na pravi način posredovana - o tem ne more biti dvoma. V stranki smo se zavedali, da spet utiramo svežo gaz, celo, da nam na začetku ne bo voljan morda nihče slediti. Razlogi bodo seveda različni: Demos kot celota jo zna zavrniti, pri tem se bodo uporabljale velike besede, v ozadje pa bodo otipljivi materialni interesi in upanja, da ob morebitnem glasovanju sedanja vlada dobi podporo. Ni pa seveda izključeno, da se Demos spusti v »avanturo«, tako dokazal svojo demokratičnost in zavezanost parlamentarizmu in s tem napovedal postrevolucionarno obdobje - torej dokončno normalizacijo političnega življenja na Slovenskem Še veliko bolj težko pričakujemo reakcijo drugih dveh opozicijskih strank, ki smo ju (tudi to pot) prehiteli s predlogom. Seveda, prestižnost bo tema odgovoroma dajala ton. Liberalni demokrati, ki - ne vem zakaj - podaljušujejo svojo predvolilno mladinsko pozicijo biti »nešto izmedju«, bodo verjetno šli molče mimo pobude parlamentarnih »marginalcev«, kar se jim zna kmalu otepati in to zato, ker bo treba v kratkem nekaj storiti, tisto »nekaj« pa nosi prav ta pobuda. Prenovitelji, ki se jih v velikem delu ja vnosti drži dobro ime edine opozicijske stranke (kajti oni . so zares izgubili oblast), so v najhujši stiski. Natančno vedo, da sedanja Peterletova vlada zasluži tehtanje, sprejeti pobudo in s tem posredno priznati, da v tem primeru niso upravičili svojega opozicijskega prvenstva, bo šlo težko. Vem, prenašajo - kot tudi nekatere Demosove stranke - Tantalove muke, nismo to hoteli, a drugače ni šlo. Zakaj? Razlog je en sam: mi smo želeli to prvo (morebitno) menjavo vlade v strankarskih razmerah postaviti kot problem, ki ga je treba rešiti nepolitikantsko torej ustavno, racionalno in kot odgovorno ravnanje strank, od katerih se mnoge dejansko šele profi-lirajo. Na tem primeru - smo menili - se bo opravila pomembna diferenciacija, politične megle se bodo razkadile, slovenski politični prostor bo tako postal preglednejši. To pa nam vsem zna le koristiti. Zato in samo zato tak pristop. Bodi kakorkoli. Naslednji tedni in meseci (in tudi leta) bodo nadvse dinamični. Na padce vlad se bomo kmalu privadili, postali bodo sestavni del reševanja protislovij, ki jih rojeva življenje. Sosedje Italijani to dobro vedo. Mi pa smo tudi na južni strani Alp, in ne pozabimo -na obrobju Balkana. To pot mi še nihče ni rekel, da vznemirjam ljudi. Kako naglo zorimo! Ali pa je že tako hudo. da ljudje molčijo9 Urednikova beseda Pretekli teden smo vzeli pod lupo delo gorenjskih parlamentov, danes smo se lotili republiškega. Za uvodni članek smo zaprosili predsednika socialistične stranke Viktorja Žaklja, ki je dala pobudo za glasovanje o zaupnici Peterletovi vladi, Jože Košnjek pa je za mnenje pobaral tako predsednika vlade kot predsednike poslanskih klubov pozicijskih in opozicijskih strank, Marija Volčjak pa predstavlja črne in manj Črne scenarije gospodarskega in socialnega razvoja v letu 1992. Na koncu objavljamo še nekaj pisem. Prihodnji teden bomo Odprte strani odprli mladim izobražencem. Leopoldina Bogataj \ JOŽE KOŠNJEK SLIKE GORAZD ŠINIK Poldrugo leto vladanja sedanje slovenske vlade Peterle med kolajnami in črnimi pikami Kakšno vlado imamo Slovenci? Nekatere, predvsem Demosove stranke, jo hvalijo in le tu in tam najdejo zrno kritike, opozicija jo hudo graja, socialisti pa zadnje čase predlagajo parlamentarno razpravo in glasovanje o njeni zaupnici. Pohvale je vlada deležna zaradi osamosvojitvenih potez in vse, v parlamentu zastopane stranke ji kot olajševalno okoliščino priznavajo nezavidljivo dediščino prejšnjih vlad predvsem na gospodarskem in socialnem področju. Vendarle je Peterletova številna ekipa deležna največ graj zaradi neuspešnega spopada z gospodarstvom in položajem družbenih dejavnosti, zaradi nepripravljenosti na možna pre~-senečenja pri osamosvajanju, zaradi vztrajnega zavračanja zahtev po predložitvi programa vlade ter vzvišenega odnosa do parlamenta, kateremu je vlada odgovorna in s katerim bi morala v dialog. Z namenom priti do čim objektivnejše ocene so bili naši sogovorniki predstavniki, predsedniki ali vodje poslanskih klubov v parlamentu zastopanih strank, ki so o tem spregovorili posebej za Gorenjski glas. Predsednik vlade Lojze Peterle pa je oceno dela vlade dal časnikarjem na seji, ki je bila pred nedavnim na gradu Bogenšperk. Sogovornikom se za naklonjenost in sodelovanje zahvaljujemo. Lojze Peterle: Kritiko sprejemamo, laži ne "Kaj nismo uspeli, imamo polna ušesa, zato je prav, da slišimo tudi kaj dobrega." je dejal premier in dodal, da je ta vlada pripravila že nad 100 zakonov ali po dva na teden. Pošteno kritiko je vedno pozdravljala, laži, etikete in podtikanja pa odklanjala. Prvi dan vladanja je poskušala vojska zaseči orožje teritorialne obrambe, vendar je minister Janša le - tega pravočasno zaklenil. Danes služijo slovenski fantje vojaščino doma, so branitelji slovenske domovine, v Sloveniji pa tudi ni več tujega vojaka. Slovenija je pred mednarodnim priznanjem. To je uspeh. Ko se zgodi, postane samoumeven. Otoka strahu in skrivnosti na Kočevskem ni več. Prav je, da je vlada počastila mrtve. V Sloveniji ni več proizvodnje urana, je dejal predsednik Peterle. "Ko smo mi prišli v vlado, je kazalo, da je pet pred dvanajsto in se bo vse sesulo. Pa se ni. Gospodarstvo vztraja, uspeva. Nekaj časa še ne bo lahko. Tisti, ki so zdravi, dosegajo uspehe tudi v težavah. Vlada ne intervenira na pamet, ampak na osnovi ekonomskega in socialnega izračuna. Tudi ob predlaganju prihodnjega proračuna bo narejena analiza za nazaj in za naprej. Dobili smo lasten denar. Gospodarska struktura se zboljšuje v korist manjših podjetij. Njihov delež narašča. Pripravili smo vse, da lahko funkcionira Slovenija kot samostojna država. Ves čas je bila oskrba ljudi nemotena, reševanje energetske problematike se je premaknilo, izkop premoga se zmanjšuje, priprave za gradnjo hidroelektrarn na Savi prihajajo v sklepno fazo, pri cestah nismo zaprli nobenega gradbišča. Za družbene dejavnosti nastaja nova zakonodaja, sprejet je bil stanovanjski zakon, v proceduri je zakon o varstvu okolja," je povedal predsednik Peterle, Glavne naloge nas še čakajo, imamo glavne instrumente samostojne politike, sedaj pa svet gleda, ali bomo znali te instrumente uporabljati. Ta čas je najbolj neprimeren za gu-ganje barke, za podrejanje skupnih ciljev zasebnim interesom. Čas tovatišije se ne sme končati. "Nimam slabega občutka, ko gledam celoto uspehov Slovenije in pri njih delež vlade ni majhen. Zasluga te vlade je, da imamo ,. mostojno slovensko državo, zaradi katere so dobili Slovenci po svetu novo samozavest," je poudaril Lojze Peterle. JOŽE KOŠNJEKi SLIKE GORAZD ŠINIK Peterle med kolajnami in črnimi pikami Predstavniki slovenskih parlamentarnih strank ocenjujejo delo vlade Dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije vlada ne zna "prodajati" svojega dela Anton Tomažič, vodja poslanskega kluba Slovenske demokratične zveze - Na; rodne demokratske stranke Dvom o uspehu pobude socialistov "Zahteva socialistov za glasovanje o zaupnici vlade je legitimna. Prav je, da se take pobude pojavljajo. Socialisti nimajo veliko možnosti, da bi prodrli. Jaz mislim, da bo vlada podprta. Z ab-solutnostjo tega ne morem trditi, saj se tudi Demos nekoliko krha. Verjetno se mi zdi, da bo predlog socialistov zavrnjen. So tudi ideje, da bi vlada sama terjala glasovanje. To je razumljiva možnost, vendar tvegana, če ni gotovosti, da bo prišla skozi. Računam, da ima ta vlada še vedno večinsko podporo v parlamentu. Če pa je nima, je prav, da se ji izreče nezaupnica." Najbolj garaška vlada "K pozitivni oceni sodi ugotovitev, da je ta vlada v čudnih Časih 7 mnogimi spremembami, nepredvidljivimi dogodki in ob nenehni, nekaj časa celo fizični nevarnosti, spravila skozi ogromno Stvari. Naj omenim samo celoten proces osamosvajanja, vodenje zelo zapletene taktike pogajanj, prilagajanj in kompromisov, ob trmastem uveljavljanju stališč slovenskega plebiscita. Tu je treba izreči vladi vse priznanje. Med pozitivne plati spadajo tudi prizadevanja, da se zavre naraščanje brezposelnosti, česar se je vlada lahko lotila žal samo s starimi realsocialisličnimi sredstvi, / razdeljevanjem denarja, kar je z ekonomskega vidika problematična poteza. Kljub temu se je hitrost naraščanja brezposelnosti /manjšala. Tudi zunanjo politiko predsednika vlade in zunanjega ministra štejem med pozitivne prvine vladnega dela. Med negativnimi vidiki omenjam na prvem rrrestu eno: vlada ne zna prodajati, prikazovati svojega dela v javnosti. Kakor je delo vlade in slovenskega državnega vodstva minister za informiranje gospod Kacin uspešno in učinkovito podajal med vojno, pa tega ministra po vojni v javnosti skoraj ni videti. Ocenjevanje vlade je prepuščeno novinarjem, kjer presoja vsak s svojega vidika, ni pa celovitega prikaza posameznih projektov, tako da bi bile posredovane tudi pozitivne informaci- je. Celovito prikazovanje dela vlade bi moralo biti bolje organizirano. Tu vlada ni uspela, čeprav ima ministra, ki je za to potencialno sposoben. Med slabosti bi bilo mogoče prišteti vtis. ki nastaja v javnosti, da vlada znotraj slabo komunicira, da ministri slabo sodelujejo drug z drugim in da se pojavljajo zelo različne ocene istega problema. Vlada mora priti v svojih razpravah do nekega stališča in ministri morajo to stališče v javnosti aktivno zastopati, brez kakršnihkoli prikritih pripomb, ki omogočajo oceno, da drži ta ali oni minister kdaj tudi figo v žepu. Ta vtis bi bilo potrebno popraviti. Vlada naj nastopa kot vlada. Ni dovolj le stališče resorja. Vlada bi morala mesečno obveščati javnost, kaj je počela, kje je uspela, kje ni, kje so vzroki, je vzrok zavlačevanje v parlamentu, v strokovnih službah. Premalo je sintetičnih podatkov o gospodarskem in socialnem položaju ljudi, panog. Vlada dela v izredno težkih pogojih in v pogojih odprte javnosti. Vsaka kritika je možna, vsaka kritika tudi najde izraz, in mesto v javnih občilih. To je treba upoštevati in tega dejstva ne kritiziram. Vlada naj to upošteva in naj bo nekoliko bolj inovativna pri prikazovanju, pri prodajanju lastnega dela v javnosti." O predlogu za reorganizacijo vlade je sedaj vse tiho, čeprav je jasno, da je vlada preštevilna. Veliko je bilo govora o zamenjavi nekaterih. Ob tem ste vi, kot smo prebrali, premieru očitali, da so na udaru predvsem ministri izven krščanske demokracije. "Vlada je prevelika. Problem rekonstrukcije je še vedno aktua- len. Predlog zakona je izdelan, v Demosu usklajen, treba ga je izvesti. Mi smo se dogovorili, da bo to predlagal klub poslancev Demosa ali vlada sama. vendar potem, ko bi bila sprejeta gospodarska zakonodaja. Tu se je nepričakovano zataknilo, zato bi bilo dobro s temi stvarmi začeti takoj. Rekonstrukcija je nujna, organizacijska struktura vlade je taka, da otežuje delo, tako resorjem, kot predsedniku vlade. Signali iz opozicije niso bili negativni. Mogoče je računati na delno, če ne na celovito podporo. Jasno pa je, da se bom vedno zavzemal, da se uspešnost ministrov meri z enakimi merili. Ta moj očitek je resničen in je polemična formulacija. Pri rekonstrukciji vlade je treba upoštevati proporcionalnost strank, ki sestavljajo vlado, ali če gremo v neko drugo koncepcijo, v neko krizno vlado. Osebno nisem zato, dokler ima Demos večino, če pa ne, je treba ubrati druge korake. Posvetovanje v Poljčah je pokazalo, da imamo še večino. Nimam razloga, da ne bi verjel izjavam poslancev Demokratske stranke in koordinatorju Igorju Bavčarju. Ce imamo večino, potem moramo rekonstruirati vlado iz svojih vrst. Nimamo nič proti, da se kdo iz nestrankarskih vrst pritegne v vlado. Vendar je funkcija ministra vedno politična in govorjenje o neodvisnih ministrih je zame propaganda. Vsak minister mora biti kvalificiran, vendar je to politična funkcija, odgovorna predsedniku vlade, parlamentu in koaliciji strank, ki ga podpirajo. Da pa mora poznati posel, je samoumevno. Vladanje je politična zadeva." Marjan Podobnik, vodja poslanskega kluba Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Kmetijsko ministrstvo pa nič "Treba je povedati, da gre za izjemne razmere, čeprav lahko za vsake razmere lahko najdemo razloge, da jim rečemo izjemne. Vseeno pa ta vlada dela povsem drugo in drugačno de-io. saj gre za spreminjanje političnega in gospodarskega sistema in z njim povezanim osamosvajanjem ter sprejemanjem lastninske zakonodaje. Glede tega bi dal vladi visoko oceno, >aj so bile stvari izpeljane skoraj idealno, tudi v očitno dobri kombinaciji s predsedstvom. Osamosvojitev je bila vsaj v prvi fazi enotno sprejeta ali vsaj podprta. Pri lastninski zakonodaji so interesi različni. Vlada se je odločila za svoj koncept in tu se je ustavilo. Težko je ocenjevati, v kolikšni meri bi vlada lahko stvari bolje ali drugače pripravila, v kolikšni meri pa gre za uspešno zaviranje. V vsakem primeru bodo tu še velike težave. To je normalno. Gre za tako velike spremembe, ki se ne dogajajo pogosto in je iluzorno pričakovati, da bodo šle stvari gladko. Nekatere stvari pa bi se lahko na mikro-ravni uspešneje uresničevale. Gre za veliko število premalo sposobnih ljudi na nižjih ravneh, ki še niso dojeli ali niso sposobni delati po novem." Vaša stranka že nekaj časa terja spremembe v kmetijskem ministrstvu vključno z odstopom ministra. Učinka ni bilo. Je bil z vlado sklenjen kompromis? "Ena stvar nam je popolnoma jasna. Postavitev ali zamenjava ministra je stvar mandatarja. To jemljemo na znanje. Moti pa nas, da so bili takrat, ko smo se o tem pogovarjali, postavljeni roki, do kdaj naj bi na kmetijskem ministrstvu prišlo do prepotrebnih sprememb, da bo možna izpeljava nujne kmetijske zakonodaje, to je paketa sedmih zakonov, in izdelava srednjeročnega in dolgoročnega kmetijskega nacionalnega programa. Roki so mimo, tam pa se ni praktično nič zgodilo. Ponovnih zahtev z naše strani ne bo, kar pa bo, in tega se bo- jim, imelo negativne posledice na padec morale pri ljudeh, ki so delali in so bili še voljni delati, in če je treba, tudi pisati zakone. Glede tega smo med strankami med najbolj aktivnimi. Žal je razkorak med našimi prizadevanji in potezami kmetijskega ministra postal tako velik, da se postavlja vprašanje smiselnosti naših nadaljnjih prizadevanj. To bomo jasno povedali in zavrnili kakršnoko-ii odgovornost za položaj, ki bo nastal. Moja ocena prihodnosti kmetijstva je pesimistična. Če bi normalno delali, bi bila zakonodaja sprejeta, sedaj pa nimamo sprejetega niti enega zakona od sedmih. Začeli bomo z dna, z najnižje ravni in niti približno ne bomo kompatibilni z Evropo." V vladi imate samo enega ministra, čeprav je bil delež stranke v volilnem rezultatu večji. "Mi smo na volitve vedno pripravljeni, čeprav mislim, da hitrih volitev ne bo. Napake z zadnjih volitev naša stranka ne bc ponovila. Če smo imeli pravico do petih ministrov, bi jih morali dobiti, ne pa samo enega. To napako smo sami naredili, ker smo menili, da mora imeti minister zelo visok status. Sedaj pa se vidi, da mora biti minister predvsem operativno sposoben politik." "Na splošno mislimo, daje vlada kar dobro delala, imela je ogromno nalog, v mnogih ozi-rih pa je bila bolj na očeh javnosti kot vse dosedanje vlade. Nobena vlada ni bila tako garaška, kot je ta. Njeni uspehi so veliki, predvsem pri osamosvajanju Slovenije, saj se redko zgodi, da bi se neka država popolnoma nanovo postavljala. Posebej je treba pohvaliti nekatere resorje, predvsem državotvorne, ki jih vodijo ministri, nekdanji člani naše stranke. Manj uspehov je na gospodarskem področju, kjer pa je najtežje v kratkem času doseči neke rezultate, saj čutimo posledice 45-tetnega realsocialisti-čnega gospodarjenja. Posamezne ministre bi sicer lahko kritizirali, nekaj članov vlade je bilo zamenjanih, še bolje bi bilo, če bi še koga, vendar je vlada kot celota na čelu s predsednikom Peterletom zelo dobro opravila svoje delo." Vaša stranka se pogosto huduje zaradi blokade vlade v parlamentu, predvsem pri sprejemanju lastninske zakonodaje. Opozarjate na divjo privatizacijo, vendar vlada ni ničesar ukrenila. "Zavzemamo se za manjšo in operativnejšo vlado, upoštevati pa moramo, da ji parlament velikokrat nagaja, konkretno pn zakonu o lastninjenju. Ne ves parlament, ampak zbor združenega dela. S tem omogoča črno in divjo privatizacijo. Zakon 0 lastninjenju pa je v skupščin' že eno leto. Kazalo je, da bo sprejet spomladi, pa še sedaj ni. Markovičevo zakonodajo smo sprejeli preveč nekritično-Z ustavnim zakonom smo rekli, da velja zvezna zakonodaja, če ni v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Določene določbe tega zakona so v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji. Omogočen je brezplačen prenos kapitala na drugo pod' jetje, tudi zasebno. To ni v skladu z našim pravnim redom, pravili poštenja in osnovnim' civilizacijskimi normami. Smo za takojšen sprejem, ali zakona o lastninjenju, ali moratorija nad lastninjenjem, in ugotavljanje, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo." Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov Naši ministri so vlekli prave poteze "V celoti gledano vlada ni slabo delala, še zlasti zato ne, ker so se v tem času zgodile za slovenski narod velike in kar usodne reči. Prav to je vlada sorazmerno dobro opravila. Drugo pa je vprašanje, koliko je bila uspešna pri reševanju dnevnih problemov. Mogoče bi se tu lahko govorilo o nekaterih zamerah. Opozicija sicer trdi, da prav pri dolgoročnih opredelitvah vlada ni nič naredila ali pa zelo malo, da nima gospodarskega programa in programa družbenih dejavnosti, socialnega programa, vendar so po mojem mnenju ti očitki na trhlih nogah. Te papirje je vlada naredila in jih pojasnila v parlamentu, res pa je, da dnevno delovanje ponuja včasih občutek, da ji nekatera področja nekoliko uhajajo iz rok, da se morda kdaj prepozno odziva. Tudi te slabosti so nekako razumljive, ker je preveč področij, kjer gori in vlada kdaj tudi zamudi, prepozno ukrepa ali tega ne opravi na ustrezen način. Vlada je res številna, je nekakšen mali parlament in tudi premier sam pravi, da vidi pogosto ministre samo na sejah. Rešitev bi bila gotovo manjša vlada, vendar je vprašanje, kako sedaj rekonstruirati vlado. Vsi želimo učinkovito vlado, ampak ta vlada je še vedno izvršni svet. Ker bi sprememba v vladi vzela veliko časa, o tem sedaj malokdo razmišlja. Je preveč stvari, ki jih mora vlada narediti v sedanji sestavi. Če bi se razmere v koaliciji spremenile, je možno razmišljati tudi o takih rešitvah, seveda pa je pred tem treba imeti zakon, ki bo dal osnovo za rekonstrukcijo. Vlada ekspertov pa je zamegljevanj stvari. Nikjer na zahodu min'' stri niso eksperti, ampak so p°; litiki. Te stvari bi morali prl nas razčistiti." Nekateri vaši ministri so po*' močno kritiko javnosti. Ali v stranki ocenjujete delo mini' strov, še posebno vaših? "Od časa do časa smo pregle/ dali, kako je z našimi ministri, ker so bili precej napadani. Na žalost imamo zelo izpostavljena ministrstva. V stranki s° vedno dobili podporo, ker Je ocena, da so vlekli prave poteze. Pri naših kritikah ni šlo toliko za posamezne osebe, ampa" za kritiko prepočasnega ukre; panja. Bili smo kritični Prl zdravstveni zakonodaji, krit'' čni smo do počasnega pripr2' vijanja družinske zakonodaji Ne gre samo za več denarja, ampak za novo kvaliteto, ki b° za marsikoga oženje pravic Vlada je ugriznila v to kislo j3' bolko in to mora speljati d° konca, če smo rekli, da bom0 živeli na svojem in od svojeg3' To ne bi bil zakon krščanske demokracije, ampak zakon, p0' memben za vso državo." Miran Potrč, vodja poslanskega kluba Stranke demokratične prenove Reši nas lahko vlada strokovnjakov "Pomanjkanje razvojnega in gospodarskega programa je glavna slabost vlade. V času vladanja te vlade se padec družbenega proizvoda bliža 20 odstotkom,, samo letos je 40.000 novih nezaposlenih, vse več podjetij posluje na robu rentabilnosti in bi morala po zakonu v stečaj, v teh podjetjih pa je zaposlena skoraj četrtina slovenskih delavcev. Slabšajo se razmere v družbenih dejavnostih. Reševanje zdravstva je prehoden ukrep, ker v proračunu verjetno ni denarja, standard Slovencev pa je padel skoraj za polovico. Za vse gotovo ni kriva vlada, vendar se tudi ne more stalno izgovarjati na dediščino prejšnje gospodarske politike. V poldrugem letu je vlada še brez razvojnega programa in koncepta. Ce je bila pri osamosvajanju vlada še enotna, se sedaj, ko se loteva graditve sistema in gospodarstva, ta enotnost krha. Tudi posamezne Demosove stranke danes čutijo, da ni več mogoče vladati na način, v katerem bi vlada pripravljala predloge, jih konzultirala v svetu, potem pa bi jih poslanci strankarsko disciplinirano sprejeli. Rešitev je treba iskati v sprejemu ustave, v razpisu volitev. Bojim se, da se bo kriza vlade in parlamenta nadaljevala, zato bi bilo smotr- no, da se do volitev oblikuje ekspertna vlada z nalogo reševati konkretne gospodarske probleme. Dvomim, da bom0 iahko v takem vzdušju še zdf-žali šest ali osem mesecev d° normalnih volitev." Predlagana je bila rekonstruk' cija vlade. "Naš predlog za ekspertno vlado strokovnjakov in Demos°N predlog nista uglašena. Janšev predlog je skušal preventiv"0 rešiti krizo vlade in Demosa^ Ta predlog danes ni več aktualen. Šlo bi samo za notranjo rf' konstrukcijo vlade, za večanj ali zmanjšanje resorjev, za P° noven dogovor v Demos"" Brez jasnejše politike vlada n bo ničesar rešila. Za ekspert" vlado pa smo zainteresirani. S bi bil to skupen dogovor pol'1 čnih strank. Nova vlada bi m0' rala biti vlada strokovnjak^, iz katere stranke bi bil kdo, P.( ne bi bilo bistveno. Važen J dogovor, da bo taka vla°, sprejeto politiko uresničevala' Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 22. NOVEMBRA 1991 Destinacija o o 71 m Z n r > M I* Z O < m 09 H i w H 33 > Z Včasih smo se zelo radi norčevali iz raznih izrazov, kijih je~ producira! socializem. Denimo: da bi bilo vse bolj fino, so tisti, ki so hoteli biti fini, za kmetijstvo uporabljali termine kot ruralno gospodarstvo in ruralna območja, kmetijska zaščitna in reprodukcijska sredstva. Pa ni šlo za nič drugega kot kmetije, krmila ali gnojila in take reči. Tudi danes je marsikdo še vedno rad fin. Tako je trenutno zelo v modi izraz »destinacija« in se uporablja v vseh umestnih in neumestnih zvezah. Če jo uporablja turizem za način lokacije ali potovanja v določene kraje, je še prav. Če pa jo uporabljajo za vsak odvoz ali za vsak nov cilj, je že smešno. Recimo: destinacija odvoza jeseniških odpadkov še ni znana... Nismo več daleč od tega, da bo žena o možu, kije po službi spet zavil v oštarijo, dejala: »Pijandura! Spet ga je zaneslo na de-stinacijo Pr' zadnjem groš'...« • D. S. Vsak prašiček -zunanjetrgovinski posel Meja, ki smo jo potegnili na hrvaško - slovenski strani, je verjetno za Slovenijo v perspektivi nekaj politično pomembnega in zgodovinsko nujnega, ljudje ob meji pa so doživeli pravi šok in dnevno zapadajo v vsakršne travme in dnevne tegobe. Na vsaki meji, ki kaj da nase, mora seveda biti tudi carina. In slovensko - hrvaška meja seveda da nekaj nase, zato ima tudi čisto »tazaresno« carino. Znano je, da ta meja deli večinoma vasice s pretežno kmečkim prebivalstvom, ki že od pamtiveka trgujejo med seboj. Tako s Hrvaškega sem potujejo kmečki pridelki in živina, tudi prašički in kure. Po logiki meddržavne meje se tako mora zgoditi, da je vsak prašiček ali vsaka kura ZUNANJETRGOVINSKI posel In ko priroma prašiček iz Zagorja na mejo, zapade v carinski zakon ali v PREDMET CARINSKEGA POSTOPKA. Imeti mora veterinarski pregled, da je neoporečen in zanj se pišejo vse deklaracije po carinskem postopku. Čeprav se vse skupaj zdi prebivalstvu jako čudno in benti, da je joj, je treba resnici na ljubo povedati da se do zdaj »tazaresna« carina še ne plačuje. Le I procent od vrednosti predmeta carinskega postopka je treba plačati za manipulativne carinske stroške, pa gre predmet carinskega postopka v obliki prašička preko meddržavne meje... • D. S. Slovenska kakovost V zadnjem času smo v Sloveniji bogatejši za nove razprave ^ o slovenski kakovosti, ko naj bi propagirali tiste proizvode, ki so *v zares kvalitetni, se pravi kakovostni. Imeli naj bi posebne nalepke itd., da bi tujci res vedeli, da imajo v rokah nekaj, kar je v vseh ozirih super. Užitno in vsestransko dolgo uporabno. Daleč od tega, da bi se norčevali iz takih pobud in takih hvalevrednih akcij. Za Evropo, kamor bomo zdaj zdaj prišli, pa je vse skupaj rahlo smešno. Kajti v Evropi so kakovostni artikli »nekaj čisto samoumevnega«, nekaj takega, kot sta zrak in voda. Dejstvo skratka, kajti nikomur niti na kraj pameti ne pade, da ne bi imel na tržišču izdelka, ki ni vsestransko kvaliteten, se pravi kakovosten. O kakovosti odloča pravzaprav samo cena: šestkrat škropljeno jabolko je tudi šestkrat cenejše od jabolka, ki ga niso škropili in ki je zato tudi lahko rahlo črvivo. Pri nas pa je cena popolnoma neodvisna od kakovosti, kajti pri nas smo prišli tako daleč, da o cenah odločajo samo monopolisti in lobiji, ki bodo storili vse, da ne bo nobene konkurence. Brez konkurence pa bodo tudi hvalevredne ideje o slovenski kakovosti propadle... • D. S. V današnji številki Tudi v današnji prilogi objavljamo kuponček za zanimivo nagradno igro Radia Triglav Jesenice, pri kateri sodeluje tudi Gorenjski glas. Radijska tombola poteka tako, da bralci bodisi pošljete kupončke na Radio Triglav bodisi telefonirate na Radio Triglav. Za srečnimi številkami se skrivajo zanimive in bogate nagrade. V Megla in topleje Pratika o vremenu za naslednji teden: v soboto, 23. novembra, bo jasno, v nedeljo, 24. novembra, bo veter, v ponedeljek, 25. novembra, bo toplo, v torek, 26. novembra, in v sredo, 27. novembra, bo megla, v četrtek, 28. novembra, bo zadnji krajec in v petek, 29. novembra, in v soboto, 30. novembra, bo nestanovitno. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni v četrtek, 28. novembra, ko bo zadnji krajec ob 16. uri in 21 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. Koledar imen: Sobota, 23. novembra: Klemen, Cita, Matic, Milivoj Nedelja, 24. novembra: Anzek, Hanzek, Cvetka, Krizogon Ponedeljek, 25. novembra: Katica, Erazem, Mojmir, Mojzes Torek, 26. novembra: Konrad, Silva, Silvana, Lenart Sreda, 27. novembra: Virgil, Bernarda, Zdravko, Valerij Četrtek, 28. novembra: Jaka, Ruf, Amulf, Grgur Petek, 29. novembra: Nino, Saturnin, Blanka, Nina Sobota, 30. novembra: Andraž, Justa, Mariša, Marisa. jJIPROM trgovina vse za vaš dom v avti Gorenjskega sejma v Kranju ^ s pohištvom najbolj znanih sC* proizvajalcev Ugodnosti: 15 - 40 % GOTOVINSKI POPUST, plačilo na 3 ČEKE brez obresti, brezplačni nasveti na domu. Odprto: od 9. - 11.30 ure in od 14. - 18. ure, sobota od 9. - 12. ure, tel. 222-268 PETEK SPOREDI 22. novembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 0. 00 TV izbor 1. C0 Poročila TV AVSTRIJA 2 BJ50 9jO0 9.00 10.10 11.00 1120 13.30 14.40 MJSfl 1520 16.40 16.45 16.50 16J5S 17.05 18.05 18.10 19JD0 19.20 1924 19.30 19.55 20.00 20.15 2020 21.05 21.10 22.05 22.10 22.30 22.35 1.00 Video strani Mozaik, ponovitev Klub klobuk Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka Euroritem, 12. oddaja Video strani TV dnevnik Video strani Mozaik: Svet na zaslonu, ponovitev Sova EP. Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Tednik EP, Video strani Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme Forum EPP Epopeja Rdečega križa, francoska dokumentarna serija EPP Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka EPP TV dnevnik, vreme EP. Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Nedolžnost, švicarski film Dražljivo, francoski erotični program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Kabaret, ponovitev 21.30 Mozart na turneji - Praga: Uspeh z Da Pontejem 22.25 Program HTV 1 23.50 Yutel, eksperimentalni program 0.50 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 720 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 Šolski program 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Spored za otroke 15.15 Civilna zaščita 15.30 TV nanizanka 16.00 Poročila 1620 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 17.00 19.30 20.15 21.15 22.15 0.05 4.00 Video strani Malavazija, dokumentarna serija TV dnevnik Praznovanja daljnega vzhoda, dokumentarna serija Nenadni uspehi Ciklus filmov Alfreda Hitchco-cka: Trema, ameriški barvni film Gardijada Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Borzni teden 20.45 Zanesljiva smrt, 2/4 del japonske nadaljevanke 21.00 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film w KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Eurogol, ponovitev 14.50 Čarobna svetilka 15.30 Agent Pepper 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nani zanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Biblijska ozemlja, dokumentarna oddaja 23.00 Agent Pepper TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Pustolovščine Arsena Lupina, ponovitev 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Speedy Gonzales, risanka 13.55 Popaj. risanka 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Princeska Sara 16.30 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John 19.21 Znanost danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.05 Znane osebnosti kuhajo 2125 Pogledi s strani 21.35 Ameriška sanjarka. ameriški film 2320 Šport 23.40 Zardos, britanski znanstvenofantastični film; Sean Connerv, Charlotte Rampling, Sara Ke-stalman 1.20 Čas v sliki 14.00 Leksikon umetnikov 16.15 Trije izdajalci, ameriški vestem 17.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Look, oddaja o modi 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 10 let mojstrovin 1.30 Andy VVarhols: VVomen in revolt, ameriški film I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč. otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Časovni stroj - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pri če tek. opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SLo-venija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek PRO 7 5.55 VValtonovi 6.40 Rawh.de 7.30 Risanke 8.15 Gospod Ed 8.40 Medvedje prihajajo 9.10 Agencija Maxwell 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 1120 Barney Miller 12.00 Caulfieldo-ve vdove 12.55 Penv Mason 13.55 Risanke 14.50 Vedno ti kolesarji, nemška komedija, ponovitev 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 18.35 Risanke 1925 Cosby shovv 20.00 Poročila 20.15 Oklepnica Graf Spee, angleški vojni film 22.35 Ulice San Fran cisca 23.35 Skrivnost smrtonosnih žarkov, italijanska srhljivka 1.30 M.A.S.H. 1.55 Hawk SLOVENIJA 1 SOVA NEDOLŽNOST igrajo: Enrica Maria Modugno, Alessandro Haber, Taco Celio. Kmalu po vojni se v majhnem švicarskem kraju ob jezeru pojavi mlada, čedna učiteljica. Njena samozavest vzbudi radovednost njenih učencev in župana. Vsi jo občudujejo in se ji poskušajo prikupiti. Na prvem mestu je Luca, nevpadljivi učenec, ki se vanjo zaljubi. Učiteljica ga s svojim sprenevedavim vedenjem bega tako v šoli kot doma, kamor zahaja deček na dopolnilni pouk. Njeno strogo vedenje med poukom se sprevrže za zaprtimi vrati učiteljičinega stanovanja v trenutke prikritega izzivanja. Ga poskuša osamljena učiteljica zapeljati? Toda kmalu dobi Luca tekmeca, svojega najboljšega prijatelja Tit-ta. Ko pridejo govorice o nemoralnem početju učiteljice do župana, se ta loti preiskave. Od fantov, ki ju poklice na razgovor, ne dobi pravega odgovora. Bržkone sta se, zbegana zaradi učiteljičinega vedenja, predvsem pa erotične privlačnosti, s katero ju je na samem namerno izzivala, ujela v čare prve ljubezni. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 1125 Divja vrtnica 12.10 Alia Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eska-drilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Erotični film 2.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Golf 10.00 REVS -britanski moto šport 10.30 Eurobika 11.00 Dirke NASCAR 12.00 Nogomet - Brazilija : Kolumbija 13.30 Francoske konjske dirke 14.00 Nemški moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Filmi o formuli ena 16.00 Golf 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Vodni šport 18.30 Moto šport 19.00 Nogomet - pokal Amerike, Argentina : Peru 20.30 Svet športa 21.00 Go! nizozemski moto šport 22.00 Filmi o formuli ena - 1971 22.30 NBA košarka - Houston : New York 24.00 Boks STROJNO VEZENJE APLIICACIJ OLGA BRLZAR. Britor I I Z A. tel.: 064/24 I-o«>4 KINO 22. novembra GLAS CENTER amer. melodrama CMERA ob 16. uri, amer kom. BARTON FINK ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SRČECE ob 18 in 20. uri ŽE-LEZAR amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 18. in 20. uri DUPLICA amer drama GLASBENA SKRINJICA ob 20. uri KOMENDA amer. west. NAJBOLJŠI STRELEC ob 20. uri LAZE amer. srhlj. kom. GREMLINI II. ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. FILOFAX ob 20. uri DOVJE amer akcij, film OREL SMRTI ob 19.30 uri RADOVUICA amer. pust film BARVA DENARJA ob 20. uri BLED amer. melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri < % > O Z rs rs U H U a. ce < u C/3 <—> Z UJ tC O o < rr h- co IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan FILMSKA NAGRADNA UGANKA Patrick Svvavze je zablestel v filmu Umazani ples (Dirtv dan-cing). Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori sta bila za nagrado izžrebana Gorazd Mikelj iz Kranja, Moše Pijadeja 5, in Barbara črnlMec iz Zg. Dupelj 60. Čestitamo, po pošti pošiljamo po dve vstopnici za ogled enega od filmov v Kino podjetju Kranj. Film, ki bo v Centru na sporedu v sredo in četrtek popoldne, mladi Gorenjci večinoma že poznate, bil vam je všeč in, kot pravijo v Kino podjetju, so dobili ničkoliko vprašanj, kdaj ga bodo spet vrteli. Gre za film Velika modrina. Glavna junaka sta Jacques Mevole in Enzo Molinari, oba zasvojena s potapljanjem v velike globine. Tekmujeta že od otroških let. Dvajset let kasneje je Enzo svetovni prvak v potapljanju, Jacques pa je poklicni potapljač... Nagradno vprašanje za vas: je film ameriški, italijanski ali francoski? Odgovore pošljite do 4. decembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Želim Veliko ljudi - veliko želja. Želim konja pasme haflinger. Tega si želim že od majhnega. Videl sem ga v Beli krajini pri mamini sestri. Konja sem že jahal v cirkusu. Ati mi je obljubil, da bo konja kupil. Saj imamo doma dovolj prostora zanj, le denarja je še premalo. Tomo Hafner, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Kostanjev dan Včeraj smo imeli kostanjev dan. Obiskali smo grad Turn, ki je preurejen v dom onemoglih. S seboj smo prinesli kostanj, za nas in za ostarele. Postregli so nam s čajem in piškoti. Zapeli smo jim nekaj pesmic. Imeli smo se dobro. Upokojencem in uslužbencem smo se lepo zahvalili in zadovoljni odšli domov. Andreja Sodnik, 2. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Spomin, ki še živi Zelo rad sem imel mamo. Imela je sive lase. Ker je slabo slišala, je nosila slušni aparat. Ko sem bil še čisto majhen, me je mami dala brez pleničk mami v naročje. Seveda sem se ji hitro polulal. Malo prej si je nadela svež predpasnik. Pa je vzkliknila: "Ferda-manc, kakor hitro se preoblečem, se mi že kateri polula!" Skoda, da sem jo imel tako malo časa. Miha Eržen, 4. r. OŠ Tadeusz Sadowski Bukovica Zbiralna akcija Zbiranje papirja me je zelo navdušilo. Gotovo je tudi druge. Saj nam je tovarišica povedala, da bo tisti razred, ki bo zbral največ papirja, dobil nagrado Zelenih Tržiča. Ko sem prišla domov, sem najprej naredila domačo nalogo. Potem sem šla k mamici v delavnico in skupaj sva izračunali, koliko kilogramov bi nabrali, če bi vsak prinesel dvajset kilogramov. Tekala sem po naši vasi in spraševala, ali imajo kaj starega papirja. Komaj sem ga nesla domov. Tako je bilo stežko. Kar takoj sem ves papir zložila v avto, se zadovoljno oblekla v spalno srajco in sladko zaspala. Trdno sem bila prepričana, da bomo zmagali. Drugi dan smo ga stehtali. Kmalu smo izvedeli, da smo se super odrezali. Anita Veternik, 5. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Dragi gospodje Evropske skupnosti Pišem vam v imenu vseh ljudi, ki ne želijo vojne, ki hrepenijo po miru. Ustavite vojno na Hrvaškem! Uničujejo se stoletni zgodovinski spomeniki, cerkve, bolnišnice, šole... Preliva se ne-dolžaa kri in če ne boste ustavili te morije, ste tudi vi sokrivi za premnoge nedolžne žrtve. Mnogi narodi so si stoletja prizadevali, da bi prišli do svoje samostojnosti, do svoje države. Tudi Slovenija je ena izmed teh. ki želi na svojo svobodno pot na lep način, ne želi ogrožati nikogar. Zato vas tudi prosim v imenu vseh Slovencev, da priznate njeno samostojnost in suverenost ter tudi samostojnost Hrvaške. Ker ste pomembni evropski možje, storite kaj, da se ustavi vsako protizakonito dejanje in da stopimo vsi narodi Evrope v Evropo '92 v miru, slogi in pravičnosti. Peter Kolman, 8. a r. OŠ F. S. Finžgarja (Iz šolskega glasila Svobodno sonce, ki so ga učenci v celoti posvetili razmišljanjem o vojni in miru) Ja izbeglica Došla sam iz Hrvatske u Sloveniju. Mjesto u kojem se nalazim zove se Hotavlje. To je blizu Škofje Loke. Ovdje sam morala doći zato što je u mojoj državi rat. Osjećam se tužno zbog svega toga. Ovdje sam sa bakom i sa svojom sestrom Majom. Sa nama je došla još jedna obitelj. Ovdje nam je lijepo. Imamo puno prijatelja i prijateljica. Svaki dan se idemo šetati. Oko nas je divna priroda. Okruženi smo šumama i visokim brdima. Primila nas je jedna dobra obitelj. Kod njih nam je jako lijepo. Ipak ja bi najviše željela da završi rat i da se što prije vratimo svome domu. Ana Spudić, 2. r., Karlovac Kdaj me je v šoli strah? Kadar pišemo kontrolko in imamo kros. Aljaž Ko kaj zamočim. Peter Takrat, ko sem vprašana matematiko. Katarina Kadar je za malico skuta. Gorazd Takrat, ko je zelo vroče pri tovarišici. Nace Ko pride zobozdravnica in želiramo zobe. Luka Kadar tovarišica sprašuje. Urša Učenci 3. in 4. r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Otroški žir-žav Tudi letos je bil v naši šoli že tradicionalni žir-žav. Vabljeni so bili vsi učenci od prvega do osmega razreda. Po skupnem uvodu si je vsak lahko izbral delavnico po svojem okusu. V knjižničarski delavnici, ki jo je vodila knjižničarka Barbara Peternel, so učenci in učenke sestavljali uganke, ki so bile okrašene z risbami, in jih vezali v knjigo. Za konec pa so pripravili literarni kviz. Za najmlajše je bilo poskrbljeno v delavnici Pikapolonica. V njej so izdelovali metuljčke in psičke iz klobuče-vine s pomočjo Edite Sporiš, Francke Burnik in Mojce Mi-všek. Vsekakor pa je bil najbolj zanimiv frizerski salon Urša, kjer je Urša s svojimi pomočnicami ustvarjala frizure po zadnji modi. V sosednji učilnici so ustvarjali mladi lutkarji, pod mentorstvom Milene Padovac in Jane Ušeničnik. Korak naprej je v modelarski delavnici Janko Mlinar pomagal učencem pri izdelavi izdelkov iz lesa, papirja in lepenke. V mali telovadnici so se učenci vseh starosti pomerili v skokih s ko-lebnico, prostih metih in v zbijanju žog. Za pravilen potek tekmovanja je skrbela mentorica Adelina Poljanšek. Mladi likovniki so pod nadzorstvom Staneta Kosmača izdelovali glinene izdelke, ki so jih preo-blekli z glazuro. Učenci, ki radi pojejo in igrajo na inštrumente, so se zaposlili v glasbeni delavnici. Učitelj Branko Filipič jih je naučil pesem Žir-žav, ki jo je tudi sam sestavil. Kuharjev pa je bilo toliko, da so morali ustvarjati v dveh delavnicah. Pod kuhavnicami Julijane Gantar, Stane Habjan in Lili Justin so pripravili obložene kruhke, kokosove kroglice, polnjena jabolka in slastne piškote. Po dveurnem delu so učenci in učenke predstavili svoje izdelke. Izdelke iz kuharskih delavnic smo na koncu tudi poizkusili. Za pijačo so poskrbeli učenci osmih razredov. Za zanimivo popoldne je poskrbel Stane Kosmač. Katja Cankar, 8. a, in Mateja Čelik, 8. b r. OŠ Žiri I 1661 &JC[iU9AOU f?z IdHHOJS vIizazM J SOBOTA SPOREDI 23. novembra 1991 SLOVENIJA 1 SOVA TRIP ameriški film; igrajo: Peter Fonda. Susan Strasberg, Bruce Dern, Dennis Hopper. Film govori o učinkih sintetičnega mamila LSD. V šestdesetih letih so ga z relativno lahkoto izdelovali in prodajali. Prašek, ki deluje na možganski sistem in pri narkomanih pušča posledice, je vzbudil precejšnjo zaskrbljenost tako pri zdravstvenih kot civilnih oblasteh. Film TRIP je zastavljen kot dokumentarec. Junak je mlad režiser filmov, ki se ravnokar ločuje. Odloči se, da po poskusil LSD. in do dna duše spoznal samega sebe. Njegovo »potovanje« je dolgo, potuje skozi sanjski svet, v katerem se predaja nasladi, se sooča s svojo vestjo in trpi, znajde pa se tudi v neresničnem svetu, kjer ga pogosto zasledujejo imaginarni strahovi. Ta pot postane nevarna, ko začne učinek mamila popuščati in se junak iz polzavesti vrača v resnično življenje. Bo mar res vedel kaj več o sebi, ko bo vpliv nevarnega in varljivega LSD-ja dokončno popustil? 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 Mozaik, ponovitev 8.45 Angleščina - Follovv me 9.10 Radovedni Taček: Jadro 9.20 Lonček, kuhaj Bnoši 9.35 Potepuh in nočna lučka 9.45 Mavec 10.00 Alf. ameriška nanizanka 10.25 Zgodbe iz školjke 11.45 II mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91 12.15 Mozart na turneji Praga Uspeh i Da Pontejem 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Druga godba Muzikantje iz Svečine, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Zadnji zvezdni bojevnik, ameriški film 18.40 EP, V'deo strani 18.45 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Ona + On 21.45 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP. Video strani 22.35 Sova Film oživi, francoska nadaljevanka Trip, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik HTV 20.15 Filmske uspešnice: Nenavadni Hovvard Hughes, ameriški film 22.15 Program HTV 1 22.40 Yutel, eksperimentalni programi 23.40 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 Šolski program 10.00 Poročila 10.05 TV nanizanka 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Spored za otroke 15.15 Civilna zaščita 15.30 TV nanizanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 17.40 Poročila 17.50 Diogenes, TV nadaljevanka 18.30 Reportaže 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober večer, domovina 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 16.55 Napoved sporeda 17.00 Otok zakladov, mladinska na daljevanka 18.00 Risanka 20.20 Da, premier, angleška humoristična nanizanka 20.50 Ameriške kronike, ameriška dokumentarna serija 2125 Hiša iger. ameriški barvni film 23.05 Ročk 23.40 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 0.40 Hip depo 2.40 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo 21.00 V znaku kozoroga, nadaljevanka 22.00 Surova pogodba, ameriški barvni film; Arnold Schvvarzeneg-ger TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Biblijska ozemlja 17.30 Človek iz Shelforda, angleška nadaljevanka 1820 Globus 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 Čarobna svetilka, otroški program 20.40 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Ninja. ognjeni bojevniki, ameriški film 22 00 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TCAVSTRTJAl 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Trije izdajalci, ponovitev 12.15 Narava pod drobnogledom 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Danes se ženi moj mož. nemški film 15.06 Nekoč 15.10 Jaz in ti, otroški program 15.35 The Real Ghostbusters, risanka 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trivial Pursuit 17.35 Črni belec 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantedenstadl 22.25 FBI : Brez prizanašanja. ameriški film; David Soul, Michael Gross, Ronny Cox, Doug She-ehan, V Miamiju se zgodi vrsta surovih roparskih napadov. Posebna četa FBI vodi preiskavo. Lov na zločince je nadvse težaven. 23.50 Čas v sliki 23.55 Maščevanje sedem veličastnih, ameriški vestem; George Kennedv, James VVhitmore; Mehika ob koncu prejšnjega stoletja. 1.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 14.15 Leksikon umetnikov 1425 Hector Berlioz: Grande Messe des morts 16.00 Ozn se po deželi 16.45 Koledar avstrijskih običajev 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Mačke in pes 18.30 Magazin Alpe Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Mati. TV film 21.45 Čas v sliki 21.55 Šport 22.25 Comedv Express 22.50 Revija popevk 23.35 Srce je adut, glasba za nežne ure 0.35 Sinead 0'Conner, koncert 1.25 Čas v sliki/Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.06 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba 1. RADIO žnu 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pnčetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja. Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DOmače novice II. Zabavno glasbena KINO kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke. 19.00 - Zaključek PR0 7 5.50 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 620 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.10 Enajst malih otočanov 7.35 Adderlv, ameriška kriminalna nadaljevanka 820 Muppet show 8.50 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindy 9.40 Barnev Mil-ler 10.00 Cosby show 102S MAS.H. 11.00 Hardcastle & McCormik 11.56 Oklepnica Graf Spee, ameriški vojni film, ponovitev 13.55 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju, ponovitev 14.55 Vesela vas, nemška komedija 1625 Blagoslovljena ekipa 17.40 Air Force: pohlep po slavi, uvodni film k ameriški nadaljevanki 19.30 Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Tequila Sunrise, ameriška kriminalka; Mel Gibson, Michele Pfeifer 22.30 Geslo Salamander, ameriško angleška kriminalka; Antonv Ouinn, Claudia Car-dinale TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o. Sp. Besnica 81 - domači, tuji proizvajalci - popusti, krediti, prevoz, montaža - nagrade_ 23. novembra CENTER prem. amer. west. filma NAJBOLJŠI STRELEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. FILOFAX ob 21. uri STORŽIČ amer. ris. REŠITELJI ob 16. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. MOŽZAŽENITEVob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 21. uri DUPLICA franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 21. uri TRŽIČ amer. melodrama CMERA ob 17. in 19. uri, franc. film CYRANO DE BERGERAC ob 21. uri RADOVLJICA amer. črna drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 20. uri BLED amer. akcij. fant. film TERMINATOR ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8 m z <—i C/3 mm r > pa tj H w k) k) Z o 00 90 > i w H 3J > Z 8.10 Video strani 820 Otroška matineja 8.20 Živ žav 9.15 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.40 Glasba skozi čas. koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 40 veselih Koširjevih let 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 TV dnevnik 12.40 Prisluhnimo tišini 1320 Video strani 14.10 Barbra Streisand, ponovitev 14.50 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka 15.35 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Plinska luč. ameriški film (čb) 18.55 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 1920 Slovenski loto 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP 2020 Moj prijatelj Giono, francoska nanizanka 21.10 EPP 21.15 Zdravo 22.36 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 EP, Video strani 23.00 Sova Razrednik, ameriška nanizanka Film oživi, francoska nadaljevanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Celje: Prvenstvo Slovenije v rokometu: Pivovarna Laško Celje - Kolinska Slovan, prenos 19.30 TV dnevnik Beograd 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Drugačne zvezde: Savana, potopisna reportaža 21.20 Ciklus filmov Line VVertmuel-ler: Zgodba o Belle Starr, italijanski film 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Dokler se ne snideva spet. angleška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.06 Spored za otroke 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.06 Reportaže 13.30 Taksi, ameriška nanizanka 14.00 Poročila 14.15 Igrani film 16.00 Poročila 1620 Dokumentarni program 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila 18.15 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Hrvaška vojna lirika 19.30 TV dnevnik 20.15 Dirigenti in glasbeniki, TV nadaljevanka 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Obala želja, ameriški barvni film 18.45 Smrkci, risana nanizanka 19.15 TVfortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Dragi John. ameriška humoristična nanizanka 20.50 Sedem dni v maju, ameriški čb film 22.56 Zona somraka 23.45 Metal mania 0.45 Video strani KANALA 10.00 Spektakel na kolesu in deski, ameriški dokumentarni film Brez kontrole, ameriški pustolovski film 20.00 Čebulno polje, ameriški barvni film 22.00 Dan delfina, ameriški barvni film TV KOPER 13.00 14.30 15.30 16.00 16.50 17.30 19.00 19.30 20.30 21.00 23.10 Športne oddaje Čarobna svetilka Ravanovi Agent Pepper Aktualna tema Ninja, ognjeni bojevnik, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik čarobna svetilka, otroški program Rayanovi Sanchezovi otroci, mehiškega film Žrebanje loto in TV dnevnik Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 čas v sliki 9.06 Notranje življenje, ameriški film 10.35 Pan-Optikum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Južni Pacifik, ameriški glasbeni film 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti. otroški program 17.00 Mini čas vs liki 17.10 X large 18.30 Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Kupljene neveste, TV film 21.50 Glas Islama 21.55 Ali imate radi klasiko? 22.45 Zgodbe, ki jih piše življenje 23.30 Gos iz Kaira, fragmentarna opera 025 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Hoteli 10.15 Dežela gora 11.00 Koncert za oko in uho 12.00 Maecenas 1991, podelitev nagrad sponzorjem umetnosti 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Alfred Kubin 14.45 Moje pustolovščine v morju 15.30 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Mačke in pes 18.30 Slike Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Goreče nebo, francosko nem ška nadaljevanka 22.00 Čas v sliki 22.10 Twin Peaks 22.55 Angel s trobento, ameriški film 0.10 MacGvver 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP sprehod po kinodvo-ranah - 10.00 - Športne novice 10.20 - Alpetourovo turistično okence z nagradami - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi 13.30 -Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2. 98.2 in 96.4 MHz - vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah -15.30 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek PRO 7 6.00 Pustolovščina divjina 6.30 V car stvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.10 Poročnik Preston 7.35 Vicki 8.00 Mork in Mindy 8.25 Muppet shovv 8.50 Paul Erlich. življenje za znanost, ameriški film 10.30 Čosby shovv 11.00 M AS H. 10.55 Biagosio vijena ekipa 1225 V carstvu divjih živali 13.15 Air Force, pohlep po slavi, ponovitev 14.55 Seveda, ti vozniki, nemška komedija 16.30 Hardcastle & McCormick 17.45 Upor legij, italijanski film 19.00 Cosby Shovv, ponovitev 20.15 Perry Mason, Seminar smrti, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.15 Dame, dame, italijanska komedija: Uršula Anders 1.10 SLOVENIJA 1 SOVA RAZREDNIK ameriška barvna humoristična nanizanka, igrajo Hovvard Hes-seman, VVilliam G Shilling, Jea-netta Arnette, Leslie Bega in dru g> Naslovni junak je razrednik v razredu, ki ga obiskujejo sami nadpovprečni otroci, sinovi in hčerke bogatašev z Manhattna, razvaie ni in vsega dobrega navajeni najstniki. Toda razrednik Charlie Moore ve, da bogastvo še ne pomeni sreče, da inteligenca še ne zagotavlja zrelosti Zato je trdno odločen, da bo svojim učencem dal tisto, česar jim ne morejo za gotoviti bogastvo, igra, užitki -občutek za življenje v njegovi stvarni nepolakirani podobi In profesor Moore je prepričan, da bo uspel Kot udeleženec štu dentskega gibanja leta 1968, kot zagnan gledališčnik na off-off Broadwayju verjame v liberalne ideje - in jih tudi uspešno zagovarja, posreduje svojim dijakom Zmeraj znova jim odkriva nove in nove življenjske resnice, vendar nikoli dogmatično, nasilno, am pak ravno nasprotno s humorjem, prijazno besedo, s situacijo samo. Harryjeva čudovita kazenska porota 1.35 Kobra, prevzemite 2.40 Drango, ameriški vestem GORENJSKI GLAS RTL PLUS 6.00 Mr T 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Robinsonove pustolovščine, italijanska risanka 12.10 Velika ni 13.05 Mladinske nadaljevanke 14.30 Adam 12 14.55 Policijsko poro čilo 15.40 Evropsko prvenstvo v latin-sko-ameriških plesih 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug 20.15 Alotria v Zeli am See 21.50 Spieglov TV maga zin 22.50 Dvorec Pompon rouge 23.30 Playboy Late Night 0.50 Film SCREENSPORT 1.30 Boks 3.00 Golf 4.00 Baseball - AH Star tekma iz Toronta 6.00 Bovvling 7.00 Mednarodni moto šport 8.00 Dirke starih avtomobilov 9.00 Dirke kočij 10.00 Superkros 11.00 Golf 12.30 Britanski rally 13.00 Francoske konjske dirke 13.30 Vodni šport 14.00 Boks 16.00 Golf - Augusta 17.00 Go! - nizozemski moto šport 18.00 REVS - britanski moto šport 18.30 Britanski ral-ly 19.00 Nogomet - pokal Amerike KINO 24. novembra CENTER amer vvest film NAJBOLJŠI STRELEC ob 17 uri. amer kom. BARTON FINK ob 19 uri, prem. špan filma ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNE GA ZLOMA ob 21. uri STORŽIČ amer. ris REŠITEUI ob 16 uri, franc tr da erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer kom FIL0FAX ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer kom MOŽ ZA ŽENI TEV ob 17 in 19 uri, amer. trda erot. SRČECE ob 21 uri TRŽIČ amer srhlj. kom GREMLINI II ob 17 in 19. uri, amer trda erot ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 21 uri RADOVLJICA amer fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 18. uri, amer pust film BARVA DENARJA ob 20 uri BLED amer. črna drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 18 uri, amer melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20 uri BOHINJ amer akcij fant film TERMINATOR ob 18 in 20. uri LJ1VIZ.11 ČILI JM1 VUUU VZ SPORBT3I 25. novembia 1991^ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.20 9.50 10.05 10.20 10.35 13.30 14.55 15.05 15.25 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 1825 18.30 18.30 18.45 19.00 19.17 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.35 21.40 22.25 22.45 22.50 23.30 1.10 Video strani Mozaik, ponovitev V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica Pedenjžep Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani TV dnevnik Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP. Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Robot Potepuh in nočna lučka Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Zid, jezero, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Portret Mojmira Lasana Sova Film oživi, francoska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 17.30 19.30 20.00 21.00 21.30 23.00 23.50 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik Sarajevo Zelena ura Sedma steza Omizje Pesem je... Vlado Kreslin s prijatelji Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 725 8.00 8.05 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 11.45 12.00 12.05 13.00 13.05 13.30 14.00 1420 15.05 16.00 1620 17.00 17.05 18.00 1820 19.30 Sporočila beguncem Dobro jutro. Hrvaška Poročila TV nadaljevanka Poročila TVšola Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke Pojdi nekam, ne ve se, kam, lutkovna igrica Sedmi veter Mirovne pobude Poročila Reportaže, vključitve Poročila Reportaže Taksi, ameriška nanizanka Sporočila beguncem Poročila Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka Poročila Glasba, kultura, šport Poročila v angleščini Vključitve, reportaže Poročila Kristjani, angleška dokumentarna serija TV dnevnik 20.15 Hrvaška v svetu 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 17.00 19.30 2020 20.45 21.35 22.10 23.00 0.00 Video strani Malavizija: Skrivnostno življenje strojev Hov, otroška nanizanka Dnevnik Marshallove kronike, ameriška dokumentarna serija Bangkok Hilton, ameriško/avstralska nanizanka Električni kavboj Temna plat pravice Brez toka Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nanizanka 21.00 Fu Man čujev grad, ameriški film; Christopher Lee TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 čarobna svetilka, otroški program 15.10 Ravanovi, ameriška nanizanka 15.50 Agent Pepper 16.35 Sanchezovi otroci, ponovitev mehiškega filma 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.20 TV glasba - Yesterday, dokumentarna oddaja 22.50 Agent Pepper 23.40 Športna rubrika GLAS TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 10.30 Danes se ženi moj mož, ponovitev nemškega filma 12.00 Jour Fixe 13.00 Čas v sliki 13.10 Tednik 13.40 Slike iz živalskega sveta 14.10 Jack Clementi 15.00 Jaz in ti 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am. dam, des 16.05 Princeska Sara 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v stiki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John, serija 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm 22.15 Pele osvajalec, švedski film 0.40 Amma Claudine Myers, z jazz festivala Raab, maja 1991 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 1625 Leksikon umetnikov 16.35 Smithsonian VVorld, 8. del 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Mačke in pes 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Miinchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Julius Raab 22.00 Čas v sliki 22.30 Rojstvo Evrope, 4 del 23.35 Nočni studio 0.25 Hello Austria, hello Vienna 0.55 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc. Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop. Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek 1. RADIO žnu 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Ob- radio triiC SLOVENIJA 2 23.00 PESEM JE.. KRESLIN S PRIJATELJI VLADO Novembra 1990 je režiser Slavko Hren posnel koncert za Amnesty International z naslovom ZA KOGA ROŽA CVETI, na katerem je nastopil Vlado Kreslin s prijatelji Borisom Cavazzo, Daretom Vali-čem, Matjažem Seknetom, Va-netom Gošnikom, ter Beltinško bando, harmonikašicami Zupan in tamburaši Šukar. vestila - 17.15 - Otroški program 18.00 - Mladinski program - 19.00 Odpoved programa - GAULOISES BLONDES PIZZERI3A ,P0B GRADOM TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peci Odprto: od 12. • 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO Oddaje: torek, četrtek in sobota od 16. do 18. ure, nedelja od 10.30 do 15. ure sobota, 23. november - sobotni večer z Merkurjem iz Kranja nedelja, 24. november - nedeljsko dopoldne s Piko, Polonco, mesnico Dolhar, Al-petourovo potovalno agencijo in Modeno - nedeljsko popoldne s QI GUNG metodo zdravljenja. Oddajamo na: SV 189,4 m ah 1584 KHz, UKWstereo 88,9 in 95Mkz Kontaktni telefon: 50-572 KINO 25. novembra CENTER amer. west. film NAJBOLJŠI STRELEC ob 16. in 18. uri, špan. film ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 20 uri STORŽIČ in ŽELE-ZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer, drama GLASBENA SKRINJICA ob 19. uri RADOVLJICA amer. črna drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 20. uri BLED amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri / ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC TA MESEC NA VRTU ZA ZDRAVO PREHRANO O O po m Z i—i r > n m H fl Ki K> z o < 09 i —i > Z Gomolji gladiol naj bodo zdravi Preden damo gomolje gladiol v dokončno prezimovališče, jih moramo temeljito posušiti in očistiti. Gomolji so dovolj suhi takrat, ko lahko stare z lahkoto odtrgamo od novih, luskolisti pa pri premikanju gomoljev lepo šelestijo. Z gomoljev odstranimo še tiste dele stebel, ki smo otrdele mumije. Tudi take gomolje moramo razkužiti, zelo slabe pa raje zavrzimo - sežgi-mo. Gomoljna trohnoba gladiol je večinoma posledica neustreznega shranjevanja. Po dosedanjih ugotovitvah se pojavlja povzročitelj gomoljne troh-nobe praviloma na poškodova- Zdrav! Trda trohnoba Gomoljna trohnoba jih na njih prvotno pustili. Vse poškodovane in bolne gomolje pri čiščenju odstranimo. Teh gomoljev nikakor ne smemo dati v shrambo skupaj z zdravimi. Nevarnost je namreč, da jih okužijo. Tiste gomolje, ki so poškodovani, shranimo v posebnem prostoru, velikokrat jih namreč lahko še uporabimo, tiste gomolje, ki jih bolezni niso zelo napadle pa razkužimo in shranimo v posebnem prostoru. Gomolje damo za pol ure v nih gomoljih. Zato moramo pri izkopavanju gomoljev paziti na to, da jih ne ranimo. Če pred uskladiščenjem vse gomolje razkužimo, delujemo s tem preventivno tudi zoper gomoljno trohnobo. Gomolje gladiol shranjujemo v suhem, zračnem prostoru pri 8 do 12 stopinj C. Najbolje je, da jih naložimo v plitve platoje (nizke gajbice). V vsak plato damo največ dve plasti gladiol. Platoje potem zložimo drugega na drugega in 0,25-odstotno (2,5 g na liter vode) raztopino živosrebrnega razkužila (germisan, ceresan ali kaj podobnega, poklicni vrtnarji vam bodo vedeli svetovati). Raztopina naj ima 12 do 15 stopinj C. Potem gomolje hitro posušimo v zelo toplem prosto- tako porabimo malo prostora. Vsake štiri tedne platoje preložimo in pregledamo tudi gomolje. Dobro se je obneslo shranjevanje gomoljev gladiol v plastičnih vrečkah. Uporabljamo preluknjane vrečke. V celih vrečkah se nabira vlaga in neu- ru. Oboleli gomolji naj bodo v razkužilni raztopini najmanj 2 uri, preden jih damo v razkužilo, pa moramo z njih odstraniti vse luskoliste. Ni škode, čeprav ostanejo gomolji v razkužilu dlje kot 2 uri. Trda trohnoba in trohnoba gladiol sta nevarni bolezni, ki napravita veliko škode. Te bolezni spoznamo na gomoljih že jeseni. Na gomoljih so rjave, nekoliko vgloblje-ne in na robu deloma izbočene lise. Močno napadeni gomolji se sčasoma spremenijo v Črne, godno deluje na gomolje. Vrečke obesimo v zračnem prostoru in označimo z imeni sort, ki so v njih. Če za gladiole nimamo prostora, v katerem ne zmrzuje, jih moramo dati v večjo gajbi-co s suho šoto; Vsak gomolj obdamo s šoto. Zložimo jih v plasti: gomolji se ne smejo dotikati. Med posamezne plasti damo kakšna 2 centimetra šote. Tako shranjeni gomolji prenesejo tudi 5 do 6 stopinj mraza. Črn kruh Že zadnjič smo na tejle strani pisali o nevarnostih za telo, ki tičijo v prečiščenih živilih. Tako spremenjena živila so mrtva, ne morejo več obogatiti našega življenja, našega zdravja. V obeljenem rižu ostane na primer le škrob. Odvzeli so mu vse najpomembnejše življenjske lastnosti. S sirotko in pi-njencem izgubi mleko večji del svojih lastnosti. Življenjsko pomembne snovi zrn oljaric ostanejo v oljnih pogačah, namenjenih živini. Njihov učinek je torej za nas izgubljen. Najbrž je učinek prečiščevanja najbolj škodljiv zlasti pri kruhu, tem vsakdanjem živilu, ki ga pravzaprav največ pojemo. Glede kruha je treba ljudi še vzgojiti, kajti mnogo je še zakoreninjenih predsodkov. V 19. stoletju je prišlo do spremembe prehranskih vrednosti nekaterih živil; da bi razširili prodajo izdelkov, pritegnili potrošnika, so industrijsko obelili moko in sladkor ter tako približali množicam delovnih ljudi beli sladkor in belo moko, ki sta bila dotlej dosegljiva samo tistim, ki so bili dovolj premožni. To je bilo nekakšno približevanje kruhu bogatih. (Sledili so - zaradi drugačnih psiholoških vzrokov - olje in mlečni izdelki.) Bela moka in sladkor sta bila namenjena peki peciva in kruha za praznične dni. Bila sta simbol brezskrbnosti, premožnosti. Danes pa v škodo svojemu zdravju pojemo naj- več takega kruha. Beli moki manjka tisto, kar je v žitu dragoceno: kalček. V presejani beli moki ni več avksonov, ki so velikega pomena pri obnavljanju in pomlajevanju telesa. Zato rnočno priporočamo uživanje kruha iz nepresejane moke, pšenične ali ržene (rž je priporočljiva pri lenem črevesju). Na gastro-enteroloških oddelkih nekaterih bolnišnic v Švici so naredili poskuse s kruhom iz nepresejane moke. Uspeh pri taki dieti je bil tako dober, da so s tem nadaljevali. Ena od teorij - prav tako preskušena -dr. Max Bircher - Bennerja je, da živil ne smemo razkrajati ter uporabljati samo nekaterih njegovih sestavin. Mleko, ki smo mu posneli smetano, ni več popolno živilo. Dr. Bircher je zapisal: "S samovoljnimi posegi v sestavo živila uničujemo ravnovesje sestavin hrane. Tega ravnovesja ni mogoče obnoviti niti z "znanstvenimi" postopki. Samo popolna živila vsebujejo življenjsko pomembne sestavine in zato jim moramo dajati prednost. Veseli smo lahko, da so tem ugotovitvam znanstvenikov prisluhnilvv tudi nekatere naše pekarne in pripravile več vrst črnega kruha, ki ga bogate polnovredna zrna. Na Gorenjskem prednjačita Žito Lesce in Pekarna Kranj z raznimi črnimi hlebčki. Vsekakor pa velja: raje sezite po gostem črnem graham kruhu kot po lepi beli štruci. Delavec je največji siromak, kadar misli - z možgani politika. Poskusimo še me Kmečke žene iz Komende so na razstavi Predstavitev novejših sort krompirja, ki je bila 7. novembra v Mostah pri Komendi, pripravile tudi vrsto dobrih in okusnih krompirjevih jedi. Nekaj vam jih bomo predstavili tudi na tejle strani. Krompirjeva pire juha Do mehkega skuhaj 1 kg olupljenega krompirja. Pretlači z vodo vred. Vzemi 2 žlici masti, čebulo, peteršilj, 3 žlice moke - naredi svetlo prežganje, zalij s krompirjevo vodo, ter gladko zmešaj. Dodaj 1 /4 1 kisle smetane, popopraj, naj malo povre, dodaj na kocke narezan in popečen kruh. Lahko dodaš nekoliko zrezane kuhane svinjine. Krompirjevi cmoki s slanino Skuhaj 7 srednje debelih krompirjev in jih pretlači skozi sito. Mešaj 5 dkg presnega masla, primešaj dvoje jajc, pretlačen krompir, 10 dkg zrezane svinjine, pest drobtin in malo moke. Naredi cmoke, skuhaj jih v slani vodi in dodaj v juho. Krompirjeve polpete Skuhaj 1 kg krompirja, olupi, zmečkaj, dodaj 2 do 3 jajca, smetano ali mleko, dobro premešaj in naredi testo. Oblikuj polpete, ki jih lahko povaljaš tudi v drobtinah in jih ocvri. Krompirjeve polpete lahko ponudimo s solato, omako, čežano, vinsko omako. D.C \ TEMA TEDNA Takole se glasi pravilo Murphvjevega stila: »Če nimaš argumentov, če ne veš, kam ali kako, ali če se ti o zadevi enostavno ne da več razmišljati, ustanovi komisijo.« Po tem lepem pravilu se v zadnjem času stvari sučejo tudi pri nas, saj smo dobili predlog vladne koalicije, da bi o zakonu o lastninjenju enostavno razpisali - vseljudski referendum! Da pa bi stvar racionalizirali, naj bi na predstoječem referendumu ljudstvo odločalo še o denacionalizaciji pa še o ukinitvi zdra-harskega zbora združenega dela... Na referendumu o lastninjenju bi cenjeni Slovenčki in preljube Slovenčice smeli odgovoriti na vprašanje, ki bi se glasilo: »Ali ste za brezplačno razdelitev delnic ali ne?« Spraševala bi potem sešteli listke z DA in listke z NE in dobili bi lastninski zakon, o katerem dandanašnji poteka prava vojna med pozicijo in opozicijo, stroko in pozicijo, vlado in zborom združenega dela, stroko in vlado in tako dalje. Končno je le nekdo prišel do genialne ideje, ki smo jo tako težko pričakovali: Kaj bi se o strokovnih vprašanjih bockali strokovnjaki med sabo! Naj se z enim samim samcatim odgovorom na vprašanje, ki je ljudski razumljivo, razreši ta gordijski vozel in naj nosi odgovornost za morebitne napačne odločitve tisti, ki je tako odločil! Meni si sploh ni težko predstavljati, kakšna predreferen-dumska evforija bi zajela populacijo na sončni strani Alp, ko bi jo obvestili, da mora po nedeljski maši na običajna volišča. Da obkroži DA ali NE na listku, kjer bi se spraševalo, ali so za brezplačno delitev delnic ali ne. Če vi mislite, da bi kar drveli in trumoma obkrožali DA, ste se presneto zmotili. Ta volilna baza je postala silno nezaupljiva in oprezna, saj nič več ne ve, v katerem grmu tiči zajec. Vsesplošna revščina nam namreč še tako briljantne velike teme razblini kot milne mehurčke, da se človeku kar milo stori in mu je, oprostite, že kar sitno tu živeti. Vsak Švicar bi ob takem referendumskem vprašanju najprej padel dol v nezavest in ko bi se pobral, bi od veselja, da nekaj dobi kar tako, na lepe oči, tisti DA navdušeno obkroževal toliko časa, dokler ga ne bi spet vrglo. Referendum Pri nas pa bi ob takem nedvoumnem, jasnem in preprostem vprašanju javnost otrpnila kot žaba pred kačo. Nato bi se usul plaz in volilci bi grmeli: Zakaj pa delnice brezplačno in vsem, a? Mar bodo zdaj lenuhi dobili toliko kot pridni, a? Bodo delnice pošiljali priporočeno po pošti ali jih bodo delili po krajevnih skupnostih, a? Bodo delnice vnovčljive po špecerijah in mesarijah, a? Skratka: kup relevantnih vprašanj za vse mogoče odprte telefone časopisnih in radijskih uredništev, tako bi se stvar spolitizirala in zvulgalizirala in bi bil pozitivni izid referenduma jako vprašljiv. In potem bodi ti ena garaška in dobrotljiva vlada, če imaš tako ljudstvo! Ponudiš brezplačne delnice, pa sprašujejo, kje jih lahko takojci »zagonijo«; greš se konstruktivne parlamentarne polemike, pa ti osle kažejo; odpreš zasedanje v PoljČah za javnost, pa te hopsajo novinarji; se po svetu potiš v vladnih kabinetih, pa grmijo, da zapravljaš; ne pobiraš davkov, pa kričijo, da si nesposoben. Ko zjutraj objaviš, da bodo parlamentarci na seji dobili v roke strogo zaupno poročilo o plačah, že čez pol ure vsak »pikzimer« v Sloveniji ve, kaj v zaupnem poročilu piše. Za scagat! Če bi v tem trenutku v imenu vlade podložnike referendumsko vprašal, ali ste zato, cenjeni Slovenčki in preljube Slovenčice, da nam nad Slovenijo Sonce zjutraj še naprej vzhaja, bi zavpili: »Ne, naj kar po ves dan samo zahaja!« Tako nehvaležne so ratale široke ljudske množice, da bi same sebi zanalašč napravile škodo, samo da ne bi bilo tako, kot dobrotljiva in garaška nam vlada misli ali predlaga. Oni dan me je en tak nebodigatreba vladni oponent in v tej mili nam demokraciji odkriti disident, kar naravnost vprašal: »Ti, ali mi ti lahko razložiš, kako približno bi izgledalo, če bi vlada padla?« Vzelo mi je sapo: aha, se že naslaja! Moj odgovor: »Ja, če vlada pade, potem vsi popadajo po tleh in tam pač ležijo...« Ali zdaj vidite, kako bi se glasovalo na referendumu o brezplačni razdelitvi delnic? Neslavno bi propadel, kajti veliko bi jih zanalašč kontralo, samo da vladi koza crkne. Zato resno svetujem previdnost: nikar s takim vprašanjem pred nehvaležno in nepredvidljivo javnost, saj ji je že zdaj prekleto jasno, da tudi s tistim brezvrednim papirčkom v obliki delnic ne bo preživela... • D. Sedej Projekt-. preimenovale \i\ic »Partizani« na desni, »cerkveni« na levi Tržič, 21. novembra - Po prvih demokratičnih volitvah po vojni so se domala v vseh slovenskih občinah začele tudi razprave o preimenovanju ulic, cest in trgov. Komunistična oblast je namreč poimenovanja ulic izvedla v skladu s svojo ideologijo in pri tem spremenila imena tudi tistih ulic, ki so prej nosila lepa slovenska imena. V Tržiču imajo zdaj ulico, ki je na desni strani Bistrice polovico Partizanska, na levi pa polovico Cerkvena. V nekaterih gorenjskih občinah so pri preimenovanju ulic ostali le pri delegatskih pobudah - z izgovorom, da bi množična preimenovanja le preveč bremenila občinski proračun in občanov žep, saj so tu stroški za nove tablice in spremembe v osebnih in drugih dokumentih - v nekaterih občinah pa so se projekta preimenovanja lotili zares temeljito. V Tržiču so že tako daleč, da so minule dni že nameščali nove tablice na pročelja hiš. Drobcen primer iz Tržiča kaže, da tudi pri nujnem preimenovanju ulic včasih ne gre vse gladko. Partizansko ulico naj bi namreč preimenovali v Cerkveno zato, ker je bila že nekdaj Cerkvena. A glej ga zlom-ka: nekateri prebivalci bivše Cerkvene, v času enoumja pa Partizanske ulice, so se uprli. Niso hoteli starega imena Cerkvena ulica, ampak so vztrajali, da še naprej živijo na Partizanski. Komunisti bi to že gladko rešili: soseski bi preprosto vrgli tablice in - zdravo! Danes pa smo v demokraciji, zato se je med različno mislečimi stanovalci izvedel referendum. Rezultat: polovica gospodinjstev nekdanje Cerkvene in sedanje Partizanske se je odločila, da živi še naprej na Partizanski, polovica pa je vztrajala pri Cerkveni. Kaj je drugega ostalo kot to, da se sprejme kompromis. Tako so ulico prepolovili: polovica je Partizanske, polovica pa Cerkvene. Na Cerkveni se je zgodilo tudi to, da stanovalci, ki jih je doletela številka 13, te nesrečne »cifre« niso hoteli sprejeti. Tako je Cerkveni del bivše cele Partizanske in bivše bivše cele Cerkvene ulice brez hišne številke 13. In zakaj vam posredujemo to informacijo? Samo in le zato, ker vemo, kako uporabna so taka obvestila. Prav v Tržiču se nam je namreč že zgodilo, da smo nekoč debelo uro iskali številko na Bečanovi ulici. Končno nam je neki domačin le povedal, da se Bečanova ulica sicer začne in nekaj časa traja in traja, potem pa izgine kot kafra, saj se nadaljuje na čisto drugi strani. Če boste zatorej imeli opravke na bivši bivši Cerkveni, bivši Partizanski ali sedanji pol - pol Partizansko - Cerkveni ulici, naj vam bomo v dobrotljivo pomoč. Ko se boste postavili v smer vodotoka Bistrica * sporna ulica namreč prečka Bistrico - vam je na levo roko Cerkvena ulica, na desno roko na Partizanska. Po tem »orientir-ju« se vam bodo desno - leve usmeritve zdele rahlo nelogične. Res bi popotnik hitreje za-popadel, ko bi bilo ravno obratno: na levi »partizani«, na desni »cerkveni«. Vendar so tudi taki zasuki opravičljivi. Samo pomislite, koliko stroškov bi šele bilo, ko bi zaradi vašega lažjega »orientirja« stanovalce s Partizanske preseljevali v hiše na levi, stanovalce na Cerkveni pa silili v objekte na desni. # D. Sedej < w > O Z Z uu od O O < CC F C/D co Me\eoio\ošYfca postaja v Ratečah - Planici Sneg je pri nas doma Rateče - Planica - Nimajo prav tisti, kd mislijo, da se je v zadnjih desetih letih vreme spremenilo. V meteorološki postaji v Ratečah in v Planici ugotavljajo, da so povprečne temperature ostale približno enake. Ko zjutraj poslušamo, kak- trov. V nasprotju s tem pa je bil šno je vreme po Sloveniji, je iz vsake napovedi jasno, da je vedno najbolj hladno ali mrzlo v Ratečah in v Planici. Kar za-zebe nas, ko slišimo, koliko stopinj Celzija je pod ničlo in koliko snega jim je zapadlo. Meteorološka postaja Rateče - Planica je ena izmed postaj Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana in je edina slovenska postaja, ki že od leta 1945 stoji na istem mestu. »To, da se rateška postaja v vseh desetletjih ni preselila, je kar precej pomembno, saj so podatki, ki se primerjajo, veliko bolj verodostojni,« pravi Franc Makse, ki je za postajo v Ratečah skrbel vse od leta 1948 in se pred časom že upokojil. »Na meteoroloških postajah opazujemo vreme in beležimo podatke o vremenu ter jih sporočamo v zbirni center,« nadaljuje Franc Makse. »Kakšne podatke? Pritisk, temperaturo, vlago, vidnost, padavine. Za vse zbirne centre in postaje po svetu velja, da se podatki zbirajo v treh dnevnih terminih: ob 7. uri zjutraj, ob 14. uri in ob 21. uri. Razen tega dežurni po postajah v času med temi termini pošljejo tudi opis vremena. Čeprav so ljudje prepričani, da se je v zadnjih desetletjih vreme precej spremenilo in da se je ozračje otoplilo, vsaj meritve in primerjalni podatki na rateški postaji tega ne potrjujejo. Samo poglejte podatke: v zadnjih dvajsetih letih so srednje temperature enake. V letih od 1950 do 1990 je sneg v Ratečah in v Planici vedno padel sredi novembra, najdalj pa je »ležal« v zimi od leta 1950 na 1951, kar 191 dni ali šest mesecev in 11 dni. Ratečani so tistega leta dobili sneg 20. oktobra, skopnel pa je 4. maja leta 1951. Višina snežne odeje je bila največ dva metra in 20 centime- sneg v Planici in v Ratečah leta 1958 le 31 dni, bilo pa ga je le malo več kot pol metra. Res je, da je sneg v Ratečah doma in meter snega ne pomeni pravzaprav nič. Povprečno imamo 120 dni ali 4 mesece sneg. Značilno za ta alpski svet je to, da imamo velike razlike med nočnimi in dnevnimi temperaturami. Amplitude so res velike, saj je lahko poleti tudi do 30 stopinj Celzija, zvečer pa že pod 10 stopinjami Celzija. Tudi to se je že zgodilo, da smo imeli pozimi ponoči celo 35 stopinj Celzija pod ničlo. Če pogledamo povprečne temperature, potem je bila v desetih letih od leta 1951 do 1960 povprečna temperatura 6 stopinj Celzija, od leta 1961 do 1970 je bila povprečna temperatura 5,6 stopinje Celzija in v letih od 1971 do 1980 pa 5,5 stopinje Celzija. Razlike so le v desetinkah. Temperature se torej ne spreminjajo tako hudo kot nekateri mislijo. Zanimivo tudi je, daje, denimo, povprečna maksimalna temperatura v Ratečah 6,7 stopinje Celzija, v Bovcu, ki je le 30 kilometrov stran, pa 10,2 stopnje Celzija. Ta podatek zgovorno ponazarja, koliko bolj v Sibiriji smo Ratečani od drugih. Ta dolina pač sodi v Julijske Alpe, kjer je veliko več padavin in veliko bolj mraz. Padavin je v Julijskih Alpah 1.700 litrov na kvadratni meter. Čeprav sem toliko časa delal v meteorološki postaji, nerad napovedujem vreme. Saj ga zanesljivo tudi ni mogoče napovedati, kajti v dolini, obdani z visokimi hribi, se vreme v trenutku lahko spremeni. Je pa dobro, da vetra le nimamo in se zato zimski mraz lažje prenaša.« # D. Sedej radio tri glav Jesenice UGANI ŠTEVILKO Prihodnjo soboto, 30. novembra, bo na 96 MHz - frekvenci, Radia Triglav Jesenice - od 16.45 do 18. ure že druga skupna razvedrilna kontaktna oddaja »Ugani številko«. Prejšnjo soboto smo super prebili led: natanko 314 kuponov ste bralci Gorenjskega glasa poslali radijcem na Jesenice, kar nekaj nagrajencev je bilo med njimi in zanesljivo bo tako tudi prihodnjo soboto. Če želite sodelovati v oddaji »Ugani številko«, morate na tablici obkrožiti VAŠO ŠTEVILKO. Neposredno v oddaji bodo prispeli kuponi sodelovali v žrebanju in če bo na izžrebanem kuponu označena »polna« številka, Vam pripada nagrada. Na dopisnici nalepljen kupon z Vašim naslovom mora prispeti v uredništvo Radia Triglav Jesenice najkasneje do prihodnjega petka (29. novembra). Držimo pesti in uganjujmo številko! Še nekaj: če kupona ne boste poslali, ga vseeno shranite; med oddajo: »Ugani številko« Vam bo prišel zelo prav, da si boste označevali, katere številke so poslušalci preko obeh radijskih telefonov in bralci Gorenjskega glasa preko kuponov med oddajo že uga-njevali. Veliko, veliko sreče Vam želimo! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 J Avstrijcev kar mrgoli Kdo pravi, da kranjskogorski gostinski delavci nič ne zaslužijo? Pretežno ob sobotah in ob nedeljah so vsi boljši lokali v Kranjski Gori prenatrpani z italijanskimi in avstrijskimi gosti, ki hodijo na dobro »papico in pupico«. Zanje pa je večerja predvsem zelo poceni, če ne že zastonj. Za 200 avstrijskih šilingov se namreč v vsakem lokalu tako dobro in obilno napiješ in naješ, da komaj sediš. Za primerjavo pa le povejmo, da je v sosednji A vstriji samo liter dobrega vina kakšnih 170 šilingov... Spet so torej prišli časi. ko je za naše sosede v Sloveniji vse domala zastonj. Zato kranjskogorski gostinci le upajo, da ne bo prekmalu zapadel sneg, ko bi zaradi otežkočenih prevozov preko mejnih prehodov ta tujski promet krepko upadel... • D. S. Le sekaj, sekaj smrečico! Gozdarska stroka že nekaj časa opozarja, da se zaradi tako liberalne gozdne zakonodaje, da danes lahko brez »štempla-nja« seka vsevprek, dela v gozdovih ogromna in nepopravljiva škoda. Nekateri kmetje sekajo in sekajo, les odkupujejo prekupčevalci in ga vozijo v Italijo. V nedavni TV oddaji je kmet, kije do golega posekal hektare in hektare svojega gozda, na vprašanje, zakaj je vendarle toliko posekal, prostodušno dejal: »Zakaj pa ne! Mar nismo zdaj samostojni?« Saj smo res! Tako samostojni, da nam očitno že škodi! In ko bomo posekali zadnjo smreko, nas bodo sosedje na tem področju razglasili za barbare prve vrste. Varovanje gozdov z vseh vidikov se namreč v Evropi tako internacionalizira, da jim že les ni več tržno blago ali surovina, ampak ga nadomeščajo z drugimi materiali Pri nas pa trumama nad lesno maso! Nastale bodo poseke in kot vemo, na posekah rastejo borovnice, pa brusnice in jagode. In ko bomo revni kot cerkvena miš, bomo poleg trave lahko jedli še gozdne sadeže, ki jih bo zaradi množičnih posek zares obilo. Če bomo seveda smeli - če nas ne bo hipoma »trefnil« kakšen moratorij na žvečenje trave in nabiranje borovnic... #D.S. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 11 45 Sedma steza 12.15 Osmi dan 13.00 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.25 Video strani 14.35 15.00 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.30 17.55 18.05 18.10 18.10 18.20 19.10 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20.55 21.05 21.50 22.10 22.20 22.25 0.45 Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 29. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik šolska TV Razvoj mehanike Nekoč je bilo .... življenje: Tovarna v jetrih Risanka EP, Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Zabeljeni domači rezanci Ex libris: Ob 200-letnici slovenskega gledališča Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Občutek krivde, angleška nadaljevanka EPP Novosti založb: Od obzorja do obzorja Yves Montand, 2. del TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP, Video strani Sova Življenje brez Georgea, angleška nanizanka Film oživi, francoska nadaljevanka Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, 13 oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Zvoki tamburic 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Umetniški večer Povečava: France štiglic, portret 22.00 Tistega lepega dne, slovenski film (čb) 23.20 Yucel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 TV nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TVšola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.06 Spored za otroke 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Taksi, ameriška nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila 15.05 Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.30 Hrvaška kulturna dediščina 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila 18.10 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 18.30 Batman, ameriška nanizanka. Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Šingen, japonska nadaljevanka 21.20 Na zdravje 21.45 Lovec na pivo, dokumentarna serija 22.15 Bangkok Hilton, ameriško/avstralska nanizanka 23.00 D.J. is so Hot 0.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Juda. vohljač in zvezdice, španska humoristična nadaljevanka 21.00 V znamenju orla, angleški film; Eartha Kitt, Sidnev Poitier TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 15.20 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.20 Ravanovi, ponovitev 17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Igrani film 22.55 Agent Pepper 23.45 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 10.30 Angel s trobento, ponovitev 11.45 Raji živali 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Speedy Gonzales, risanka 14.00 VValtonovi 14.46 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 16.05 Nonni in Manni, mladinska nadaljevanka 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 če bi sosedi vedeli, humoristična serija 22.05 Umazani psi, ameriški film; Nick Nolte 0.06 MacGvver 0.55 Čas v sliki 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Mačke in pes 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.30 čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 1320 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slov-neija. Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila. BBC Lodno/i ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 20.00 OBČUTEK KRIVDE Richard sredi noči plane v Sallv-jino sobo. Strašno je prizadet nad odkritjem, da je odpravila otroka. Deset let je skrbel za Sal-ly in jo imel rad. V trenutku velike stiske pa ni našla poti k njemu, ni mu zaupala. Čuti, da se mu je izneverila tudi Helena. Ne more razumeti, da je hotela storiti najbolje za Sallv. Sklene jo zapustiti. Po vsem tem ne bi mogel več živeti z njo. Sally pa se vsa zaskrbljena sprašuje, ali naj Felixa posvari pred Richardom. večerna inforamtivna oddaja, 19.00 Zaključek 6.20 Richmond Hill 7.05 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha-ne, ameriška nadaljevanka 10.35 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.20 Res velik razred, ponovitev 11.50 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.15 Kolt za vsak primer 13.15 Salambo, italijanski pustolovski film, ponovitev 14.45 Risanke 15.40 Air Force 16.35 Res velik razred 17.00 Poročila 17.10 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Patton - upornik v uniformi, ameriški vojni film; George Scott 23.40 Enkratno razpolaganje 0.25 Kobra, prevzemite 1.30 Klute, ameriška kriminalka 3.35 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 920 Mladinske oddaje 9.45 Bogat in lep 11.30 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jo-nes 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 1925 Knight Rider 20.15 Film 22.00 Eksplozivno 22.55 Zakon 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Britanski rally 9.00 Zimske Ol 92 9.30 Rugby 10.30 Eurobika 11.00 Osvojite Arktiko 12.00 NBA košarka - Houston : Nevv York 13.30 REVS - britanski moto šport 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Britanski rally 16.00 Golf -malaga 16.30 Boks 18.00 Osvojite Arktiko 19.00 Bovvling 20.00 Britansiki rally 20.30 Španski goli 21.00 Boks, prenos 23.00 Britanski rally 23.30 Biljard snooker KINO 26. novembra CENTER amer. vvest. NAJBOLJŠI STRELEC ob 16. in 18. uri, franc. film CYRANO DE BERGERAC ob 20. uri STORŽIČ fran. trda erot RAZPOSAJENI SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. FILOFAX ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 19. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. črna drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLVN ob 20. uri Dominik MalovTrr. Fasade je škoda, znotraj se že "zapuca" Gabi Mjančič Dominik Malovrh iz Hraš pri Smledniku je pravi mizar. Ne zato, ker je cenjen po stavbnem pohištvu, tudi zato ne, ker zna prisluhniti modnim zahtevam in tudi zato ne, ker naredi okno tako trdno in gladko, kot so ga izdelali stari mojstri, pač pa zato, ker mu manjka malo prsta. Mizar z vsemi celimi prsti namreč ni pravi mizar. Kar poglejte njihove roke, pa boste takoj vedeli. Vrh svojega kazalca je izgubil še v Nemčiji, kjer je delal skoraj deset let in se pri nemškem mojstru specializiral za stavbno pohištvo. Enkrat se zgodi, pa če še bolj paziš na prste. Samo hipec nepazljivosti... Petnajst let zdaj že dela na svojem. Izučil se je na Vrhniki pri mojstru Gabrov-šku, ki je izučil 25 vajencev in vajenci so ga potem nosili na njegovi zadnji poti. To so bili drugačni časi. Danes obrt vajencev skorajda ne pozna. Dominik je izučil le enega, svojega sina. Pa je škoda, da so se časi tako obrnili. Moralo se bo kaj spremeniti tudi na tem področju, če bomq hoteli spet imeti prave mojstre, pravo kvaliteto, ki bodo znali narediti okno, vrata, močna in trdna, kot so jih izdelovali nekoč. Za sto let! A časi in okusi se spreminjajo. Ljudje mečejo iz hiš stara okna, vzidujejo nova. Dominika boli srce, ko vidi vso razkopano fasado. Zaradi menjave enega samega okna bo treba vso fasado obnoviti. Dober mizar bi naredil okno po meri tako, da bi se na zunaj sploh ne videlo, da je okno zamenjano, le znotraj bi bilo treba malo "zapucati". Dominik Malovrh pa je tudi eden redkih mizarjev, ki si zna vzeti prosti čas in zna zvečer malo prej zapreti delavnico, da lahko, med drugim, prebere tudi časopise. To ne pomeni, da ne potegne, kadar naročilo tako zahteva, toda nekaj časa zase mora tudi obrtnik imeti, pravi. In prav ima. "Gorenjski glas občasno kupujemo. Resno pa razmišljamo, da bi ga naročili. Mali oglasi so zame najbolj zanimivi. Vedno kdo ponuja kakšen les. Zadnjič sem preko vaših oglasov iskal macesen za eno od mojih strank. Mimogrede sem ga dobil. Neverjetno, s koliko koncev so se oglasili. Že po tem vidim, da je Gorenjski glas dobro bran." • D. Dolenc Jutri (v soboto) in pojutrišnjem (v nedeljo) bo velika dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani gostila modo. Oba dneva ob 17. in 20. uri bo namreč organizirana prireditev »Modni BAZAR 91«, na kateri se vsako leto predstavijo vrhunski proizvajalci konfekcije, obutve in modnih dodatkov. Letošnji BAZAR bo v marsičem rekorden - ne glede na težave v poslovanju skoraj vseh slovenskih tovarn jim uspeva držati korak s svetovno modo in to bodo nazorno predstavili tudi na prireditvi. Nekakšen mini uvod v dogajanje na Bazarju so prejšnji teden pripravili v kranjskem klubu Galuoises blon-des z modno revijo. Gorazd Šinik je posnel utrinek z revije - kombinacijo, ki je kot nalašč za mokre novembrske dni. Praktična in modna. Decembra bo dve leti, odkar je poklicna cvetličarka Gabi Aljančič z Loke pri Tržiču na Deteljici odprla svojo cvetličarno Tulpa. Vse ima v svoji trgovinici, kar se pač za cvetličarno spodobi, od lončnic do rezanega cvetja, od okrasnih lončkov do zaščitnih pripomočkov in posameznih vrst zemlje, kakršna pač kakšni roži dobro de. Vojna v sosednji republiki je osiromašila ponudbo in jo tudi podražila. Kajti namesto iz Splita prihajajo zdaj vrtnice, gerbere, irisi in podobno rezano cvetje iz Italije in Holandi-je, včasih celo iz Iraka. Ljudje so nejevoljni, toda Gabi ne more prav nič pomagati. Cvetje je zdaj res že luksus. Stranke ne naročajo več košatih pisanih šopkov, kot nekoč, za darilo zadostuje že en izbran cvet, malo zelenja in celofan. Več se- gajo po lončnicah. Te so domače, lepe, zdrave. Dracene, drevesca življenja, praproti, božične zvezde, sobne azaleje, fikusi, vse leto cvetoči spatifili, drobnocvetne kalanhoe. Z vsako lončnico gre tudi nasvet, kako jo negovati. Pogosto se gospodinje pritožujejo Gabi, da jim v stanovanju v bloku nobena roža ne uspeva. Pozimi, ko so stanovanja ogrevana z radiatorji, je nekatere lončnice treba zalivati vsaj tako kot poleti, še raje pa imajo, da jih pogosto rosimo po listih, poudarja Gabi. Decembra pa bo, podobno kot vse, tudi Gabijina cvetličarna oživela z adventnimi venčki in božičnimi ter novoletnimi aranžmaji. Po svoje se teh dni Gabi kar veseli, kajti tu se cvetličarska spretnost in domiselnost še posebej izkažeta.# D. Dolenc Nekateri so toliko časa izvajali lov na čarovnice, da so se sami znašli -»na grmadi«. Mnogi politiki bi zaslužili črni pas -za boj z nizkimi udarci. Nove registrske tablice in nove občine Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je že predstavilo nove avtomobilske registrske tablice. Pripravili so jih za enajst slovenskih registrskih območij (U, MB, KR. CE, NM, MS, GO, KP, itd.). Na tablicah naj bi bili mestni grbi. In se je, po stari slovenski navadi, zataknilo. Nekaj občin se je že izreklo za to, da na registrski tablici ne bi smel biti grb »okrajne« občine, temveč njihove, če voznik registrira vozilo v njihovi občini. Na primer: Tržičan naj bi na svojem avtu imel tržiški grb in ne kranjskega, kot je predvideno trenutno. Omenjeni zaplet bo bržčas zadržal postopek uvajanja novih registrskih avtomobilskih tablic v Sloveniji. Ministrstvo bo moralo pobarati vse občine, ali želijo svoj grb na tablici, zatem uskladiti hotenja in potrebe... Vmes pa bodo tekle razprave o novi ustavi, ki zna prinesti menda celo 300 občin v državi Sloveniji, vsekakor pa več od sedanjih 60. Kakšen hec bo z zahtevami po grbih tedaj, ni jasno -morda bo najbolj modro, da minister Bavčar preseka gordijski vozel in določi, da sme biti na tablicah le grb države Slovenije. In pika. • M. V. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.55 11.25 12.15 12.30 13.30 15.10 15.20 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.30 17.45 17.50 19.00 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.45 21.50 22.30 22.50 22.55 23.40 1.00 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav Zid. jezero, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana Občutek krivde, angleška nadaljevanka Euroritem, 13. oddaja Video strani TV dnevnik Video strani Sova. ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Dolga pot domov, ameriški film (čb) EPP Intervju TV dnevnik, vreme EP, Video strani Videogodba Sova Alf, ameriška nanizanka Film oživi, francoska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.10 Euroritem, ponovitev 13. oddaje 18.30 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.00 Športna sreda 22.15 Svet poroča 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočilo beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 TV nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TVšola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Taksi, ameriška nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila 15.05 Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba, kultura 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila 18.10 Glasba 18.30 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 17.00 19.30 20.15 22.15 23.10 0.00 0.30 Video strani Malavizija Dnevnik Zasebni dosje Edgarja Hoover-ja. ameriški barvni film; Brode-rick Cravvford, Dan Dailev. Jo-se Ferrer, Rip Torn Izgubljeni raj, avstralska nanizanka Poirot, angleška nanizanka Blue Moon Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Juda, vohljač in zvezdice 21.30 Dementia 13, ameriški barvni film; VVilliam Campbell, Luana Anders, Bart Patton, Marv Mitchell, Ethne Dunn, Francis Ford TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper. ponovitev 17.00 Film, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Brezmadežna Marija, italijanski barvni film 22.05 TV dnevnik 22.15 Ravanovi, ameriška nanizanka 22.55 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 23.25 Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Vprašanje časa, ameriško-itali- janski film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Speedv Gonzales 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Potovanje na Kitajsko 16.00 Kotiček za živali 16.05 Nonni in Manni 16.30 Hevreka! 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.10 Kultura 20.15 Goreče nebo, francosko-itali-jansko-nemška nadaljevanka 22.00 Pogledi s strani 22.10 Velika goljufija, angleška nadaljevanka 23.00 Junak dneva 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mačke in pes 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Hladnega majskega dne, film 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet - UEFA pokal čas v sliki TV L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glas ba - 1. RADIO Žffil 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodnozabavna lestvica - 18.00 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek PRO 7 5.50 Shane 7.25 Risanke 870 Air For-ce 9.10 Hiša na trgu Eaton 10.00 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11 JO Grk osvaja Chicago 11.55 Tenis, loparji in topovi 12.50 Skin game, ameriška komedija, ponovitev 14.40 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Moj prijatelj Ben 16.35 Res velik razred 17.10 SLOVENIJA 1 SOVA ALF VVillie in Kate komaj zadržujeta smeh, ko jima Nealova nova prijateljica Maxine pripoveduje, kako je spoznala nekaj stoletij starega Vlada, boga bojevnika, če ne bi bilo njega, Maxine ne bi bila spet združena z Nealom. Da, ponovno. Kajti njuna ljubezen je znana že stoletja. Velja za eno najlepših... A ne za dolgo. Nealova nekdanja žena Margaret si ga spet želi. VVillie ga svari, naj ji ne nasede. Po neprespani noči mu da Neal prav: Margaret ga je izkoriščala. Zato ji je, ko ga je poklicala z letališča, naročil, naj pride k Tannerjevim. Da bo imel pri razčiščevanju pomoč... Agentka s srcem 18.00 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Čudoviti časi v Spes-sartu, nemška komedija 22.15 Spen-ser 23.20 Lisica, ameriški film 1.20 Nočni sokol 275 Hčerke pospravljajo, ameriška komedija 420 Avtosto-par RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 9.45 Bogat in lep 11.25 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 1475 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodnozabavne melodije 21.15 Gotschalkov Shovv 22.10 Ster nov TV magazin 2375 Benny Hill 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Britanski rally 9.00 Španski goli 9.30 Konjeništvo 10.30 Eurobika 11.00 Osvojiti Arktiko 12.00 Biljard snooker 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Britanski rally 16.00 Bovvling 17.00 Sumo 18.00 Superkros 19.00 Ameriški nogomet 20.00 Britanski rally 20.30 Formula 3 22.00 Golf 23.00 Golf - poročilo 23.10 Britanski rally 23.40 Zimske Ol 92 0.10 Boks POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! SAI.ON oflerulerO/t 064/218-323 ou KINO 27. novembra CENTER franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 16. in 18. uri, franc. film CYRANO DE BERGERAC ob 20. uri STORŽIĆ franc. trda erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 18. uri. amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 20. uri DUPLICA amer. melodrama CMERA ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film BARVA DENARJA ob 20. uri BLED Ni predstave! o 73 m Z t— i r > i* *v m H z O < aa 73 > i O) —i JO > J l(5(51 eJiiut&Auu z,Z ■PL/JglO J NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE Z glasbo nam lepša dneve Irena Vrčkovnik 23-Ietno dekle Irena Vrčkovnik iz Florjana pri Šoštanju v glasbo sega tako v narodnoza-bavnem kot zabavnem žanru, v svetu glasbe pa ni le ljubiteljsko, ampak si znanje nabira tudi teoretično na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Le nekaj izpitov ji manjka do diplome, zaposlena pa je trenutno kot učiteljica glasbe na osnovni šoli v Grižah. Začela je v narodnozabavnem ansamblu Vesna iz Velenja še v času, ko je obiskovala srednjo Pedagoško šolo v Celju. V tej sestavi je ob prepevanju kreirala kot nadarjena komponistka tudi smer Vesne. Florjanska polka in Sramežljivi zapeljivec sta bili viži izvedeni na Ptujskem festivalu domače zabavne glasbe '89, ki sta prejeli zlatega Orfeja za kakovost in nagrado Najboljši debitant, ki jo je prispevala Založba Sraka Draga Vovka. Nov zvok in glasbeni pristop sestave je našel zapis na kompilacijski kaseti Jesenske domače, lani pa tudi na samostojni kaseti ansambla Vesna. Ker je zasedba igrala ob narodni tudi zabavno glasbo, se je Irena Vrčkovnik vse bolj začela poizkušati tudi v zabavnem zvenu in po dveh skladbah na kompilacijski kaseti Naj, naj 5 in 6 Založbe Mandarina (Naivno dekle in Mirno spi, moj sin) je sledil letos glasbeni prvenec - zabavna kaseta Polepšaj mi ta dan, v Založbi Srake 029. Na kaseti je deset različnih skladbic namenjenih okusom mladih, zaljubljenim in odraslim. Tri skladbe ie Ire- i I R E r na Vrčkovnik napisala v celoti sama: naslovno Polepšaj mi ta dan. Tista noč in Človek. Tri skladbe so priredbe tujih uspešnic, ki so se že prijele na radijskih valovih: Orbisonova Blue bavou - Čakam te (besedilo Irena Vrčkovnik). Sedake-jeva Danes mi je šestnajst let in Briggsova Tvoja slika, na besedilo Marjana Stareta. Tomaž Kozlevčar, ki je poskrbel za glasbeno produkcijo, programiranje in igranje klaviatur, je priredil ponovno pesem Branka Jovanoviča Mirno spi, moj sin, v duetu je Irena z Otom Pestnerjem zapela skladbo Ostani tu. Igor Podpečan je napisal melodijo Pojem pesem. R. Gregorc pa Ljubezen na plaži. Na festivalu Vesela jesen Maribor '91 je Irena Vrčkovnik v duetu s pevcem Srečkom Se-darjem dobila tretjo nagrado občinstva za skladbo Pridi v Maribor. Drago Papler Težko je razbremeniti gospodarstvo, če so na njem - uteži politike. Tomaž Domicelj: Slovenskega naroda sin V petek, 8. novembra, je imel v Klubu Robinson v Tržiču nastop veteran med slovenskimi rockerji Tomaž Domicelj, ki je v zadnjem času znova postal nadvse popularen in je izdal celo novo kaseto s starimi hiti. Ob vsem tem je očitno odkril pravo formulo, kako pridobiti množice poslušalcev: Na svojih nastopih prepeva skladbe, s katerimi je zablestel že pred leti in se jih večina spominja še iz tistih časov, nekatere je še nekoliko posodobil, pove dva ali tri štose, »folk« pa »dol pada« od navdušenja. Tako je tudi tokrat navdušil Piše: Drago Papler V sredo, 27. novembra, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred tudi oddaja V ritmu valčka in polke z na-rodnozabavno lestvico Radia Žiri najpriljubljenejših viž ter novostmi narodnozabavne produkcije. Uvrstitve petih naj viž: 1. Brhke Gorenjske - Alpski kvintet 2. Planinski krst - Ansambel Nagelj 3. Prazna vas - Ansambel Obzorje 4. Tebi, mama najdražja - Ansambel Mateja Kovačiča 5. Zvezda, ki se utrne - Ansambel Lojzeta Slaka Predlogi novih petih viž: 6. Zapojmo vsi - Celjski instrumentalni kvintet 7. Polka za mlade - Štajerskih 7 8. Hej juhej pomlad zelena - Ansambel Toneta Kmetca 9. Nad domačo vasjo - Ansambel Spomin 10. Zlata harmonika - Toni Sotošek Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Jožeta Poklukarja, Ul. Miha Fistra 6, Naklo 64202, ki bo prejel glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek: Naslov. Glasujem za:_ Novi predlog skladbe:_ Mnenje o oddaji:_ Za glasbenega gosta 11. 12. predlagam:_ STROJNO VEZENJE APLIKLACIJ OLGA BREZ AR, Britof I 12 A. tel.: Oo4/24I-o94 množico obiskovalcev in le redki so ostali razočarani. Klemen Primožič Sončkov kot Novosti pa too much Živjo, spet smo tle in tle je tudi naše žrebanje. Rešitve okrog Modre kronike so bile v glavnem pravilne (o sexu in o vojni), izmed prispelih dopisnic, tokrat je vlekla Svetlana iz Sončka, pa je bil z vsem srcem izžreban Gorazd Mikelj, Mo-ša Pijade 5 iz Kranja. Moram napisati, da si imel zares srečo, kajti Svetlana ne izžreba kar vsakega. Pride dopis, z njim pa v Sončka. Velja? TOP 3 1. Angel varuh - Wolf (kaseta) 2. Zate Slovenija - Razni izvajalci (kaseta) 3. Na planini je živel - Tomaž Domicelj (kaseta) NOVOSTI Če sem prejšnjič napisal, novga je en kup, je ta kup tokrat na kvadrat. Iz uvoza je novih kar pet naslovov. Komaj si upam napisati, da sta prišli kaseti od Gunsov, Use Your niu-sion, zdi se mi, da jih bo zmanjkalo v dveh urah in šestnajstih minutah. Pa naprej Brian Adams = VVaiking Up The Nighbours (z vsemi uspešnicami, seveda z glasbo iz Robina Hooda), Dire Stratiš = On Every Street, Chesnev Hawks = Buddy's Song in razni izvajalci s Top parade. Domačih novosti je tokrat točno 10, a ker ni placa o njih naslednjič, zaenkrat pa dve spodbudi, namreč samo v Sončku lahko še dobite CD Sokolov z Marijo pomagaj (zadeva je uradno namreč že razprodana), tu pa je še videokaseta s kranjskega Ročka proti vojni. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 25: Ali veste, za kateri Costnerjev film je Brian Adams napisal komad (Evervthing I Do) I Do It For You? (ni Robinson) rešitve pošljite v Uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj do srede, 27. novembra, variacije na Sonček zraven pa še veljajo. Aloha. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.30 1020 10.20 10.40 11.10 1120 11.50 12.40 13.30 15.10 1520 15.50 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.30 18.30 18.35 19.05 19.17 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 20.40 20.45 21.45 21.50 22.10 22.20 23.40 Video strani Mozaik, ponovitev Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Šolska TV, ponovitev Razvoj mehanike Nekoč je bilo... življenje: Tovarna v jetrih Risanka Alpe Jadran Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka Video strani TV dnevnik Video strani Mozaik: Alpe Jadran, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka Risanka EPP TVokno EPP TV dnevnik Vreme EPP Evita Peron, ameriška nadaljevanka EPP Tednik EP Video strani TV dnevnik, vreme Poslovna borza Sova Taksi, ameriška humoristična nanizanka Film oživi, francoska nadaljevanka Jazz, blues... Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 17.30 19.30 20.00 20.30 20.55 21.05 21.55 23.15 23.45 Euroritem Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik Sarajevo Žarišče Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani: Jernej Gregorič - klavir Večerni gost: Tone Hočevar Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Fran Škofič: Gospod s Preseka, predstava SLG Celje Program HTV 1 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 TV nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Ne daj se, Floki, otroška serija 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 1205 Vključitve 13.00 Poročila Reportaže Taksi, ameriška nanizanka Sporočila beguncem Poročila Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka Poročila Glasba Znanost za svobodo Poročila v angleščini Vključitve, reportaže 13.05 13.30 14.00 14.30 15.05 16.00 1620 16.30 17.00 17.05 18.00 Poročila 18.10 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.20 Arsenio Hali Shovv 21.10 Izgubljeni raj, avstralska nadaljevanka 22.00 Strankarski klub HTV 2326 Eurogol 0.00 Chelmsford 123 025 Jazz 0.55 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nanizanka 21.00 Gospod z brazgotino, italijansko/nemški film TV KOPER 13.00 14.30 15.30 16.00 16.30 16.55 18.30 18.45 19.00 19.30 19.50 20.30 21.10 22.10 22.20 23.20 športne oddaje čarobna svetilka, ponovitev Ravanovi, ameriška nanizanka Agent Pepper, ponovitev Leta presenečenja, dokumentarna oddaja Brezmadežna Marija, ponovitev italijanskega barvnega filma Risanke Odprta meja TV dnevnik Eurogol Čarobna svetilka - otroški program Meridiani, aktualna tema Juke box, oddaja v živo TV dnevnik Juke box, oddaja v živo Agent Papper TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.06 Mačke in pes 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Charlie Chaplin Cavalcade 12.05 Kraljestvo narava 12.15 Nekoč 12.20 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 1325 Speedv Gonzales 14.00 O bog, gospod župnik 14.50 O bog, gospod župnik 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bilo življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Nonni in Mammi 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v siiki 17.10 VVurlitzer 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 2120 21.30 22.50 0.20 1.05 čas v sliki Mi Trapper John Znanje danes čas v sliki Vreme Šport Staro srce še enkrat mlado, tri zabavne zgodbe Pogledi s strani VVing of Freedom, ameriški film; David Hasselhof; Linda Blair Ljubim te, Alice B. Toklas. ameriški film, Peter Sellers, Jo van Fleet MacGvver Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 10.10 Juiius Raab .10.55 Ob 100-obletnici rojstva Juliu- sa Raaba 16.06 Leksikon umetnikov 16.15 Šport; Nogomet - pokal UEFA 17.15 Varstvo narave med Elbo in Vzhodnim morjem 18.00 Katts & Dog 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Prisluhnite signalom 0.15 Disputationes 1.30 čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13 - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek 1, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Oddaja iz kulturno-verske zgodovine -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Gospodinjski nasveti -19.00 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 SOVA TAXI Bobby nikomur ne dovoli uporabiti telefona, saj nestrpno čaka na usodni klic, ki naj bi spremenil njegovo prihodnost. S svojo nestrpnostjo gre kolegom kar malo na živce, ampak v bistvu so to čisto prijazni fantje, ki Bobbvju tudi v težkem trenutku stojijo ob strani. Sicer pa res ne gre za majhno stvar. Bobby je namreč prisegel, da v primeru, če v treh letih ne dobi plačanega igralskega angažmaja, opusti vsakršno misel na kariero. In prav tega dne se iztekajo tri leta od njegove prisege. Vsekakor je to priložnost, da v Sunshine Cabu odprejo šampanjec in čakajo, ali bo telefon zazvonil še pred polnočjo. RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz PRO 7 6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.30 Risanke 820 Gospod Ed 8.45 Moj prijatelj Ben 9.15 VValtonovi 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Alice 11.55 Agentka s srcem 12.45 Čudoviti časi v Spessartu. nemška komedija, ponovitev 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Caufieldove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Saturn 3, ameriški fantastični film; Kirk Douglas, Farrah Favvcett 22.05 Havvk 23.00 Lovski čas v Teksasu, ameriški pustolovski film 1.35 Spenser 2.30 Lisica, ameriški film, ponovitev 4.30 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.45 Bogat in iep 10.10 Tekma s smrtjo 1125 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jo-nes 13.05 En oče preveč-13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška te-lenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Playback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru 22.15 Film 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Britanski rally 9.00 Golf 10.00 Španski goli 10.30 Eurobika 11.00 Superkros 12.00 Boks 14.00 Ameriški nogomet 15.00 Eurobika 15.30 Britanski rally 16.00 Rugby 17.00 Sumo 18.00 Dirke dragsterjev 19.00 Argentinski nogomet 20.00 Britanski rally 20.30 Filmi o formuli ena -1971 21.00 Formula 3 CENTER franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 16. in 18. uri, amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 20 uri STORŽIČ franc trda erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18 in 20 uri DUPLICA amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film BRUC ob 20. uri BLED amer. pust. film BARVA DENARJA ob 20. uri BOHINJ amer. črna drama ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN ob 20. uri O o m z <_ a r > ■s m H T. Ki Z C < 73 > O) H 33 > Z prodaja uvotouh avtomrihittov fiJiVI f*I*l»IE3 Kranj \ Janka Puclja 9 Kranj POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. DEL PONUDBE RABLJENIH VOZIL Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981 Tip avtomobila Letnik Registrac. Barva Cena DEM Alfa 33 1.5 TI 1987 08. 07. 1992 temno modra 10.000 Alfa 33 1.3 S 1987 06.07. 1992 metal, modra 11.000 Citroen GS 1975 25.05. 1992 oranžna 1.200 Hjunday 1.3 H B 1990 25. 12. 1991 metal, siva 11.000 Hjunday 1.5 GLS 1990 31. 10. 1992 metal, srebr. 14.000 Lada riva 1.3 1991 15.03. 1992 umazano bela 8.000 Opel kadet 1.3 GLS 1986 25.09. 1992 vinsko rdeća 12.000 Renault 4 GTL 1987 15.07. 1992 bež rumena 4.500 Renault 4 GTL 1989 13.05. 1992 sivo modra 6.500 Renault 4 GTL 1991 20. 09. 1992 bela 8.200 Volkswagen jeta 1986 29.01. 1992 bordo rdeča 11.000 Golf 1.1 bencin 1979 10. 04. 1992 rumena 2.500 Golf 1.3 bencin 1991 23.03. 1992 tem. siv. met. 17.000 Golf diesel 1982 18*. 01. 1992 rumena 4.800 Zastava 101 GX 1988 27.04. 1992 sivo plava 4.200 Zastava 750 1985 bela 1.500 Zastava jugo 45 A 1987 02. 02. 1992 SMB 3.500 Zastava jugo 45 JUN. 1990 25. 08. 1992 tem. plava siv. 4.500 Zastava jugo 45 KOR. 1990 26.01. 1992 bordo rdeča 4.800 Zastava jugo 55 KOR. 1990 04.01. 1992 bela 5.000 Renault 19 chamade 1991 nov. rdeča 29.000 To je le del naše ponudbe rabljenih vozil. Posredujemo tudi pri nakupu novih uvoženih ter domačih vozil RENAULT, FORD, OPEL in FIAT. V zalogi imamo nov RENAULT 19 CHAMADE rdeče barve, centralno zaklepanje, električni dvig stekel, električna pomična streha, daljinsko odklepanje vrat. Cena do registracije je 29.000 DEM. Vse informacije dobite po telefonu 064/325-981 vsak dan, razen nedelje, od 8. do 17., sobota od 8. do 12. INTERNATIONAL 1 LJUBLJANSKA 1 KRANJ (ZA HOTELOM JELEN) ©211-466 OBLAČILA ZA MLADE! PESTRA PONUDBA SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: REPLAY AMERICANINO DIESEL PTT PODJETJE KRANJ, p. o. Mirka Vadnova 13 64000 Kranj objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH STORITEV na pošti Naklo Pogoji: - ptt tehnik oz. druga ustrezna izobrazba - 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za določen čas 6 mesecev s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: PTT podjetje Kranj, Mirka Vadnova 13, Kranj. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Trgovsko podjetje, p. o. Poštna ulica 1 Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja JAVNO DRAŽBO 1. ENOSOBNO stanovanje s kabinetom v kleti stanovanjske hiše v Kranju, ulica Kokrškega odreda 16 z nabavno površino 56,9 m2 (objekt je zgrajen leta 1938) Izklicna cena je 688.546,00 SLT. 2. DVOSOBNO stanovanje št. 13 v II. nadstropju bloka B 14 v Kranju, ulica Janka Puclja št. 3, z nabavno površino 62,3 m: (objekt je zgrajen leta 1985) Izklicna cena 2.236.159,00 SLT. Javna dražba bo dne 10. 12. 1991 ob 10. uri na upravi podjetja KOKRA, Kranj, Poštna ulica 1. Ogled stanovanj bo mogoč dne 9. 12. 1991 med 12. in 13. uro za prvo stanovanje ter med 13.30 in 14.30 uro za drugo stanovanje. Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene na ŽR št.: KOKRA Kranj, 51500-601-12830 ali položiti na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili stanovanja, bomo kavcijo vrnili v treh dneh po opravljeni dražbi, kupcu pa jo bomo vračunali v kupnino. Prednost pri nakupu bo imel udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 15 dneh po izvedeni dražbi. Prometni davek plača kupec. KRANJ RENAULT, SKODA Pri Alpetourju Remont Kranj - Labore, tel. 223-276 nekateri modeli z dobavo takoj. Cene vozil z vsemi dajatvami: R 4 GTL 5 R/3 v R 5/3 v SAGA R 5 Diesel CLIO 1,2 RL R 19 GTS ŠKODA FAVORIT 8.516 12.721 14.200 15.432 20.058 24.608 9.448 DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM v SLT v SLT v SLT v SLT v SLT v SLT v SLT UGODNE CENE - STARO ZA NOVO HCRElIlfl... Podjetje za proizvodnjo kmetijskih ter industrijskih strojev in naprav oglaša prosto delovno mesto VODJA SPLOŠNEGA PODROČJA Pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ali - visoka izobrazba pravne smeri z opravljenim pravosodnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za objavljeno delovno mesto je določeno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno področje Creina Kranj, Mirka Vadnova 8, 64000 Kranj v 8 dneh po objavi. Nagradna križanka 1 2 3 4 5 6 » 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 - 24 25 26 27 21 29 30 31 32 33 34 35 Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 28. novembra, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada Vikend paket za dve osebi z brezplačno uporabo vseh storitev hotela Bor - Grad Hrib Preddvor 2. nagrada Kura hujšanja ali druga nega po dogovoru s kozmeti- čarjem v vrednosti 4.000,00 SLT 3. nagrada Igranje tenisa v vrednosti 2.000,00 SLT. 4., 5. in 6. nagrada Praktična darila Gorenjskega glasa V uredništvo je prispelo kar 2194 rešitev križanke. Nagrade za križanko pa sta prispevala: podjetje TECH NO (foto hi-fi video) iz Kranja in Gorenjski glas. Komisija je opravila komisijski pregled ter izžrebala osem srečnih reševalcev. V komisiji so sodelovali: Slavko Logar, Drago Jeglič, Andrej Perne in Alenka Krmelj (predstavniki bralcev Gorenjskega glasa) in Božena Avsec (ČP Gorenjski glas). Izžrebani so bili: 1. Helena Orehar, Predoslje 99, Kranj (fotoaparat) 2. Ivanka Demšar, Studeno 28, Železniki (kalkulator) 3. Uroš Novak, Hrušica 122, Jesenice (vrednostni bon - 1.500,00 SLT) 4. Milena Kovačič, Savska 70, Bled (nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 SLT) 5. Jera Aljančič, Ilovka 13, Kranj 6. Urška Mihalič, Podlubnik 319, Škofja Loka 7. Darija Korošec, Gorjuše 7, Boh. Bistrica 8. Gregor Piskar, Bertoncljeva 21, Kranj Nagrajencem iskreno čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič. NEMŠKA IGRALKA TENISA GRAF JOŽE ur-BAN&C TONE PAVČEK NADA URBAR NELA ERŽIŠNIK SLAVKO DOKL STRAST POŽELENJE ST NIZ0Z KOLESAR [JAN! INDUSKI BIVOL SUHO-CVETKA ŽLAHTNI PUN NAKODRANO SUKNO POP ČIRA IN POP USTANOVITELJ PER ZUSKE DRŽAVE GL MESTO KIRGISKE SSR(VSZI ST SLOV IGRALEC IVANI OSEBA >Z VERDIJEVE OPERE ■PLES V MASKAH« IGOR iZGORŠEK ČEŠ PRITR DiLNICA SLOV IGRALKA (OLGai SLOV REKA KI IZVIRA V ZGORNJI TRENTI NIZOZEM POMORŠČAK (ABELI SREDIŠČE MOLDAVUE KAREL PEĆK0 SOD SLOV POPEVKAR (VLADO) IVAN SIVEC ZAČETEK DIRKE Sl NOVINAR IN PISEC IJANKOl OZNAKA ZA AVTO s PODALJŠANIM ZADKOM GR MIT0L JUNAK. KI JE BIL RAN mv LE VPETO ANDREJ TOMIN GORA NAD VIPAVO TOPEL VRELEC ZVIŠANA NOTA-f. EnOTa Za MAJHNE TLAKE OBSEŽNO SLASB OOfi SKO DELO USTANOVIT KRALJESTVA V ARGU a rab mes- .tna Četrt VRSTA skladbe. MAJHNA ELA IZKUCANA BARVA PRI KARTAH VZDEVEK DJ PUCARJA NADUTEŽ GIZDALIN lEUGENEl AVSTRU TISKOVNA AGENCUA ANTON LAJOVIC RUSKO ŽEN IME RAJKO TURK AVTOR KRIŽANKE R NOC OfilENT DOMAČE SUKNO STAR SLOVAN Petek, 22. novembra 1991 19. STRAN JOŽE KOŠNJEK SLIKE GORAZD ŠINIK Peterle med kolajnami in črnimi pikami Predstavniki slovenskih parlamentarnih strank ocenjujejo delo vlade JHomenka Hribar, vodja poslanskega kluba Demokratske stranke Potrebujemo inovativno, strokovno in pogumno vlado v I povedala bom svoje mnenje, "islim, da je ta vlada vendarle °8romno naredila. Bližamo se Osamosvojitvi, vojno smo dobi-'» plebiscit je uspel, armada je °dšla. Imam pa tudi nekaj krilnih pripomb. Gradim jih na Kžotovitvi, da so problemi več- kot pa je bil kvaliteten odziv y'ade. Če ne bi bil takšen čas, zahteva takšne in takšne re-Sltve, ne bi govorili o slabih ^raneh vlade. Čas pa je takšen, "a zahteva izjemno kvalitetno, l2Jemno inovativno, izjemno ^•"okovno in pogumno vlado. Gospodarski del vlade že od Vsega začetka ni kos nalogam. Poslanci smo imeli veliko pripomb na neažurnost vlade, na nepripravljenost tega dela vlade na dejansko osamosvojitev, na capljanje glede razprodaje premoženja. Vlada še do danes ni predložila nekega moratorija, morda je to preveč, vsaj nekega predloga za simbolno podržavljanje podjetij, kar bi pomenilo, da pred vpisom spremembe lastništva ali prehodom družbene lastnine v zasebno neka agencija preveri papirje, oceno premoženja in kako je kupec do premoženja prišel. Če bi to naredili, se nam ne bi tako strašno mudilo z zakonom o lastninjenju. Imeli bi več časa z manj histerije in nervoze in bi lahko zakon v miru sprejeli." Ali držijo kritike, da vlada ignorira parlament, da se obnaša vzvišeno? "To lahko potrdi vsak poslanec, ne samo iz opozicije, ampak tudi s strani Demosa. Kar mene zadeva, me tak vzvišen, ignoratski odnos izjemno moti in od vsega začetka imam občutek, da smo Demosovi poslanci v položaju: mi bomo predlagali, vi boste avtomatično glasovali. Vlada bi se že lahko navadila, da ta vzorec preprosto ne gre." Demos sam je predlagal rekonstrukcijo vlade, ob tem pa je bilo iz nekaterih strank slišati očitke, da so na udaru dobri ministri, slabi pa ne. "Nekatere resorje bi bilo treba spremeniti, okrepiti, bojim pa se, da zaradi več razlogov to ne bo tako šlo. Eden je strankarski princip. To se je pokazalo v primeru, Če bi bil umaknjen en minister iz ene stranke, bi ta zahtevala zamenjavo iz svoje stranke. Imam pa občutek, da na strani premiera ta hip ni velikih želja za spremembe. Kako je sedaj s to zadevo, ne vem, ker že nekaj časa nisem bila na sestanku sveta Demosa. Janša pa je predlagal, da bi šel predsednik vlade na drugo mesto, da bi vlada dobila novo glavo. Potem se je obrnilo tako, da bi predsednik vlade sam predlagal spremembe. Tu je prišlo do obrata, ki v našem predlogu ni bil predviden. Težko bi rekla, ali bo takšna vlada ostala. Bojim se pa, da vlada, takšna kot je, nima razvojnega projekta, kaj vse je treba narediti za osamosvojitev. Vlada, ki ne drži skupaj na osnovi enega koncepta, bo težko speljala izhod iz gospodarske krize. To vlado vse preseneti in to je posledica pomanjkanja koncepta." voja malih podjetij sprejet kasneje, kot je bilo predvideno. Od 490 milijonov, predvidenih za to področje, smo jih 390 zgubili, ostalo jih je 100, kar je miloščina v primerjavi s Drvot-no vsoto. Minister Brezar je imel težave z zdravjem." Kako odgovarjate na očitke, da je vlada prevelika, da ignorira parlament? "Koordinacija v vladi ni bila nikoli najboljša. Mi bi predlog za zmanjšanje podprli, vendar bi moral ostati delež naše stranke enak. Glede drugega očitka je težko dati oceno. Vlada je proizvedla ogromno zakonov, zato koordinacija zaradi časovnih stisk ni bila vedno možna. Mogoče so zaradi tega očitki, da se je do nekaterih predlogov ignoratsko obnašala." ■Jožef školč, predsednik Liberalno demokratske stranke ta vlado je odgovoren Demos .ro slabih dveh letih je težko ?ati neko celovito oceno, zato 0 moja ocena pod vtisom te-°a> kar se dogaja sedaj. Ned-, °mno je ta vlada začela z veli-• ltr>i simpatijami med ljudmi n tudi v naši stranki, mislim £a> da je imela tudi v drugih pozicijskih strankah podporo. . e*ko je reči, ali je vse, kar se m - P0'drugem letu dogajalo, », v'sno samo od vlade ali je ,'° tudi za splet različnih okoli-Clr> v Sloveniji in zunaj nje. Mi stalno govorili, da je kljuka stvar, kjer bi morala biti ^osilec vlada, lastninska zakonodaja. Stvar je tekla počasi. e hi prišla vlada z osnutki v začetku, bi imela dosti večjo podporo, zakonodajo bi že imeli, kopja pa se ne bi tako lomila. Zakaj so šle prioritete v drugo smer, je meni težko reči. Politika Demosove koalicije in vlade je bila ves čas pompozno naravnana. V velikih stvareh je bila ta vlada relativno učinkovita in je tudi dosegla konsenz z opozicijo. Drugo so operativne stvari. Vlada je dobila z integralnim proračunom praktično vse vzvode v svoje roke. Podjetja oprošča plačevanja davkov, kar je velika in največkrat težko opravičljiva napaka, po drugi strani pa razporeja denar za druge namene, o čemer bi se lahko pogovarjali. Ključna moja zamera vladi je, da je prednost nastavila na nesporne zgodovinske teme, ne pa na lastninsko preoblikovanje podjetij. Drugo pa je vprašanje, kako je vlada določene stvari naredila: ali po sreči ali z znanjem. Mi smo pri teh nespornih projektih na marsikaj opozarjali, pa smo bili ozmerjani tudi z izdajalci, cincarji. Danes se kaže, da smo imeli prav. Pri odcepljanju smo opozarjali, da je treba ločevati med politiko in ekonomijo. V politiki je stvar relativno pregledna, ekonomska računica teh stvari pa je vprašljiva. V denarno osa- mosvojitev smo šli brez plačilnih sporazumov. Sprašujemo se o odgovornosti vladnih predstavnikov za svoje izjave. Marsikatero odločitev so izpo-slovali z lažnimi obljubami. Če bi pogledali izjave gospoda Pučnika, Peterleta, pa tudi Rupla samo o tem, kdaj nas bo kdo priznal, potem ugotovimo, da noben rok ne drži. Da bo to za Božič, je skrajno optimistično. Jaz srčno upam, da bo to res. Med ljudmi nastaja prepričanje, da je politika farbanje ljudi, pred volitvami pa so ljudje želeli, da v novem sistemu tega ne bi bilo več." Vaša stranka je med predlagatelji interpelacije oziroma ugovora zaradi renominacije republiškega proračuna. "Izvedeni rebalans je protizakonito dejanje, čeprav se imenuje renominacija. Mi smo predlagali, da se ta sklep izniči. Sicer smo pripravljeni glasovati za nezaupnico vladi. Odgovornost za padec ne bo na strani opozicije, ampak na strani koalicije. Tudi razcep v Slovenski demokratični zvezi ni glavni vzrok, saj so še vsi v Demosu. Dokler bo Demos kljub razlikam vzdrževal vlado, bo odgovornost zanjo na strani sprtih Demosovih strank." SQc Golja, predsednik Liberalne stranke Slovenije Neposrečena izbira nekaterih ministrov /■ delom izvršnega sveta na ^.PJektu osamosvajanja Slove- Je smo zelo zadovoljni, saj je ^esničen več kot 80-odstotno, p jemali pa se bomo za po-. -no uresničitev. Pri gosposkem osamosvajanju, reše- nJu gospodarskih problemov st Prestrukturiranju gospodarit? Smo z delom v'ade manj w0voljni. Med letom smo r) krat opozarjali na nepravil-S|jStl in nedoslednosti. Ne mi- StiJ11 reć'' ^a Je kr'v samo izvr-llr svet. Nekatere stvari se niso izničile zaradi neposrečene lj !£e ministrov, ki so odstopi-'u gre za bivšega podpred- sednika vlade in finančnega ministra. V projekt samostojne Slovenije nista bila kaj preveč prepričana, zato tudi nista pripravila projekta monetarnega osamosvajanja, kar nam dela sedaj težave. Prisiljeni smo bili izdati bone, ki niso najidealnej- ša rešitev, mislim pa, da je bila ta odločitev ena najpomembnejših odločitev vlade in parlamenta. Le tako bo mogoče voditi lastno monetarno politiko in nehati financirati to nesmiselno jugoslovansko vojsko, kar smo do uvedbe lastne valute počeli." Vaša stranka je med tistimi, ki sama piše zakone in jih predlaga skupščini. Sedaj predlagate zakon o lastninjenju malih podjetij. "Glede lastninjenja imamo stvari razčiščene. Zoper Menci- gerjev zakon smo bili zato, ker bi omogočil vodilnim strukturam, da bi se za miloščino polastile družbenega premoženja. To bi bila druga nacionalizacija, česar slovenski narod ne bi odpustil. Vladni zakon o lastninjenju ni idealen, je pa veliko bolj pravičen in onemogoča divje lastninjenje. Njegova blokada je katastrofa za slovenski narod. Pred enim letom smo vladi predlagali moratorij, pa tega ni sprejela. Sedaj vidimo, kaj se dogaja, zato moratorij ponovno predlagamo. Sedaj predlagamo segmentno privatizacijo. Umaknili ga bomo, če bo sprejet Umekov koncept. Sicer pa smo vladi marsikaj predlagali, pa ni bilo sprejeto, čeprav se je kasneje izkazalo, da je bilo 90 odstotkov naših predlogov pravilnih." Darja Lavtižar - Bebler, poslanka Socialistične stranke Slovenije, izvoljena na Gorenjskem Ideologija bremeni ministre "Pomembna se mi zdi objektivnost ocene, čeprav sem poslanka opozicije. Dediščina je bila marsikje res mizerna in obremenjena z mnogimi hipotekami in na hitro ni bilo realno pričakovati velikih uspehov, posebej če upoštevamo zunanje razmere. Določenim ministrstvom je treba dati vse priznanje, zlasti obrambnemu, notranjemu, zunanjemu. Mnogi delajo krivico Jazbinšku, ki je na zakonodajnem področju dobro delal in bil zelo korekten do skupščine, še posebej, kar zadeva spoštovanje trifaznih postopkov in upoštevanje pripomb poslancev. Zadeva s sodi na Jesenicah je bila napaka, vendar to ne izniči pozitivne ocene. So pa ministrstva na gospodarskem, finančnem in pravosodnem področju, kjer so bile storjene šokantne napake. Ti ministri so preveč obremenjeni z ideologijo, kar velja zlasti za pravosodje. Odhajajo zelo dobri sodniki zaradi slabega plačila in ideoloških meril. To je opaziti pri volitvah sodnikov. Sodniki se čutijo negotove, organizacijskih zadev pa se ministrstvo ni lotilo. Zadnja leta, ko spremljam te stvari, vlada brez-pravje pri pravicah delavcev. Brezpravje se je usidralo in tu vlada ni ničesar naredila. Ko ji je zmanjkalo kakršnih koli tehtnih argumentov, uporablja parolo, kje ste pa bili zadnjih 45 let. Vendar to za večino Slovencev ni bistveno vprašanje. Večina se nas je rodila po vojni in nimamo nič skupnega s sta- rimi zamerami. Mlade zanima zaposlitev, spodobna kakovost življenja, nočejo pa biti žrtev starih razprtij. Osamosvajanje na gospodarskem, finančnem, monetarnem in tudi prometnem področju kaže, da nismo bili pripravljeni. Kadarkoli smo zahtevali strokovne podlage in koncepte, nam je Peterle odgovarjal: kaj sitnarite, bodite prepričani, to vse teče, vse je pripravljeno. Praksa potem te besede ovrže." Če bi sedaj glasovali o zaupnici vladi, kako bi ravnali socialisti? "Problem je v tem, da mi nekatere ministre zelo cenimo. Verjetno pa bi glasovali za nezaupnico. Sicer pa bi odločanje vezali na siceršnje okoliščine. Marsikdaj smo kakšno zoprno vprašanje pustili vnemar. Sedaj mora biti prvi interes reševanje temeljnih, nacionalnih problemov. Bolj ko se stvari normalizirajo, se vidi, da nekateri ministri niso kos nalogam. Splošen interes je odhod teh ministrov. Vlada premalo spoštuje domačo stroko." Dr. Božidar Voljč, vodja poslanskega kluba Zelenih Slovenije jazbinškova veja je sedaj trdna Liberalna stranka ima dva ministra. Je njuno delo pod ostrim očesom stranke? "Z obema smo zadovoljni, imela pa sta pač velike težave z bivšimi strukturami. Minister Paš ima mnogo težav s Turistično zvezo, Brezar pa z Zvezo obrtnih združenj, ki mnogokrat ne zagovarja interesov drobnega gospodarstva ali ga zagovarja na neprimeren način. Zveza je skupaj z zborom združenega dela krivec, da Obrtni zakon ni bil sprejet v skupščinsko proceduro, po njuni zaslugi pa je bil tudi Zakon o pospeševanju raz- "Ocena vlade je kompleksna. Pri osamosvajanju Slovenije je veliko naredila. Tu smo prišli Slovenci dlje, kot smo lahko upali. Upam, da bomo v do-glednem času tudi mednarodno priznani. Če pogledam po resorjih, bi za nekatere, recimo za znanost, ocenil, da so se razmere umirile. Večina pripomb leti na gospodarsko in socialno politiko. Sicer pa Peterle v nastopnem govoru ni obljubljal Indije Koromandije, ampak je napovedal krizo. Moje mnenje in mnenje Zelenih je, da vlada pri gospodarstvu ni imela prav posrečene roke nri izbiri ka- drov. Enako velja za družbene dejavnosti, za zdravstvo, kjer vemo, kaj se je dogajalo. Kar človeka čudi in vznemirja obenem, da vlada kljub izkazani utemeljeni kritiki počasi reagira. Tudi sam predsednik, ki ga izredno cenim kot treznega in razumnega človeka, bi lahko v nekaterih zadevah reagiral prej, preden se je problem ra-zrastel do take mere, da je postal neobvladljiv ali celo nevaren za samo vlado. Marsikje so prišle stvari tako daleč, da bi vlada v primeru glasovanja težko prišla skozi. Vlada ima še srečo, da do takih zahtev še ni prišlo, sedaj pa je vprašanje, kakšen bi bil izid, ko se je Slovenska demokratična zveza razcepila in je strankam odločanje svobodneje prepuščeno. Pri bančništvu in monetarni politiki smo v zaostanku. Tolar je v sorazmerno kratkem času precej zgubil in če vlada ne bo posredovala, utegne zgubiti med ljudmi zaupanje. Slovenci bi postali ob čvrsti valuti izjemno dobri varčevalci, Slovenija bi razpolagala z ogromno denarja. Do varstva okolja vlada ni negativistično nastrojena." Minister Jazbinšek, član vaše stranke, je bil v hudi nevarnosti, da ga zamenjajo. Je bilo to tudi mnenje stranke? "Govorimo o preteklosti. Veja se mu je majala zaradi odpadkov na Jesenicah in zaradi komuniciranja s tamkajšnjimi ljudmi. Odzivi so bili ogorčeni in v stranki smo razmišljali, da bi bilo bolje, če bi ga zamenjali. Po odkritih pogovorih v stranki smo se odločili, da tega ne storimo in mislim, da smo se odločili dobro. Glavni problem gospoda Jazbinška je komuniciranje. Minister mora to znati, ljudi mora umirjati, ne pa razburjati. Sploh Jazbinšek pušča za seboj več razburjanja kot miru. Svetovali smo mu, naj o tem razmisli. Če se bode napake ponavljale, bomo spe razmišljali o njegovem polož; ju, čeprav večinski sprejem nji govih zakonov v skupščini pt ve največ o njegovi kvalitet Sicer pa je ta vlada Peterlet' bolj dana, kot jo je sam izbra Tako ekipo, ki ti je dana, je vi liko težje voditi, kot če si jo i/ bereš sam. Je pač razpet met ključ strankarskega volilneg. uspeha. Njegov položaj je tre ba ocenjevati tudi s tega stališ ča." (S@miS^©I^:GLAS 20. STRAN Petek, 22. novembra MARIJA VOLĆJAK Gospodarski recesiji še ni videti konca Bodo naše denarnice še bolj prazne? Le v najboljšem primeru bi v drugi polovici prihodnjega leta ustavili padanje in nastavili ponovno gospodarsko rast Kranj, 20. novembra - Planerji so napravili oceno letošnjih gospodarskih razVner v Sloveniji in ji dodali tri možne scenarije za prihodnje leto, nobeden nam ne obeta, da bomo živeli bolje kot letos. Le s pomočjo 200 milijonov dolarjev tuje pomoči bi morda uspeli ustaviti vse bolj globoko recesijo, scenarija, ki na pomoč ne računata, sta veliko bolj trda. Pričakujemo torej lahko, da bodo naše denarnice še bolj prazne, kot so bile letos, ko smo si lahko pomagali s prihranki iz preteklih let, ki seveda hitro kopnijo. Gospodarska politika bo odvisna od izgubljanja jugoslovanskega trga in preusmeritve v izvoz, kar pa bo po ukrepih EGS toliko težje, saj direktorji pripovedujejo, da so trenutno dogovori o novih poslih praktično ustavljeni, rešujejo le obstoječe. Če bo zastoj kratkotrajen bo verjetno moč rešiti marsikaterega, če se bo zavlekel tja v novo leto, bo mnogo izgubljenih in izračuni, ki so jih napravili planerji, ne bodo več povsem držali. Oceno letošnjih gospodarskih razmer so namreč napravili na osnovi oktobra znanih podatkov ter jo potegnili na celo leto, zato posledice ukrepov EGS, ki se jim je pridružila tudi EFTA, niso vključeni, za izrazito izvozno naravnano slovensko gospodarstvo na Zahod pa so seveda velik udarec, če ne bodo hitro sprejeti blažilni ukrepi za Slovenijo ter seveda za tiste republike, ki niso krive za vojno na Hrvaškem. Tvegane napovedi Prvi scenarij računa, da se bo jugoslovanski trg usul na nadaljnjih 14 odstotkov, bolj realističen je drugi, ki računa na 20-odstotni padec, ki bi ga lahko nadomestili le s 40-odsto-tnim povečanjem izvoza! Stvarna ocena pa pravi, da bo izvoz moč povečati le za 22 odstotkov, pogoj je seveda spodbudna tečajna politika. V obeh primerih lahko pričakujemo padec družbenega proizvoda, v prvem 6,5-odstotnega, v drugem 12-odstotnega, v prvem primeru bi zaposlenost padla za 6 odstotkov, v drugem za 9 odstotkov, kar pomeni, da bi bilo prihodnje leto brezposelnih 103 tisoč ljudi oziroma 11,5 odstotka, v drugem več kot 125 tisoč oziroma 14 odstotkov aktivnega prebivalstva. Na dlani je torej, da bomo v obeh primerih živeli slabše kot letos, prvi scenarij računa na 5-odstotno zmanjšanje osebne porabe, v drugem na 9-odstot-nega. Tretji, najbolj svetel scenarij, ki računa na tujo denarno pomoč, usmerjeno izključno v produktivne naložbe v gospodarstvu, bi nam življenjsko raven nekako obdržal, čeprav računa na 5 odstotni padec družbenega proizvoda. Le s tujo pomočjo bi v drugi polovici prihodnjega leta uspeli ustaviti recesijo in oblikovati nastavke za gospodarsko rast. Seveda pa je pomemben pogoj umiritev vojne v Jugoslaviji, nič manj seveda primerna makroekonomska politika v Sloveniji. Zelo težko je torej napovedovati, kakšne bodo gospodarske razmere prihodnje leto, saj so preveč odvisne od političnih (vojna, priznanje samostojnosti itd), vsi skupaj pa vse bolj živimo iz rok v usta. Letos smo si pomagali s prihranki Osebni prejemki so nam leto* stvarno padli za 15 odstotkov ublažili smo jih s prihranki, sa planerji ocenjujejo, da je oseh na poraba padla za 8 odstc tkov. Plače so bile z zakonor. omejene na 90-odstotno pokrivanje rasti življenjskih stroškov, vendar so marsikje padle bolj, saj zanje niso imeli denarja, v povprečju je bilo dejansko "pokritje" le 76-odstotno. Plače so stvarno padle za približno 9 odstotkov, podatek pa ne pove vsega, saj je veliko bolj zaskrbljujoča povprečna domača kupna moč. Podatki namreč kažejo, da je vse več zaposlenih, ki prejemajo povrečne ali nižje plače, kar pomeni, da je ob strmem padanju plač vse več ljudi na meji ogroženosti. Naraščajo pa drugi prejemki, zlasti avtorski honorarji, ki niso tako obdavčeni, izplačuje jih predvsem zasebni sektor, povečanje pa gre tudi na račun dokaj visokega regresa za letni dopust, ki ga je zakon letos omogočal, ponekod so ga delavci izsilili tudi s stavkami. Precej pa so stvarno padli prejemki, ki jih ljudje dobivajo iz proračuna; tudi pokojnine, ki predstavljajo glavnino teh sredstev, od 92-odstotnega na 85-odstotni delež povprečne plače. Kar za 30 odstotkov pa so letos padla sredstva, ki jih ljudje namenjamo za investicije in bodoče nakupe, da bi si s tem omilili stvarni padec osebne porabe. Najbolj je nazadovalo varčevanje kot odložena potrošnja za prihodnost, dinarsko varčevanje je zaradi ponovne inflacije skoraj povsem usahnilo, ostajajo le sredstva na tekočih računih, ki za banke seveda ne predstavljajo kvalitetnih sredstev. Deviznega varčevanja pa v bankah tako ali tako ni več. Javna poraba shujšala za tretjino Sredstva javne porabe, skupaj s tujimi posojili za ceste in s sredstvi za pokojnine letos znašajo približno 135,5 milijarde tolarjev (ocena za celo leto), kar je nominalno za 38 odstotkov več kot lani, stvarno pa 32 odstotkov manj kot lani. Pokojnine znašajo nekaj manj kot 40 milijard tolarjev, pri njih je stvarni padec 10-odstoten, zato bo pri vseh drugih sredstvih javne porabe kar 38-odstoten. V primerjavi z republiškim so še na slabšem občinski proračuni, ki glede na lansko leto lahko računajo le z realno približno 50 odstotkov manjšimi prihodki iz davčnih virov. Po nedavnem popravku republiškega naj bi dobile še 4,4 milijarde tolarjev, vendar republika kasni z nakazili, zato so po- rabniki občinskih proračunov še na slabšem kot tisti, ki dobivajo denar iz republiškega ža-klja. Po občinah so razmere različne, ker ni usklajevanja, se razlike povečujejo. Davčni viri so šibkejši zaradi številnih oprostitev plačevanja davkov in prispevkov pa tudi zaradi izogibanja plačevanja, saj davčne uprave še niso usposobljene za nov način pobiranja davkov, kontrola pa je pomanjkljiva, o čemer je bilo v zadnjem času že veliko napisanega. V inflatornih razmerah pa je seveda problematičen tu- 4m? Izjava Na objavljeni članek v Gorenjskem glasu, dne 29. oktobra 1991, pod rubriko Odmevi in z naslovom Skrita kamera na Brezjah, za tisti del, ki se glasi: »Prepoved opravljanja funkcije predsednika Turističnega društva Brezje g. Franca Dežma-na.« Izjavljam, da je omenjeni odstavek povsem neresničen, nikdar izjavljen in enoumen od g. Antona Tomana. Predsednik KS Brezje: Jaka Langus Bohinj - Las Vegas Slovenije? Po zelo skopih podatkih v javnih medijih o nenadni in hitro izpeljani denarni transakciji med podjetjema HIT-invest in Alpinum Bohinj se člani dobro organiziranega Društva za varstvo okolja in razvoj v Bohinju čutimo moralno poklicane, hkrati pa upravno nemočne. Zato posredujemo širši slovenski javnosti odprto pismo s sledečo vsebino: Člani DVOR-a v celoti nasprotujemo denarni transakciji med imenovanima podjetjema, saj menimo, da ta poteza jemlje materialno osnovo celotnemu bohinjskemu hotelskemu turizmu in hkrati odvzema vso upravno moč domačinom. Iz članka objavljenega v Gorenjskem glasu, 15. novembra 1991, z naslovom "Povezava omogoča preživetje" avtorja C. Zaplotnika povprečen bralec nasede lepim besedam generalnega direktorja HIT-a gospoda Danila Kovači-ča, ki poudarja velikodušnost svojega podjetja do domačinov in denarno odprtost do Bohinja oziroma lepo pove, da edino povezava s HIT-om omogoča preživetje. Člani DVOR-a menimo, da je omenjeni članek le dobro režiran "volilni program", ki veliko obljublja, v končni fazi pa malo daje. Zato menimo: 1. HIT se postavlja s svojim projektom v vlogo rešitelja ob nastali krizi v turizmu z nesprejemljivim konceptom razvoja te panoge v Bohinju, saj v celoti negira naravovarstvene zakone, ki so Bohinj ohranili v vsej lepoti do današnjih dni. 2. HIT meni, da bi v normalnih okoliščinah posloval pozitivno; menimo, da bi tudi Alpinum Bohinj kot samostojno podjetje s pravo poslovno in kadrovsko politiko lahko posloval uspešno. di sistem akontiranja in kasnejšega poračunavanja, ki je uveljavljen pri vrsti davkov. Tudi najbolj revni še bolj revni K zmanjšanju javne porabe so seveda prispevale vse težje gospodarske razmere, saj gospodarstvo brede v vse globljo recesijo. Pri tako velikem padcu javne porabe, ki meji že na igranje s socialnim tkivom družbe, se zastavlja že vprašanje, ali je ekonomsko smotrno. Posledica so namreč manjši nakupi, s tem pa se ustavlja gospodarsko kolo, saj so tudi materialni izdatki javnega sektorja padli za 30 odstotkov. V negospodarstvu je zaposlenost padla za 3,5 odstotka, za plače pa je na voljo za 35 odstotkov denarja manj, kar pomeni, da so letos plače v negospodarstvu padle bolj kot v gospodarstvu. Doživelo je torej nevihto, ki jo je bilo moč pričakovati že nekaj let, kako jo je kdo odnesel, je moč sklepati po stavkah v zadnjem času. Tu- 3. Prenos poslovnega sklada po mnenju HIT-a pomeni "knjigovodsko premetavanje sredstev", ki so po našem mnenju smešno nizka (460 milijonov SLT oz. 11 milijonov DEM za vse bohinjske hotele). Tako prodana materialna osnova bohinjskega hotelskega turizma smeši celotno dosedanje prizadevanje vseh prejšnih generacij zaposelnih v hotelih v Bohinju. 4. Smešna je zasnova, ki jo ponuja g. direktor HIT-a z uvedbo avtovlaka, saj vemo iz pretekle prakse, da se to ne obnese. 5. Menimo, da poslovne transakcije med podjetji v svetu potekajo na temelju dobrega gospodarjenja in predvsem na temelju zaupanja med partnerji. Tega zaupanja med občani Bohinja do podjetja HIT Nova Gorica ni, saj je bila transakcija narejena tako hitro, da omenjenega podjetja ni bilo možno spoznati. Naša stališča so sledeča: 1. Zahtevamo vračilo poslovnega sklada, ki so ga vodilni člani podjetja Alpinum Bohinj knjižno prenesli na HIT. 2. Ne podpiramo HIT-ovega projekta razvoja turizma v Bohinju, ki ponuja koncept razvpitega turizma s kongresno dejavnostjo, golf igriščem, trgovskimi centri, igralnicami ipd. Menimo, da je Bohinj kot oaza Alp s svojo naravo neprecenljive vrednosti in da taki objekti ne sodijo vanj. 3. Podpiramo koncept razvoja, ki ga ponujajo tukaj živeči ljudje in bazira na zmernem turističnem razvoju s poudarkom na zaposlovanju domače delovne sile, ohranjanju naravne in kulturne identitete kraja ter povezovanju domačega kmetijstva in obrti s hotelskim turizmom. Edino tak turizem lahko prinese bohinjskemu turizmu vsesplošno gospodarsko trdnost. 4. Vztrajamo na stališču, da imamo domačini dovolj strokovnega znanja, volje do dela in pridnih rok. da samostojno s pravo poslovno politiko in v okviru naravovarstvenih zakonov organiziramo tržno profitno podjetje, ki bo prinašalo preživetje ne le sedanjim, ampak tudi prihodnjim generacijam. 5. Bohinjci lahko zagospodarimo v tem prostoru edino v primeru, da prekinemo dosedanjo prakso, ki je služila političnim interesom ljudi ali skupin izven Bohinja. S svojimi stališči nastopamo v obliki javnega pisma predvsem zato, da opozorimo širšo-javnost, da se ne strinjamo z nastalo situacijo in da smo v primeru neustrezne rešitve našega problema pripravljeni stopiti v tiho opozicijo proti poslovni politiki bohinjskega poslovnega hotelskega turizma. Bohinj, 17. 11. 1991 Dvor Bohinj di najbolj revni so še bolj revni, saj so tudi socialni prejemki (solidarnost, zavarovanje) realno padli za 12 odstotkov bolj, kot je bilo predvideno. Vsi, ki prejemajo socialne pomoči, seveda ne bodo stavkali, nedvomno pa država izgublja ugled pri najbolj revnih, ki so postali še bolj revni. Večina intervencij za železnico Proračunski porabniki bodo nedvomno svojo dejavnost zmanjšali manj, kot so se stvarno zmanjšala njihova sredstva. Zmanjšanje bodo zaposleni deloma "plačali" s stvarnim zmanjšanjem plač, hkrati pa bodo v tej dejavnosti ustvarili odkrite in prikrite dolgove. V praksi je to tako, da pač ne plačajo računov, dobavitelji pa to skušajo "pokriti" s kasnejšimi višjimi cenami in z najemanjem dražjih posojil, torej z inflacijo. Proračun je prihodkovno in odhodkovno res uravnotežen, kakor trdi tudi finančni mini- ster Dušan Sešok. Toda f jata tudi ravnotežji med hodki javnega sektorja in P' li (obremenitvijo) zavezi ter med plačili proračun« vrednostjo opravljenih r Ker sta letos obe poruše^ javni sektor še vedno gen«13 nestabilnosti in posledic"0 di inflacije in socialnih rov. Za konec še podatek, kakofj račun tudi v "gospodarski delu le blaži "stroške". K»f odstotkov intervencij v gf™ darstvu je namenjenih po*p nju izgub na železnici, kaff meni, da le vzdržujejo t3fl stem, smiselno bi bilo sev pokrivanje posebnih stro^ ki bi temu sistemu omog0^ enakopraven nastop na trg" Na intervencije v kmetijs'^ gozdarstvo pa odpade 2? stotkov intervencij, kar je5 , merno veliko. Zastavlj3 } vprašanje smiselnosti teg3^ sproščenih cenah in dokaji četem trgu, saj s tem den^l vzdržujejo tudi nizko Pr0 vno proizvodnjo in s tem 1,1 (. ekonomsko in socialno r& kmetov. Bleiweisova ulica II. Spoštovani g. Peter Čolnar! V Vašem odmevu na moj članek, z naslovom Bleivveisova ulica, se sprašujete, ali sodim med ljudi, ki odločajo, pa sploh ne znajo brati in razmišljati. Če spodaj podpisani ne bi znal misliti in bi bil nepismen (ne bi znal brati), seveda ne bi mogel sestaviti prispevka, na katerega ste reagirali. Gospod Čolnar! Ne bom Vas obtoževal, da ste t nepismeni (da ne znate brati), saj mi Vaš cenjeni poklic doka* zuje nasprotno. Trdim pa, da ne znate zaznati poante prebranega. Utemeljenost te trditve lahko preveri vsakdo, ki zna brati in razmišljati, ter se mu ljubi prebrati moj članek in Vaš odgovor nanj. Pravzaprav ste posredno kot krajan KS Vodovodni stolp odgovorili na moje provokativno vprašanje, ki sem ga zastavil v prispevku z nalsovom "preimenovanje ceste JLA mimo volje krajanov!" Sedaj mije jasno, zakaj svoje neustavljive volje po Bleiweisovi ulici niste uveljavljali na pristojnih mestih. Zato. ker bi bilo potrebno za predstavitev izbornih ZORČE-VIH misli svojim sokrajanom žrtvovati čas, potrebna je pripravljenost, imeti veselje... Seveda zahteva veliko manj napora preko časopisa vzklikati vesoljnemu Kranju: "Ne sramotite Kranja!" Vsekakor je veliko lažje ponigla-vo sporočati "vsaj za nekatere veliko novost". Hkrati pa še gospod Peter Čolnar (1. oseba EDNINE), krajan KS Vodovodni stolp na hitro pomete s svojo krajevno oblastjo (mala skupinica ljudi, ki imajo za to veselje, pripravljenost in čas). Vi g. Čolnar tej skupinici legalno izvoljenih funkcionarjev odvzemate vsa pooblastila za sprejemanje KAKRŠNIHKOLI zaključkov - v zameno pa jim naklonite čast in priznanje!?! In tako počasi pridejo do bistva stvari. Za DEMOKRACIJO gre, spoštovani g. Čolnar! Demokracija pa je, tu se pač popolnoma strinjam z našim županom, trdo delo. Zato Vam tudi sporočam, da je tako imenovani tradicionalni NE Rastka Tepine v svojem bistvu velik boj ZA. ZA DEMOKRACIJO! Vsekakor sem Vam vedno pripravljen predstaviti svoje argumente, ki govorijo o tem, da si dr. Janez Bleiweis zasluži veliko bolj častno mesto spomina, kot mu ga lahko nudi "bivša cesta JLA". Da o načinu poimenovanja sploh ne izgubljamo besed. Z dolžnim spoštovanjem Vas prav prijazno pozdravljam! Stražišče, 17. novembra 1991 Rastislav Tepina Šiškovo naselje 25, Kranj V zadnjem času so Visoke bančne obrestne mere šefi bljanski banki v Sloveniji P0^ le pretirano visoke obresti] re za koriščenje limita na J čih računih in znesejo . 1182,90 odstotka (*& 23,33 odstotka) za /»""' 1343,26 odstotka (*e\ 24.53 odstotka) za prekop limita, kot letna obrestna ^ Tako visokih obrestnih m1'^ kateri banka poračunava P0^ na sredstva imetnikom ,e računov, pa ne moremo in kritiziramo tistega, ki J. sprejel. Banka sposojen df ^ obliki limita drago P°raC^i* komitentom, komitentov &^, pa izredno nizko plača. °a"^ je prevelika in, nedopustna- , normalna razlika med a*\. in pasivno obrestno meroj ^ mora biti, ne pa takšna. ^ mogoča poslovanje pri ,e. | računih obpčanov in izžef ^ mitente ter da na ta naC"1'm ka skuša reševati svoje sta'\$ he nelikvidnosti, bančne f$ ipd. Komitentje se odreka) ^ jemu denarju, z njim na l j računih kar naj racionalni ^ spodarijo in varčujejo, ha % je na razpolago tudi za w a vanje dokaj dobrih plač 0% delavcem, zlasti na višjih P jih. { Konec koncev je ta dena imetnikov tekočih računO' jim ga banka tako drag°P ,\ ja. Enormna obrestna tn* j, luje tudi inflatorno z ma J$ nomskega vidika in sP°t^ povišanje ravni cen v dru* '.( komitentih, ki jim plaće ^ padajo, se že pojavlja vpr zlasti proti koncu leta. k° ba tekoče račune i^ravnk0^ bodo sploh sposobni * ^ odobren, limit, izposoje^yf stva vračati in obresti P j Komitentom oziroma * a kom tekočih računov Pte 0$ samo en možen ek° ^ ukrep, če se gremo trženji , j nemorale), da vsi naenkrat gnejo iz tekočih računov S ^ nar, ki ga še imajo, in g" spravijo »v nogavico« za^ časa, dokler Ljubljanska (i ne odpravi enormne 0 j mere na tekoče račune. "A knjižice in podobno. Dv°J J terijev za tako različno vr ^ nje denarja pa ne moft'j žal ji to omogoča njen f j ni položaj v bančništvu- Ufat da jo bo k re za limit padec plač prebivalstvi J pa bo treba tudi že dolg0 j j* čo nizko obrestno mero stotka, 8 odstotkov in P° J za denar, ki ga komite""L % šajo banki, in od kateri banka nezaslužen dobič ^ Marko Tunik, pro^ v ouncnisiv"-znižanju obte* VA ' kmalu prisil" KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN GLAS Jože Perne, kmet iz Loma: Kmetje iz lomske in jelendolske doline ustanavljajo svojo zadrugo £di se mi, da nekateri namenoma poskušajo postaviti tak gozdarski sistem, da bo za kme-f* še slabše kot prej. Verjetno samo zato, da bodo potlej lahko rekli: to ste hoteli in to zdaj 'mate." J0«! pod Storžičem, 19. novembra - "Zdaj za nikogar ni dobro, ne za eiavca in ne za kmeta. Razmere niso boljše kot pred volitvami, veliko P^blemov je še treba rešiti, vendar je vsaj upanje, da bo nekoč boljše, kot je bilo v prejšnjem sistemu," pravi Jože Perne, kmet iz Loma, Poudarja, da ima vojna v Jugoslaviji za slovensko kmetijstvo tudi po-»vne strani. "Ker Hrvaški primanjkuje hrane, jo je primorana kupoli drugod; to pa je tudi eden od razlogov, da je predvsem cena živine ESSJ "godna. Z lesom, ki je pri nas glavni "pridelek", je nekoliko '•ose, cene (izražene v markah) so v enem letu padle tudi za sedemde-odstotkov." od kmetov okrog osemdeset hektarjev gozda). Pri denacionalizaciji verjetno ne bo težav, podržavljeni gozdovi in zemljišča so ostala v družbeni lasti, treba bo le izdati odločbe in tudi formalno spremeniti lastništvo. Krajevna skupnost Lom zahteva nazaj tudi 112 hektarjev gozda, ki jih je nekdaj imela občina Sv. Katarina; zahtevke pa smo vložili tudi kmetje, ki smo imeli poimensko knjižene deleže pri skupnih pašnikih. Gre za pet pašnikov skupne površine okrog 240 hektarjev." Slišati je, da se pripravljate na ustanovitev svoje zadruge. "Kmetje iz obeh dolin, lomske in jelendolske, smo se odločili, da bomo na občnem zboru, ki bo v ponedeljek, ustanovili svojo kmetijsko-gozdarsko zadrugo. Doslej je pristopne izjave podpisalo že 34 kmetov, pričakujemo pa, da se bodo včlanili tudi drugi. Z ustanovitvijo zadruge se vračamo v čase, ko smo na tem območju že imeli svojo zadrugo. Ali bo zadrugi uspelo dobiti nazaj svoje premoženje, predvsem zadružni dom, je za zdaj težko napovedati. Tržiška zadruga, ki je naslednik naše nekdanje zadruge, je trgovino prodala Mer-catorju, v delu zadružnega doma pa so stanovanja, ki jih sedanji stanovalci želijo odkupiti." S čim se bo zadruga ukvarjala? "Opravljala bo naloge, ki so skupne za vse kmete. Potegovali se bomo za pridobitev koncesije za vzdrževanje gozdnih cest, ukvarjala pa naj bi se tudi z odkupom, predelavo in prodajo lesa, z odkupom drugih kmetijskih pridelkov, s kooperacijskimi posli, trgovino... Ker zakon sistemsko ne rešuje vzdrževanja cest, se moramo kmetje sami organizirati tako, da bodo tudi po ukinitvi gozdnih gospodarstev dobro vzdrževane." *«/' lesa vendarle manjkal Manjka ga tistim, ki ga še na-PreJ hočejo imeti poceni, kot so 8a imeli prej. Papirnica Videm K-rško je ponujala za kubični me-er tisoč tolarjev, prostorninski ^eter drv za kurjavo pa je tisoč Pe(sto tolarje\." A«o odkupuje les: samo gozdno gozdarstvo ali že tudi drugi? . Čeprav novi zakon o gozdo-šc ne velja, se je prosta pro-°aJa lesa že začela. Največ lesa še edno odkupi gozdno gospodarno, pojavljajo pa se tudi lesni r8ovci, ki kupujejo hlodovino in Jagan les." ^"tetije v Lomu živijo predvsem od *°Z Čop in Denis Žvegelj. • V. S"' novnik Priprave na Pokal Vitranca Kranjska Gora, 21. novembra - 21. in 22. decembra bo v Kranjski Gori evropski pokal za moške v veleslalomu in slalomu. Tekma za svetovni pokal, Pokal Vitranca, pa bo na kranjskogorskih smučiščih 4. in 5. januarja prihodnje leto. Pri pripravi Pokala Vitranca bo sodelovala vsa Kranjska Gora, letos pa bo prvič za poslovno in finančno poslovanje poskrbel Alpski smučarski klub Kranjska Gora, ki je Pokal Vitranca prevzel. Stroški Pokala bodo nedvomno nižji, saj nameravajo kranjskogorski smučarski delavci in tekmovalci precej organizacijskega dela opraviti sami. Tekma za svetovni pokal v Kranjski Gori bo prva večja smučarska tekma v samostojni Sloveniji in pod slovensko zastavo. Prvič bo tudi priložnost, da se Slovenija tudi na ta način predstavi svetu, saj Pokal Vitranca prenaša Evrovizija. Tega se pri Alpskem smučarskem klubu v Kranjski Gori dobro zavedajo, zato so s pripravami že začeli. V častnem odboru Pokala Vitranca bodo najuglednejši predstavniki Republike Slovenije. • D. S. Vodijo Franci, Nataša in nogometaši Živil - Nakla Generalni pokrovitelj: Živila - gostinstvo, turizem, trgovina Vabila, prireditve ji Ara cl Naša prireditev "Izbor 91" se približuje. Glasovnice prihajajo, športniki, športnice in ekipe pa si nabirajo vaše glasove. Mnogi so "v igri" za najboljšega, saj niste pozabili, da imamo Gorenjci takšne ase, kot so Tomo Česen, Barbara Mulej, leski padalci, pa od-bojkarice Bleda in hokejisti Acroni Jesenice, tekača Kerštajn in Kavalar, pa Grašičeva.... Da pa je smučarija še vedno slovenski šport številka ena, dokazujejo glasovi za Natašo Bokal in Francija Petka, ki jih je do sedaj največ. Med ekipnimi športi pa je vse bolj popularen nogomet in največ glasovnic prihaja prav za ekipo Nakla^ Seveda pa je dovoljeno glasovati tudi za vsakega nogometaša, hokejista, košarkarja, rokometašico... posebej. Tokrat objavljamo novo glasovnico, tako da imate spet možnost. Nič torej še ni zaključenega,kuponi bodo še objavljeni in še vedno imate možnost glasovati za najboljše. Glasovnice pošiljajte na naš naslov Gorenjski glas, Moše Pijade 1, 64000 Kranj - Za Stotinkin izbor. Vsi, ki boste glasovali - tako z našo glasovnico kot z glasovi na gorenjskih lokalnih radijskih postajah - pa imate možnost, da na končnem žrebanju dobite eno od res lepih nagrad. Pa še nekaj besed ob prireditvi "Izbor 91", kjer bomo svečano razglasili najboljše športnike in športnice ter ekipe Gorenjske. Prireditev bo na srečni petek, 13. decembra, ob 19. uri v dvorani na Primskovem, na njej pa bo poleg zanimivega programa tudi novost: prvič bomo razglasili športni podvig in sponzorja leta 1991 na Gorenjskem. Vstop v dvorano bo prost, tako da bodo na prireditev lahko prišli prav vsi - z bolj ali manj praznimi denarnicami. Izlet V neznano - PD Kranj orginizira to soboto, 23. novem"* vsakoletni izlet v neznano. Odhod posebnega avtobusa izpred hotf. Creina v Kranju bo ob 7. uri. Prijave sprejema pisarna PD Kr*™' Koroška 27 (tel. 212-832). Koča na Javorniku je odprta - športno društvo Lom H Storžičem obvešča vse prijatelje planine Javornik, da je koča na J* vorniku redno oskrbovana vsako soboto, nedeljo in med prazniki- f* Javorniku je tudi že sneg, tako da se boste tam že lahko srečali s pr vim zimskim okoljem. Turnir v biljardu - Biljard klub Johanca organizira drugi ran turnir v med. osmici za člane in članice. Število igralcev je omeje"* turnir pa je eden od šestih izbirnih, ki bodo dali naše predstavnike . evropsko prvenstvo. Nastopilo bo pet igralcev Boss kluba, pet igr cev Biljard kluba Pohorje, pet igralcev KBL, štirje igralci Biljard * ba Ravne na Koroškem in štirje igralci Biljard kluba Kozje. Osta' devet igralcev da domači klub - prireditelj tekmovanja. Tako se to * boto, 23. novembra, z začetkom ob 11. uri obeta zanimiv dan za U bitelje biljarda. Obenem pa Biljard klub Johanca vabi tudi že odprti turnir, ki se ga lahko udeležijo vsi igralci. Ta turnir bo 7. j cembra. Dodatne informacije dobile v Biljard klubu Johanca, Bf' 24 (tel. 242- 374). Organizatorji sobotnega turnirja pa se za pomot hvaljujejo: Pivovarni Union, mesariji Arvaj, KŽK in Tenis sh°" VVimbledon Celovec. Hokejska tekma v Kranju - v soboto ob 17.30 uri bo na * ■ ni ploskvi Gorenjskega sejma v Kranju prvenstvena tekma med glavom in Zagrebom ROKOMET iko"1 Seveda pa velike prireditve ne bi mogli pripraviti brez pokroviteljev. To so: Alpetour - Potovalna agencija, podjetje Creina, kmetijska mehanizacija, Gorenjska predilnica - Lokatekst, U - sistem Bojan Udovič iz Prebačevega, Tinex - gradbeni materiali, Zebra - trgovina na debelo, Jeans club Petrič, Marmor Hotavlje, Mlekarna Kranj, Gorenjska banka in številni drugi... STOTINKA - GORENJSKI GLAS - RADIO KRANJ Slovenska super liga - moški Kranj: sobota, 23. novembra, ob 19. uri: Preddvor - Omni Rudar r/ KOŠARKA II. SKL moški - zahod Radovljica: torek, 26. novembra, ob 18.30 uri: Radovljica Tolmin II. SOL - ženske zahod Lipnica: sobota, 23. novembra, ob 18. uri: Plamen - Bled 2 Šenčur: sobota, 23. novembra, ob 16. uri: Šenčur - Kamnik Jesenice: sobota, 23. novembra, ob 17. uri: Jesenice - Vital II. SOL - moški zahod j„j Bohinjska Bistrica: sobota, 23. novembra, ob 18. uri: Bo -P.Prvačina StotinkiN IZBOR 91 >l NAMIZNI TENIS Jesenice: sobota, 23. novembra, ob 10. uri: Jesenice - Gof«c ob 16. uri Jesenice - Semedela ŠPORTNIK ŠPORTNICA As liga - ženske Kranj: sobota, 23. novembra, ob 13.30 uri: Triglav - Lju^J SCT EKIPA I. liga - moški Kranj: sobota, 23. novembra, ob 16. uri: Triglav Rudar IME, PRIIMEK, NASLOV RADIO TRIGLAV - RADIO TRŽIČ - RADIO ŽIRI - STOTINKA Pridite po opremo Kranj, 21. novembra - Zbor učiteljev smučanja Kranj obvešča vS^ HIFI-TV-VIDE0 BELJAK, NIKOLAIGASSE 17 TEL. 9943-4242-26600 POSLOVODJA DALIP KRYEZIU GOVORI SLOVENSKO IZ ODLIČNE RAZPRODAJNE PONUDBE: (r IZ SMERI SLOVENIJA / KORENSKO SEDLO V BELJAK VEDNO NARAVNOST, PRI TRETJEM SEMAFORJU ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO LONGPLAV, DALJ VODEN., 8 PROG. ZA 1 MESEC namesto ATb^ neto ATS HORNY PHON SSRItv 5, cm DALJINSKO VODENJE namesto ATb neto ATS 3.990.- BLAUPUNKT AVTORADIO KASETOFON - LUBECK DIGITALEN S namesto Al ii 1.490. neto ATS SPISEK NAGRAD ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA: 1. BARVNI TELEVIZOR NA DALJINSKO VODENJE 2. STEREO RADIO Z DVOJNIM KASETOFONOM 3. STEREO AVTORADIO S KASETNIM DELOM 4. PAR ZVOČNIKOV ZA AVTO 5. SOBNA TV-ANTENA Z OJAČEVALCEM 6. -10. SUPER SLUŠALKE ŽREBANJE NAGRAD BO V SOBOTO, 21. DECEMBRA 1991, OB 12. URI V PRODAJALNI. K ŽREBANJU STE PRISRČNO VABLJENI, S KATEREGA PA BODO FOTOGRAFIJE IN NAGRAJENCI OBJAVLJENI TUDI V GORENJSKEM GLASU. Registrske BLAGAJNE Olivetti in Digi-tronka - nove, ugodno prodam, flf 43-393_21279 Prodam BOBNE za ribanje repe in sadja, Repnje 46, Vodice 21286 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK Caro-reks. g* 78-712_21288 Prodam rabljeno TERMOAKUMULA-CI.ISKO PEČ AEG. 3.5 KW. Rakovcc, Poljšica 8. jg 70-223_21303 Poceni prodam trofazni cirkular za žaganje drv. * 241-034, po 16. uri 21307 T?—.——iL_-_—__ NAGRADNO VPRAŠANJE: nJraTvrtedi kita«sufaMn vse«* | DOPOLNITE NASLEDNJE TEHNIČNE IZRAZE OZIROMA IMENA PROIZVAJALCEV: I van^nna^O cm. Hribar. Planma 3. ^ BLAU"NKT ti PANA"NIC ti HO"NY PHON , Prodam kopirni STROJ Melem 57 na r/Vs IME IN NASLOV:________ .____--- amonijak, g 217-735_21328 ^ | VIDEO JVC prodam, možen priklop vi- ■■ —- —— — — .— —— — —— - — — — - —— " ——— — — deoteksta. g 329-234_21336 KUPON ODDAJTE PRI NAS V TRGOVINI NAJKASNEJE DO 21 DECEMBRA 1991 DO 11.55. i Prodam SYNTHESIZER Yamaha PSR- L — - — — _ _ _ _ _ _ —--— — — —___ — ^ 324-606 21555 LOKALI Ugodno oddajam PISARNIŠKI PROSTOR, flfr 064/222-326, od 7 do 15 ure 20967 Oddam dva PROSTORA po 21 k\ za skladišče. 1g 325-460 ad.m. 11204 Prodam DRVA. DESKE flf 421-696 m SPIROVCE. 21207 GLASBILA Za AMIGO disk, prodam za "® 329-978 40 DEM . 21441 Prodam PIANINO Eoerster. Ig 325-098 21178 Prodam pletno. ^ AMIGO za 1.000 DEM. kom-f 329-978 21448 Prodam novo TROBENTO 2000. Ig 216-814 VVohlrab 21182 Prodam 5.000 modularnih BLOKOV Izu skok. flf 215-649 21294 Ugodno prodam 1000 kom. modularne opeke. Planina 3, Hribar, Kranj 21314 hrast. 21458 Prodam DRVA. jesenove PLOHE 8 cm PLOHE smreka, f 66-939 Prodam PLETILNI STROJ Bond. enored-iii. Ig 323-617_21466 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW Elind. Ig 620-145 21481 Jacobson ROLBO za čiščenje snega v okvari prodam, g 57-122 21493 Prodam MIKROFON AKG 190 E s kablom za 80 DEM Ig 74-048 21502 Prodam barvni TV Gorenje, 67 cm. g 70-391_'_21506 Prodam STROJ za izdelavo PVC vrečk. tf 215-135_21509 Prodam SINTISAIZER Farfisa 90. za 600 DEM. flf 633-518 21512 STOJALI za mikrofon prodam, flp 632-757 in note poceni 21252 Prodam diatonično HARMONIKO po izbiri g 622-418 21270 Prodam B TROBENTO in HARMONI-KO B. ES. AS. ^ 67-198 21572 GRADBENI MATERIAL Prodam smrekove PLOHE, DESKE, suhe, g 312-450 21165 Prodam suho LIPO, debeline 30, 50 in 80 cm. Kuhar Franc, Grad 59, Cerklje 21534 Prodam suh smrekov opaž širine 10 cm. ■{g 633-465 21545 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM vse predmete za strojno SS. Ig 241-759_21143 Instruiram angleščino za osnovno šolo v ■Škofji Loki, *jg 622-234_21320 POUČUJEM nemščino za vse stopnje, ter poslovno korespondenco. ^ 328-334, zvečer 21334 fllARGOf Delavska 2 B Šenčur tel. 41-379 ODKUP IN KOMISIJSKA PRODAJA rabljenih, poškodovanih in odpisanih osebnih vozil, tovornih vozil, gradbene mehanizacije itd. PRODAJA rabljenih rezervnih delov INSTRUIRAM nemščino za OS ugodno, flf 51-303 in SŠ. 21393 IšTRUIRAM Kemijo za vse stopnje. ^ 43-211_ 21464 Profesor INSTRUIRA matematiko, flp 326-608 2 I 501 IZGUBLJENO Aviosioparkaf I9.I I. ob 13.30. Zabnica), prosi za vrnitev DEŽNIKA, ^g 211-623 Oddam dva poslovna PROSTORA za pi-sarno. g 326-23!_21205 V souporabo nudim opremljen PROSTOR (pisarna) v Kranju. ^ 51-245 __21210 Oddam v najem skladiščni PROSTOR, 170 kvad. m., blizu Kranja Ig 064/631-480_21222 V Kranju oddam mizarsko DELAVNICO, s celotno opremo. ^ 310-577, od 16. do 20. ure_21245 Oddam PROSTOR še nedokončan, elek-trika, voda in centralna, velikost 32-33 kvad. m., za mirno obrt ali skladišče, dovoz možen s kakršnim koli vozilom. 4f 801-535_21247 V Kranju na izredni lokaciji oddam v najem PISARNIŠKE PROSTORI Ig 216-020 in 43-393 21280 Ugodno dam v najem 67 kvad. m. delav-niških PROSTOROV v Radovljici, flf 75-310, po 19. uri, Zdravko_2132^ Gospodarsko POSLOPJE, primerno za obrt, oddam v najem. ^ 41-316 21436 Najemniško TRGOVINO z odkupom inventarja na Planini v Kranju oddam flf 631-822_21461 Oddam gostinski lokal v središču Kranja. ^g 327-158__21539 LOKAL. 28 kvad. m., v Kranju, Zlalo po-Ije. oddam.1g 328-515 21564 ^0X0 NOVO Noizo M KUPIM Kupim starega KONJA. Ig 68-134 21 134 Kupim DVOSED in 2 FOTELJA, ^g 620-160_21158 Kupim kombiniran VOZIČEK za dvojčka. Cesta I. maja 77, Kranj 21211 44-075 21292 Kupim sobno PLINSKO PEČ. Kupim jesenov suh LES. Bučan, Vižmar-ska pol 28, Ljubljana, flf 52-715 21351 Kupujemo smrekov in bukov LES - hlode, prizme in deske - I. klaso. ^ 061/662-543 7I4U HALO ORLI » m® DOSTAVA S.\jn()UŠIHPlUS.\(H)\l V SLVŽB0 AU PRIJETNO DRUŽBO VSAK DAN RAZEN NEDELJE od 9 - 21 h POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE Ne zamudite ZABAVNO PLESNE prireditve ob 700-letnici Besnice, ki bo v soboto, 23. 11. 91, ob 20. uri dalje v restavraciji Hotela Creina. Igra ansambel Šum (srčkov ples, zabavne igre, nagrade...). Tel. 213-650 MOTORJI KOLESA_ Prodam BT 50 R. bel, z dodamo opremo. ^ 312-450_21164 Za 600 DEM prodam MOTOR Tomos A3 SL. letnik 1988, dobro ohranjen, 230 km. ■Jg 49-160 21432 Prodam MOPED AVTOMATI K. Bečan Frančiška. Kovor 44, Tržič 21535 OBVESTILA ŽAI.UZUE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE, lahko naročite: ROLETARSTVO NOGRAŠEK. MIUE 13, ŠENČUR, 1g 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 18038 POLAGAM, BRUSIRAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itiso-ne, tapisone in pluto. ^ 622-065 18481 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket ter POLAGAM topli pod, itison, tapison in pluto. Cene ugodno! g 631-070_20338 OBNOVA trakov za tiskalnike, flf 061/576-078_20637 ABC RENTACAR na letališču Brnik. qt 261-000 int. 444 20874 POLAGANJE tapet, BELJENJE in PLESKANJE, "g 241-483_21047 IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. ^ 061/485-360, zvečer 21051 Šivilja, natančna, hitro SEŠIJE, POPRA-VI vso garderobo. Naslov v oglasnem oddelku._21120 TIPKAM in OBLIKUJEM vse vrste bese-*Ai\ na računalnik. *gf 57-219 21 133 POPRAVLJAM električne gospodinjske aparate, jg 57-695__21150 SERVIS MOPEDOV tudi na vašem do-mu. Ig 78-386_21186 Kvalitetno ČISTIM preproge, jogi poste-Ije. *g 81-834_21199 OBLIKOVANJE in terapija nohtov, 1g 73-550 21202 RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75. ■g 40-347_21223 Nudimo ZASTOPSTVO za izdelke Gol-den.^ 422-554 21241 DRESIRAM pse stare od 8 do 18 mcse-cev, 9 50-319 21296 OPRAVLJAM razna krojaška dela. g 70-391 21507 Varujte svoj žep in okolje! Nastavitve-umerjanje ter popravila oljnih gorilnikov vam opravi SERVIS OGREVALNIH NAPRAV g 311-060_21532 Na pobočjih od Tolstega vrha do Potoške gore je letos ostalo še precej ovac. Kdor bi jih kaj videl naj javi na fl}143-074 21540 Duo nudi glasbo za ohceti ali manjše zabave. Ig 46-137 21546 Nudim prevoze oseb in tovora do 1200 kg. "gf 217-931_21557 Vžigalniki, koledarji, obeski in ostalo! g 47-235_21561 VODIM poslovne knjige, "Jg 57-736 od 17.-18. ure 21574 OBLAČILA Ugodno prodam nov krznen PLAŠČ -nerz. T 218-471_20778 Ugodno prodam krzneno JAKNO in PLAŠČ. št. 40. g 241-380 21151 Prodam jesenski KOSTUM Boucle. št. 42. tt 323-166_21154 Prodam žensko gorenjsko NARODNO NOŠO, št 40. g 631-009 21251 OTROŠKA OPREMA_ Prodam globok otroški VOZIČEK Chic-co, nahrbtnik in okroglo raztegljivo MI-/(). *jg 218-360_21378 BABY PHONE (interphone) prodam. ^622-311 21559 Prodam POSTELJICO. MOJCO in STOJ-CO, Ig 46-097 21567 OSTALO Braun MREŽICE za brivski aparat ^g 802-581_21083 Prodam suha DRVA. Dolenc, J. Gabrov-ška 23. Kranj, popoldan 21118 Prodam ročno pletene CEKARJE, KO-ŠARE. JERBASE.. "jg 242-529 21190 ALU FOLIJO 170 kvad m., prodam za 1200 SLT. qf 77-080 21 197 Prodam 10 kub m. DRV po 35 DEM flg 622-418 21269 Prodam SLADKOR v vrečah po 50 kg. Cena 40 SLT. g 47-491_21298 ZEPTER posodo, novo, vse zapakirano, ugodno prodam, g 326-346 21333 Prodam smrekove ČEBRE, 1000 litrov. Olševek 3. "|g 43-489_21408 Prodam originalno kmečko SKRINJO. «jg 45-372_21456 Prodamm TEHTNICO I krožno skalo, do 200 kg. flfc* 74-048 21503 Prodam suhe smrekove PLOHE i i CO-LARICE. tf 57-281_21518 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine, flf 324-457 21526 Nič več izgubljanja živcev zaradi poslovnih knjig! Prihranite čas In denarl Pokličite tudi vi računovodski servis ExpIeo G&A Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. -12. In 16. - 19. ure POLAGAM ploščice in IZVAJAM vsa zidarska dela, kvalitetno in hitro, flf 67-392_21350 V AMD Šenčur je odprla AVTOMEHA-NIČNA DELAVNICA 21396 RTV servis Baltič. Sr. Bitnje 65, Kranj, -{g 325-589 21400 RTV Servis Sr. Bitnje 65, TV, RADIO, VIDEO vseh vrst_21402 RTV Servis Kert Janez. 1g 216-945 _21407 IZDELAVA stopnic in MONTAŽA vrat in oblog. g 46-032 21425 SERVIS Mopedov tudi na vašem DOMU m 78-386__21455 TIPKAM vse vrste besedil na računalni-ku. Ur 82-287_21469 Žična erozija - IZDELAVA orodij, ugod-no. flf 64-149 21473 PRIDELKI SADIKE stalno rodnih jagod (fumigran-de). ribeza in malin, lahko dobite vsak dan v Kranju, Cesta 1. maja 4. flf 324-979 20796 Prodam semenski KROMPIR. Breg ob Savi 19, Mavčiče_20889 Krmilni KROMPIR. prodam. g 422-136_21 148 Prodam PŠENICO in jedilni KROMPIR Dezire. ^ 422-765. Zg. Brnik 47, Cerklje_21291 Prodam neškropljena JABOLKA in HRUŠKE, Višelmca 15__21465 Prodam krmilni krompir. Voglje, Letališka 27_21551 korenje rdeče 21562 Prodam jedilno g 312-300 TRADICIONALNI Modna revija priznanih domačih in tujih proizvajalcev oblačil CANKARJEV DOM GALLUSOVA DVORANA sobota, 23., in nedelja, 24. novembra 1991, ob 17. in 20. uri maximarket d no,, »lavbno pohi.tvo do o . kopnita 82, tllll ijuDlj.na r" AVTO ŠOLA-1 ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 25.11., ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA 311-035 POSESTI Prodam enemu ali več interesentom 3.400 kvad. m. ZEMLJIŠČA v Tenetišah pri Kranju, kjer je možna zazidava. Naslov v oglasnem oddelku. 21004 HIŠO na Drulovki zamenjam za hišo v Šk. Loki, g» 622-878_21109 Naprodaj nedograjen OBJEKT, za garažo, mehaniko ali skladišče, blizu Kranja. Uf 324-484_21122 Prodam GARAŽO v mestu Kranju za občino, ^g 212-933_21123 Prodam staro HIŠO v zalogu, 400 kvad. m. parcele, "g 311-451_21152 V Škofji Loki prodam zazidljivo PARCE-LO, 400 kvad.m., cena po dogovoru g 622-830_21181 GARAŽO v centru Jesenic, prodam za 9500 DEM. ^g 84-733 - 21185 V šorlijevem naselju prodam GARAŽO v klen. Ig 216-443_21195 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Plavžu, na Jesenicah. g 81-441, int. 28-17 Ugodno prodam gradbeno PARCELO, 1000 kvad. m. v Lescah. g 062/34-219, med 13. in 17. uro_21283 V Selcah prodajamo HIŠO z garažo in Vr-tom, "jg 67-191, popoldan_21290 Prodam 3 PARCELE po 800 kvad. m. bli-zu Kranja, "g 325-543_21301 V najem dam prostor 24 kvad. m. višina 3,5 m, s parkirnim prostorom in telefo-nom. g 422-718_'_21309 PARCELO, komunalno urejeno, 623 kvad. m., z gradbeno dokumentacijo. 6 km iz Kranja, prodam. ?g 218-822 21357 V Radovljici Predtrg, Bazoviška ul. 2, prodamo visokopritlično HIŠO, z manjšim gospodarskim poslopjem za 165.000 DEM. V 75-320_21358 Prodam GARAŽO ob Gradnikovi ulici v Kranju. Tg 213-218_21419 Prodam staro HIŠO v Tržiču, flg 52-225 Prodam GARAŽO na Planini. 1g 324-328 21442 Opravljam PREVOZE oseb in tovora, ■gr 331-061_21516 Prodam več artiklov rabljene gostinske opreme. Suhodolnik Jože. fg/ 061/631-1 13_21520 Prodam JADRALNO PADALO comet 29 finesa 4 S (tudi na obroke) in AERO 27. »66-514 21537 Če ne boste kupili 2.5 ali 3-sobno STANOVANJE, ga odkupim namesto vas. Za nagrado nudim do življenjsko bivanje v 1-sobnem STANOVANJU. Šifra: UGODNO 21508 Gradbeno PARCELO, komunalno urejeno, z izdelanimi temelji ( vrstna gradnja) v Železnikih, prodam Šifra: DAŠNJICA Prodam ali oddam PARCELO na Čepu-Ijah. Ur 329-978_21449 Prodamo, zamenjamo novo HIŠO v Dvorjah s telefonom in centralno za Kranj ali okolico, g 214-912 21462 Zazidljivo vikend PARCELO. 490 kvad, m., v vikend naselju nad Trstenikom, 8 km iz Kranja, prodam najboljšemu ponudniku. Ig 213-826, popoldan 21472 Prodam GARAŽO. Lancovo 30/a, Radovljica_21474 Prodam zazidljivo parcelo, g 43-346 Zazidljivo PARCELO prodam v Trbojah. nw; Ugodno prodam dva FOTELJA in KAVČ, novo. g 48-700 21180 Ugodno prodam starinsko SPALNICO. "gf 324-688_21183 Prodam VRATNI IZREZ Mahagonij, 145x55 cm. Tg 218-649_21226 Prodam 4 rabljena trodelna OKNA. g 66-768_21253 2-krilno OKNO, 120x130, poceni pro-dam. Ig 74-027_21271 Prodam kuhinjske elemente Marles Dali-ja. Poklukar Anton, Poljšica 13, Zg. Gor- J>_21318 LJgodno prodam 3 leta staro SPALNICO. tt 75-689__21438 Prodam 2 POSTEUE brez jogija. g 633-365 21440 Prodam 3 kuhinjske ELEMENTE - el štedilnik. Ig 213-244 21451 Prodam POSTELJO z jogijem. 190x90. Urh, 1g 79-947 2I482 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. g 46-489_2I523 Ugodno prodam SPALNICO. "|g 58-025 Prodam še nerabljen kuppersbusch Ig 52-023_21544 Prodam OV.ARO, mizo in stole. 1g 217-995 21547 Prodam kjppersbusch štedilnik. 1g 217-931, zvečer 21558 SPORT L'godno prodam jadralno PADALO, možnost palačila na več obrokov. Marko-vič, Lipce 49, BI Dobrava_21147 Prodam jadralno PADALO Ekstaza C 30 flf 66-768 21254 Prodam MIZO za namizni tenis ali zame-njam. g* 217-044_21571 STANOVANJA Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, 42 kvad. m. na Planini 3, za več-je. Ig 329-961 20999 Odkupim novejše STANOVANJE (3 + I ali 4-sobno) v Kranju. Lepa nagrada. g 48-137_21125 Iščem ogrevano manjše STANOVANJE na Jesenicah ali Žirovnici. g 801-650, dopoldan, Zdenka /. 21127 Zamenjam družbeno STANOVANJE, 56 kvad. m., z etažnim ogrevanjem na Bledu za manjše ali večje s cenlralnim ogreva-njem na Bledu. "ig 78-983 21130 STANOVANJE oddam ženski. V 48-621 _21228 V Kranju prodam STANOVANJE. 97 kvad. m., ali menjam za manjše fg-323-729 21287 V Kranju zamenjam komfortno 1-sobno pritlično stanovanje z majhnim vrtom, primerno za starejše ljudi za večje 3-sobno lahko starejše brez centralne, ^g 061 376-804. p.) 18. uri 21313 Enosobno stanovanje menjam za večje. g 213-341, int. 30_21322 Mlada družina želi odkupiti pravico do odkupa družbenega STANOVANJA, flf 241-265 21325 Sprejmem mlado DEKLE na stanovanje. Ig 328-088_21331 Iščem 1-sobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki Šifra: ČIM PREJE 21346 Oddam manjšo GARSONJERO v Kranju šifra: LETNO PREDPLAČILO 21347 Menjam 2-sobno STANOVANJE v pritličju z atrijem, družbeno, za 3-sobno, po možnosti V pritličju na Planini. g 328-752_21369 Študent išče primerno STANOVANJE v Kranju ali okolici, g 217-336 21376 V Škofji Loki ali okolici (do 5 km), najamem 3-sobno STANOVANJE, lahko v hiši, za več let. Možno enoletno predplači-lo. g 622-101_21381 Starejši osebi odkupim družbeno STA-NOVANJE. "jg 329-586_21385 Oddam GARSONJERO na Planini. Šifra: INTELEKTUALEC_21405 Odkupim družbeno STANOVANJE, ugodno. Tg 421-429_21411 Najamem STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Šifra: REDNI PLAČNIK 21424 Zamenjam novo 1-sobno družbeno STANOVANJE za večje g 324-439 21426 Prodam GARSONJERO v Kranju. 28 kvad. m. -jg 329-978_21446 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Preddvoru, 42.5 kvad. m., opremljeno s telefonom Ig 328-007_21447 Oddam opremljeno GARSONJERO, predplačilo, g 323-181, sobota 21485 V najem vzamem HIŠO ali STANOVA-NJE, nad 80 kvad. m. s telefonom, v okolici Kranja. Plačilo po dogovoru, z možnostjo odkupa "g 323-055 21487 Zamenjam 1.5-sohno, družbeno STANOVANJE, za večje. Nagrada po dogovoru, flf 325-834 21488 Oddam 3-sobno STANOVANJE na Gol-niku. g 46-227 21563 20395 Upokojenka nudi 4-urna VARSTVO otro-k,i. g? 325-839_21169 VOZILA DELI Prodam dve zimski GUMI za Fiat 126 P g 242-529_ 21191 Poceni prodam 2 GUMI DUNLOP 175/14. & 21 1-201_ Prodam nove PRAGE, BLATNIKE, MA- SKOzaZ 101. Tg 81-834_21198 Prodam MOTOR za 126 P v okvari in dc- le g 218-930_ 21386 Prodam vse rezervne dele za ŠKODO 105 L. *gf 40-532_ 21409 125 PZ poceni prodam za rezervne dele. Ig 211-607. pop. _21460 Prodam pokrov za Z 750. ^g 78-823 GUME za prikolice s platišči poceni prodam, flf 51-038 21497 Prodam dve zimski gumi s platišči za Z 750.g 45-639_21552 125 PZ poceni prodam za rezervne dele. g 211-607, pop. 21566 4 GUME. 155/70 R 13. prodam za 2.000 SLT. g 861-038 21568 Prodam dve zimski GUMI besi po I 300 SLT. * 217-044 21570 BRAZDA d. o. o. POLJŠICA pri Podnartu Tel. 064/70-225 ODKUPUJEMO METRSKA BUKOVA DRVA, BUKOVE, SMREKOVE, JELOVE in BOROVE HLODE Prodam JUGO 45, letnik DEM flg 67-313 Prodam JUGO 45, letnik Doslovce 22, Žirovnica 791^360« 21184 VOZILA Prodam JUGO 45, letnik 1990, malo vožen, dodatno opremljen in PASSAT, letnik 1991, ugodno prodam, flf 217-587 Prodam ARO 4x4. letnik 1988. registri-ran. zimske gume. g 212-716 20944 Prodam Z 128, letnik 1989 za 4.900 DEM. g 211-351_ Prodam Z 128, letnik 1986, cena 3.600 DEM, frf 324-060, popoldan 21 107 Prodam SLMBEAM, letnik 1975. Ig 41-294 21119 Prodam 7 101. letnik 1988 0> 721-320 Prodam Z 750 LE, karambolirana, letnik 1982. celo ali po delih. Narat, Dragočajna 24, Smlednik_21126 Prodam SUZUKI RM 125, letnik 1985 1 starinsko deklaracijo ali menjam g 723-649 21129 Z 101 Skala 55. letnik 1989, prodam za 5.300 DEM, tf 326-865_21131 Prodam GOLF, letnik 1989 633-836 Prodam PEUGEOT 205 GR, letnik IW Ogled po 15 uri. Kosi Slavko. Savska - a' Lesce_2IJ5 Prodam GOLF JXD, letnik 1987 Hm, Spodnje Gorje l/b 2}}^ Prodam NSU 1200 C, neregistriran,^ zen. flf 216-443_ Prodam Z 750, registrirana, za 550 DE^ gj 631-413 _2Ug GOLF D, letnik 9/1983. prodam za ^ DEM, g 242-088_2lg Prodam LADO Samaro, letnik 1990. strirana do 26.6.1992, cena 7800 DE^, Tg 328-048_2W» Prodam R 4 GTL, letnik 1986, za '52a DEM. Ig 51-030 J}^ ŠKODO 135 LS, letnik 1991. prodam** zamenjam za cenejši avto. flf 51-962 ^ Prodam Z 101, letnik 1985 ali zamenja"1 z doplačilom za mlajši JUGO ali Z M , flp 78-486 212J3 ASTRA OPEL, modeli 1.4 in 1.6, vgraj radio, centralno zaklepanje itd., po zelo lepil:. j. ugodni ceni prodam, flf 061/265-652-J^ i 17. uri 2I2IJ Prodam FIAT Uno 55 S. flj 58-001 ^ Prodam odlično ohranjeno in dodatf1" opremljeno Z 101 GTL 55. letnik l9°£ do novembra 1992. W, registrirano ui, ,,^.t.i../,a -i, 64 373_ Prodam ALFO 33. 1.5 TI, staro 4 leta. f* na 13.000 DEM, flf 75-300, od 8. do^ ure 2 j«*, L'godno prodam ohranjenega GOLF^ letnik 1982. 1g 241-829 212 Prodam FIAT Regata I00S, letnik 19»": ■g 212-394 _2123^ Prodam Z 101, GTL 55. letnik 1985 % 49-257 r SENZACIJSKA^ I RAZPRODAJA I L • smuči • smučarski čevlji • snovvboardi • vezi Kdaj: od ponedeljka do petka, od 9. - 18. ure, v soboto od 9. - 12. ure fmg IVAf Kjo: ELAN - Brnca/Furnitz mBMBiMm Karntnerstrasse 48 (ob cesti Podkoren - Beljak) J Prodam Z 128, letnik 1990, januar, flp 83-848 ?1234 Prodam HVUNDAI Pony 1.5 GLS, 5 pre-slav. letnik januar 1991. cena po dogovoru ^g Jctenovec, fg 620-081 21136 R 18 TU. letnik 1986. prodam za 5.900 DEM. Ig 312-052_21138 Prodam LADO Samaro, letnik 1990, registriran do 26.6.1992, cena 7.800 DEM. Ig 328-048_ 21139 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. 1g62l-458_21 140 Prodam GS 1.3 Super. vozen, neregistriran. Štefe, Gosposvetska 17. Kranj 21142 JUGO Koral 45, december 1988, rdeč, 32.000 km, prodam za 4.500 DEM. flg 620-245_21145 Prodam LADO Nivo 1.6, 4 WD, bela. le-tnik 1988, registrirana za eno leto, 25.000 km, cena 8.300 DEM in LADO Samaro 13, rdeča, letnik 1987, registrirana do februarja 1992, 50.000 km, cena 5.100 DEM ter HONDO Concerto 1.5 I, rdeča, registrirana za eno leto, nova prodam ali menjam za vozilo do vrednosti 9.000 DEM, cena 29.500 DEM. 83-197, int. 2, od 8. do 13. ure, po 20. uri pa 801-405 __21140 GOLF 16 B. rdeč. neregistriran, nov, prodam. 1g 3I2-384 21153 Prodam GOLF diesel, letnik I987, 80.000 km Ig 68-650 21155 VW 1200 J, letnik 1976, registriran in Z 101. Tg 241-178_21170 GOLF JGL, letnik 1981. prodam. <§f 216- 250, popoldan 21171 Prodam Z 850. letnik 1984 december. Ig 217- 128_21173 Prodam ali menjam MERCEDES, 5 t, kipar. # 70-738 21175 Prodam OPEL Kadeti, letnik april 1'"^ Jurajič Damir. Partizanska 44. Škofja l£ ka J^*" Prodam PEUGEOT 205 LE. letnik *J cemher 1985. ^ 214-998___jLii< Prodam FORD Escort 1.300 T. le'"], 1986. ^g 631-574__2Uji Prodam 126 P, registriran do «V8SS 1992, 5.000 km po generalni. ^ -l8,ij ogled po 15. uri J^Ž* FIAT Uno 60 S, letnik 1987 decem|<; ugodno prodam. Dragomir Boris. J p'a.i še 9, Kranj__ LADO Rivo 1.3, letnik 1987, prodaj Ig 58-034 ___2jj^ Ugodno prodam JUGO 1.1 GX. le1"1". 1988, registriran do aprila 1992. C. na« do 35/a, Kranj - Kokrica__ Prodam Z 750, registriran do okK>hl* 1992. gr 51-985___2U^, Prodam Z 101 Mediteran, letnik I^An ■g 620-111__2t£3 GOLF, letnik 1979 november. ug"d^ prodam. ^ 46-704_ Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Prjjj doslje 124. Tg 241 -041__ Prodam Z 101. letnik december 1 zimsko opremo, garažiran. flp ^"'^jjrf GOLF diesel, 5 prestav, popolnoma ^\ g» 061/551-178__^> Prodam LADO Samaro, Groharjevo g!*Uam. ® 51-579_21323 J^arn / 750. letnik 19X3. registrirano • "'Hembra 1992, cena 1200 DEM. 5*5-157 21324 1^---—-- }j .Uum Z Poly. odlično ohranjena. ® 12*1, popoldan 21326 vI so II <|-7lX letnik 1986. ® 21329 j^arn Z 128. letnik 1979 ® 631-471, sli^ristan 21330 ms p, prodam Z 128, januar 19X9. ® 21332 HKrn / 101, letnik 1986, cena po dogo-422-241 21337 Ji*,"',1'K I Swift GTI, nov, naprodaj. ® $185 21338 Kombi Bus 1.9 D, servo volan, dodat-HMkt 323-085 21339 P G, V^m golf Jprje 1. b diesel. letnik 1987. 21341 nakupa stanovanja nujno prodam p/" A Romeo 33, 1.3 S. letnik 1986. cena i9 "Ogovoril. Pokličite danes od 15. do ^tnn ® 622-343_21342 ?dam JUGO 45. letnik 1990 julij, ^°km. «g 51-923_21352 {% oprema R 4 GTL. letnik 1986, »Jjka letnik 1989, prodam ali menjam. jl^l8-647 ali 061/612-806_21354 letnik 1986. ® 21356 ■jjun jugo 45 5^0 45_ slar 2 leti. garažiran. 1. lastni-vJJlOUO km, prodam . ® 216-964 n,'^ lipo 1.4 DGT 1E, letnik april 1991, C, a.'ic barve, prodam ali zamenjam za KS*j avto ® 45-665 21361 jiHL* 312-364 JXB, letnik 1986, 39.000 km, pro- _21362 j'K'MTiTr prodam CITROEN AX 11 TE. frll*j_991 april ® 323-314 21363 dJ)[)0 Favorit 136 L, letnik 1990, pro- -004 21364 tt-P^m FIAT Uno 45, letnik 1989, regi- fr^Mg 802-5X2 _21365 ^°d;|m R 4 GTL, letnik 1981. 47.000 !^.nercgistriran. Križnar, Okroglo 14, SU!" 21366 C°no prodam GOLF diesel, 5 vrat, 5^188. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj "fn,! —-•——— U0, nonnlHnn 21373 K>sc-y. popoldan Na " ^!!inlVW, letnik 1970. ® 214-544 jHtrn PEUGEOT 205 XL, letnik 1986. ^£|_4-8X9 21379 ^Tjjn 620-569 ^."Oprodam Z 128. letnik 1985. Begu-(N^jfr 327-188 _21387 Prodam r 18. letnik 1987. ® ___2I389 SS^" OPEL Kadeti, letnik I977, S. Za-fc^_Kranj 21390 k)j^"i< 4 GTL. letnik 1986. Čadež. Vi-t no-. 21392 ,3S, model 87 z radi-21394 242-760 ^.^jugo 45 Koral, letnik 1990. Vo- S® 49-219 21395 P0LF u nt-'nzinar, letnik 1989, metalne Ivi, JProdam. v račun vzamem cenejši JSJ* 329-295 21404 JJŠuTJ vvartburg, letnik 1990. flf 21410 P^T^Po 18. uri JUGO II GX, letnik 1987. _L— AX, letnik 1991 april. Ig 21504 21412 Registrirano Z 101. letnik 1981, prodam.flf 324-602 Prodam GOLF JXB. letnik 1988 ^g 45-425 21454 OPEL Vectra 1.8 I in OPIT. Kadeti 18 I Frisco, oba nova. ugodno prodam ^ 215-814 214^7 WV K 70 poceni prodam za DELE. • 21 1-607. popoldan 21459 Prodam HYUNDAI LS, letnik 1991 ^g 632-146 21463 Prodam R 4. letnik 19X3. registriran. ® 323-617 21467 Prodam R 4 GTL. letnik 1985. Mar-tinjvrh 36. Železniki 21468 Kiper PRIKOLICO Gorica, prodam. Smledniška 18, Kranj_21471 Prodam Z 750, za dele. ® 324-961. od 15. do 17. ure 21476 Prodam JUGO 45, letnik december 19X8. ® 242-065 21477 Ugodno prodam R 4, letnik septcmjjcr 1991 ^g 622-171_21478 Prodam Z 750, letnik 1973. v voznem slanju in motorno kolo APN 4. ^g 68-319 Nujno prodam GOLF J G L. letnik 1981, ugodno & 328-361 21480 ŠKODO Favorit 136L, prodam, letnik 1990. ® 691-723 21483 Prodam GOLF diesel, letnik 1989 ali /a-menjam za letnik 1984/85, z doplačilom, flf 328-526 21491 Prodam ŠKODO Favorit, letnik 1990. Tg 327-004__21505 Prodam HONDO CIVIC 1,5 G L. letnik 1990. 59-152 21511 Prodam KOMBI Mercedes 508 z delom. ® 41-369 21514 Ugodno prodam JUGO 45A, letnik 1987. kol nov. ® 331-061 21519 AUDI 100. poceni prodam, za dele. Ko-vačičeva lb, Kranj 21524 Zelo ugodno prodamo VW KOMBI 8 + I 3-29-630 21527 I godno prodam BMW 316 z dodatno opremo, letnik 1985. registriran do 8/92. fg 82-871 21529 Prodam malo karambolirano SIVKO 1100 Ll g 2 12-405. po 15. uri 21530 Prodam GOLF, letnik 1982. za 5200 DEM. Ig 324-940__21536 GOLF ID Čl , letnik 12/89. kašico zavarovan do aprila 92, 40.000 km, redeč pro-dam za 25000 DEM. 9 325-728 21543 SAMARO belo, 8/89, 17000 km, prodam. Ig 620-475 21549 Podani GOLF JXD, letnik 1986 9 ali menjam® 75-090 21550 IMV kesonar poceni prodam. Ig '24-606 Prodam poltovorni avto IMV do 1200 kg 'JB' 217-931 21556 R 4 GTL, kamion furgon, letnik 1989, prodam.® 217-604_21560 PEUGEOT 304. letnik 1971, gen. obno- v I jen.prodam.® 47-235_21565 Prodam FIAT Regato 70S. letnik 1988. ® 217-259 21569 R 4 GTL. letnik 1987. prodam. Smledniška 18. Kranj 21573 Zaposlitev dobi PEK z izkušnjami ® 217-935_21187 Honorarno zaposlimo PRODAJALKO, delo v dopoldanskem času. Informacije osebno na naslov Markovič, Kutinova 3. Kranj - Orehek_21188 Gstilna Sejem honorarno zaposli več simpatičnih DEKLET za strežbo. Informacije osebno v gostilni. 21263 Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE za strežbo in KUHARICO za delo v kuhinji. ® 620-089. zjutraj od 7. do. 8. ure_21274 Delu na domu /.i angleško firmo. Pošljite kratek življenjepis s kuverto, znamko in naslovom. Lužovec Franc, Glinje 9, Cer-kije 21375 AKVIZITFRJE in vodje skupi iščem za prodajo zeliščnih artiklov. Zagotovljen dober zaslužek ® 58-154. v nedeljo med 9. in 12. uro 21421 Iščem DELO na domu, zastopništvo, pro-daja. ® 51-092_ 21453 Honorarno ZAPOSLIM mlajšega upokojenca kovinarske stroke iz okolice Kra-nja Šifra: KOVINAR_21486 Nudim honorarno DELO ® 46-529 DELO na domu. Pošljite kratek življenjepis. Petrač, Cankarjeva 38, Radovljica Želite zaslužiti nekaj tisoč DEM. Tuja firma sprejme nekaj sodelavcev za pestro ponudbo. Tedensko izplačilo. ® 324-401 U SISTEM TRGOVINA - SERVIS Bojan Udovič PREBAČEVO 51 tel/fax 064/326-434 SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA SERVIS VAŠEGA KOLESA! Prodam 622-572 Z 750 SC, letnik 1978. ® 21498 Prodam Z 101 Skala 65, letnik 1989. Jc-zerska c. 48/a. Kranj_21499 Prodam karamboliran GOLF diesel, letnik 1979. ® 46-014 21500 Prodam r 4 GTL, letnik 1987, prevoze nih 51000 km, cena 3800 dem. ®68-l62 21538 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu starosti zapustila MARIJA RAZINGER iz Kranja Od nje se bomo poslovili v soboto, 23. novembra 1991, ob 13. uri v družinskem krogu na pokopališču v Radovljici. VSI NJENI OSMRTNICA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga mama, stara mama, prababica in sestra IVANKA HUMER iz Orehka, Cirilova 14, Kranj Od nje se bomo poslovili v petek, 22. novembra, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Za njo žalujejo: sin Lovro z ženo Moniko, hčerka Ivica z možem Ludvikom; vnuki: Maja, Monika, Samo, Karmen; pravnuki: Jan, Hana, Tina; sestri: Marica, Anica in brat Tone Prodam KRAVO brejo 7 mesecev. I a- hovče 21. Cerklje_21268 Prodam MESO od bika. ® 45-561 21273 Prodam TELIČKO simentalko za pleme, staro 3 mesece. ® 422-569 _21281 rodovnikom. 21340 Srebrno-sivo PUDIJICO prodam. ® 50-789 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Nomenj 18. Boh. Bistrica_21343 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mlakarjeva 43, Šenčur 21345 KOBILO staro 4 leta prodam ali menjam za starejšo. ® 632-249 . 21383 Prodani 7 dni stara TELETA. Mlaška 107. Kranj_21391 KRAVO simentalko po izbiri. Ziganja vas 31, Duplje_21398 Prodam pol TELETA in pol PRAŠIČA. ® 47-679_21399 Prodam 5 mesecev brejo III ICO ® 66-096 21413 Prodam KRAVO brejo 9 mesecev llovka 11. Kranj__ 21441 Prodam 2 OVCI primerni za /akol ® 68-542_21470 Prodam mlado KRAVO za zakol ah menjam za bre|o telico. Voklo 44. Senčni 21489 Prodam 8 mesecev brejo KOBI-LO. Ritmi-kar. Praprot na polica 22. Cerklje .'I4"0 15, 55 in 150 kg in Z 21494 Prodam PRAŠIČE 750.® 85-483 Prodam mlade PAVE. Kadivec, Pipanova 46.Šenčur 21513 Prodam nemško OVČARKO. z rodovni-kom ® 57-281_21517 Prodam polovico mlade krave. ® 723-638 2I54S Psa BULTERIERJA ® 124-606 prodam. 21553 Prodam KRAVO po izbiri. ® 66-140 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlitev dobi samostojni KUHAR . Informacije na ® 79-485, po II. uri_21144 Zaposlim 2 TRGOVKI v novi živilski trgovini v Kranju, lahko tudi upokojenki. ® 47-491_21297 Zaposlimo VK Tesarja. ® 215-649 21299 Za honorarno DELO v pletilstvu iščem sposobno delavko za šivanje na OveriOC-ku ® 214-631__21302 PRODAJALKA išče redno zaposlitev, šifra: PRIPRAVNICA 21344 ŽIVALI Prodam 170 kg težkega domačega PRAŠIČA. Jerovšek Ludvik, Lahovče 47, Cerklje^_21052 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko Sr Bitnje 9 21141 Prodam 160-kilogramskcga PRAŠIČA, domača krma. ® 79-964 21156 Prodam križane LESIJE. Podbrezje 233. Duplje _21 161 Prodam OVCE. Ljubno I, Podnart 21172 Prodajam nemško hrano za pse BOSCH. Sp. Besnica 79/a 21174 Prodam PAPIGO Nimfo. ® 329-614, po 15 uri 21192 Prodam srednjo ŠNAVCERKO z rodov-nikom. ® 061/653-670 21194 Prodam KRAVO po izbiri in 7 mesecev staro ŽREBIČKO. Grad 43. Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol. Kalan Janez, Stara Loka 28, Školja Loka 21225 Prodam PRAŠIČE za zakol. ® 73-696 Izgubila se je siva NIMFA. Najditelja prosim če se oglasi na Trojarjevi 51, Kranj - Stražišće ali na ® 061/319-924 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kurirska pot I I, Kranj _21235 Prodam 6 mesecev brejo SIMENTALKO. ki bo drugič telila. Trboje 66, Kranj PRAŠIČE. 150 kg. za zakol prodam Mo-žen tudi zakol. Mihelič. Poljšica 23. Podnart_21262 Prodam KRAVO, drugič brejo in brejo TELICO simentalko ali zamenjam za mlado klavno goved in en teden starega BIKCA simentalca, ter prašiča, težkega 160 kg. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje Rjave JARKICE in manjše ter večje PRAŠIČE prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, ® 65-546_21284 Prodam mesnate prašiče 140-200 kg, polovico mlade krave in kravo simentalko pred telitvijo ali po izbiri. Zalog 17, Cerklje_21310 Prodam kobilo Pony„ Poklukar Anton, Poljšica 13, Zg. Gorje 21317 Prodam PSIČKI, pritlikavi pinč, čistokrvni brez rodovnika. Poklukar Anton, Poljšica 13, Zg. Gorje 21319 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, tast, brat in stric FRANC VRHOVNIK po domače Rejov ata Zahvaljujemo se dr. Leskovarjevi in sestri Bogatajevi za zdravljenje. Iskrena hvala tudi sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekali sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje Aerodromu Ljubljana, sodelavcem PTT Mengeš, sodelavcem pakirnice Števci. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem pri maši, G D Sp. Brnik - Vopovlje za spremstvo, govorniku za poslovilne besede in Slavki Koželj. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Vsi njegovi Sp. Brnik, 14. novembra 1991 ZAHVALA Vse prijatelje in znance obveščamo, da nas je v 71. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče RAFAEL PERVANJE V družinskem krogu smo se od njega poslovili 16. novembra 1991 na kranjskem pokopališču. Vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestrična PAVLA LAZAR roj. PAJER Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi č. gospodu duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Njeni: hčerki Lidija z Bogdanom in Matejo, Marija s Kristijanom, snaha Duša s Špelo in Polono. Kranj, 22. novembra 1991 ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je zapustila draga teta, sestrična in svakinja JOHANCA VALJAVEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej zahvala dr. Bavdku za zdravljenje in dr. Bečanu za zadnji obisk, trsteniškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, tr-steniškim fantom za izkop jame in za nošenje na njen zadnji dom. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, organizaciji ZB NOB Gorice - Trstenik za poslovilne besede in darovan venec. Vsern, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni OD TORKA DO PETKA Slovenci v zamejstvu "Kulturni zakon" upošteva tudi Slovence Koroški deželni zbor jc z glasovi socialdemokratov (bivših socialistov) in Ljudske stranke sprejel deželni zakon o kulturnem pospeševanju. Zakon je med Slovenci na Koroškem naletel na ugoden odmev. Prvič je v kakšnem deželnem zakonu omenjena tudi slovenska narodnostna skupnost, za kar so se zavzeli tudi nem-škogovoreči kulturniki. Zakon je zasnovan zelo široko, saj obsega upodabljajočo umetnost in oblikovanje, glasbo, literaturo, arhitekturo, varovanje starih mest, znanost, elektronske medije, fotografijo, film, vse oblike konvencionalne in avantgardistične kulture in podobno. Vlada bo na osnovi tega zakona v prihodnje bolj pospeševala kulturno izmenjavo. V organ, ki bo skrbel za to, bodo imenovani tudi predstavniki obeh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. Poslanec zahteva celodnevni slovenski program Socialdemokratski poslanec v koroškem deželnem zboru magister Peter Kaiser je zahteval celodnevni slovenski radijski spored. Po njegovem mnenju je to zahteva sodobne Evrope, prav tako pa se vedno več nemškogovorečih Korošcev uči tudi drugega deželnega jezika. Željo po celodnevnem programu v slovenščini je večkrat izrazil že vodja slovenskega oddelka pri ORF Mirko Bogataj, zanj so se zavzeli člani manjšinskega sosveta. Te zahteve doslej niso bile uslišane. Vendar Slovenci upanja še niso zgubili. Mogoče bo možnost za uvedbo celodnevnega slovenskega programa odprta že kmalu, ko bo državni zbor sklepal o novem radijskem in televizijskem zakonu. Minister pri beneških Slovencih Slovenski minister za Slovence po svetu dr. Janez Dularje obiskal Slovence, ki živijo v Videmski pokrajini. Minister si je ogledal nekatere manjšinske ustanove od Ukev do Čedada in se pogovarjal z zastopniki Slovencev in njihovih organizacij. V Rimu pa so na zahtevo italijanske stranke levice in socialistov ter krščanskih demokratov v finančni zakon in državni proračun za obdobje treh let od leta 1992 do leta 1994 vnesli postavko za slovensko manjšino. Pomoč je doslej znašala 8 milijard lir letno, veljala je le za leto 1993, sedaj pa sojo podaljšali tudi na leto 1994. • J. Košnjek Obiski, sprejemi Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v začetku tedna sodeloval v Munchenu na simpoziju Franz Josef Strauss, na katerem je na temo Politika in strategija sodelovalo 240 politikov iz 40 držav. Ob tej priložnosti se je naš zunanji minister srečal s finančnim ministrom v nemški vladi in prvakom bavarske krščanske socialne unije Tlieom VVeigelom. Minister za informiranje Jelko Kacin je bil v sredo zvečer v Trstu, kjer je govoril o slovenskem osamosvajanju in bil še posebej kritičen do odnosa Evrope do nas, kmetijski minister dr. Jože Osterc pa je obiskal Dunaj in se pogovarjal z avstrijskim kmetijskim ministrom dr. Fischerjem. Predsednik predsedstava Milan Kučan je sprejel bolgarskega veleposlanika v Jugoslaviji Marka Markova, pomemben pa je bil tudi sprejem uglednega slovenskega poslovneža v tujini Milana Hercoga in se pogovarjal z njim o načrtih za sodelovanje Slovenije s tujino, posebno z državmi, s katerimi ima Hercog že utečeno sodelovanje. Milan Hercog je Gornji Radgoni, kjer se je rodil, podaril sanitetno vozilo. Milan Kučan, dr. Dimitrij Rupel in dr. Andrej Ocvirk so bili v sredo v Pragi, kamor jih je povabil češkoslovaški predsednik Vac-lav Havel. Havel je zagotovil, da bo njegova država priznala Slovenijo, če mirovna konferenca v Haagu ne bo uspela, državnika pa sta sprejela izjavo o Dubrovniku in pozvala svetovno javnost, naj modre čelade začnejo svoje poslanstvo prav v Dubrovniku. Vendarle se je nekaj pocenilo Ljubljana, 22. novembra - Z rahlim olajšanjem so se finančniki in drugi, ki spremljajo borzna dogajanja, včeraj zazrli v poročilo s sestanka Ljubljanske borze. Pravzaprav je olajšanje zaradi padca tečajev večine vrednostnih papirjev nastopilo šele danes zjutraj, koje tečajnica izšla v časopisih - glede na torkovo tečajnico so spremembe borznih tečajev kar občutne. V primerjavi s tednom ali dvema nazaj pa se je na Ljubljanski borzi zgodilo veliko: po uvedbi slovenskega tolarja so tečaji vrednostnih papirjev padli, zatem so pod vplivom podatka o oktobrski inflaciji hitro zrasli in v tem tednu začeli znatno padati. Končni učinek je v tem, da jc nakup večine vrednostnih papirjev cenejši kot pred tednom dni. Najbolj popularna obveznica Republike Slovenije 2 (RSL 2) je včeraj na borzi dosegla tečaj 86,7 (še v torek je bil 92). Borzni posredniki so včeraj opravili promet s temi obveznicami v vrednosti 478.000.- DEM. Najbolj živahno so včeraj na Ljubljanski borzi trgovali z obveznico RSL 1, kajti dosežen je bil promet 3,5 milijona DEM ob tečaju 1 15,8. Dr. Peter Vencelj med kranjskimi šolniki V ospredju standardi in plače terialne stroške, vsak učenec "I bi obiskoval vsaj en krožeM* odgovoril dr. Peter Vencelj- Kranj, 20. novembra - Na povabilo kranjskega odbora Liheralnodemokratske stranke se je sinoči republiški šolski in športni minister dr. Peter Vencelj s sodelavcema Vido Križman in Maksom Vest rom pogovarjal s kranjskimi šolniki. Po pričakovanju so bila v ospredju vprašanja o novih normativih in standardih za osnovne in srednje šole ter plače, ki jih bo po novem letu urejal zakon. Standardi, ki jih je republiška vlada sprejela avgusta, že doživljajo omilitve. Ena najpomembnejših za srednje šole je ta, da bodo šole v višjih letnikih lahko obdržale enako število oddelkov, kot jih bodo oblikovale v prvem letniku, rado-darnejša pa je tudi sistemizacija delavcev za vzdrževanje in upravljanje strojev v delavnicah ter laborantov za naravoslovne predmete. Za razredni-štvo v prvem in osmem razredu osnovne šole se v učni obveznosti učiteljev priznavata dve uri (sprva ena), na šestnajst oddelkov šole dobi ravnatelj pomočnika s polovično učno obveznostjo (največ pa dva pomočnika), v šolah s prilagojenim programom se učna obveznost učitelja zmanjša na 20 ur, v kombiniranem oddelku število učencev s 24 na 21, normativ čistilnih površin na eno čistilko se zniža s 1200 na 800 kvadratnih metrov itd. »S L 1. 92 se v šolah ne bo nič zgodilo, nervoza zaradi "rezanja glav" je nepotrebna. Presežki delavcev, ki se bodo pokazali kasneje, bodo obravnavani po normalni poti, nihče ne bo na vrat na nos vržen iz službe,« je dejal dr. Vencelj, hkrati pa opozoril na zanimivo nesorazmerje; v slovenskih osnovnih šolah dela 20.000 ljudi, od teh jih 12.000 hodi v razred, 8000 pa ne. »Delavci v šolah, ki nimajo ustrezne izobrazbe, bodo podvrženi razpisu,« je dejal minister. Igranja z mladino in strokovnim izobraževanjem praviloma naj ne bi bilo več. Diferencirane učne obveznosti za zdaj še ne bo. Pobude ne zadržuje šolsko ministrstvo, temveč ministrstvo za zakonodajo. Med zanimivejšimi utrinki s sinoćnjega pogovora naj omenimo še to, da Pedagoški inštitut pripravlja ekspertno študijo, upoštevaje tudi različne rešitve v drugih evropskih državah, o razvoju osnovne šole, ki bo pokazala, ali bo slovenska osnovna šola ostala osemletka z notranjo diferenciacijo, ali pa bo prerasla v devetletno šolo in vnesla tudi zunanjo diferenciacijo. Na vprašanje, ali se za osmošolce prihodnje leto res pripravlja mala matura, je dr. Vencelj odgovoril, da strokovni svet zaradi izredne gostote raznih izpitov ob koncu šolskega leta razmišlja o enotnem testu iz slovenščine, matematike in enega izbranega predmeta, podobnem lanske- mu enotnemu testu za sprejem v srednje šole. Izvedba je v rokah Zavoda za šolstvo. Zanimivo je bilo tudi opozorilo tržiškega ravnatelja, češ da si nekateri učitelji 22-urno učno obveznost razlagajo tako, da jih poslej - razen v razred - ne bo mogel več prisiliti k drugim oblikam dela z učenci. »V okviru polnega 42-urnega delovnega tednika učitelji morajo sodelovati v življenju šole po letnem delovnem načrtu. V šolah, ki bodo znižale standard učencev, učitelji ne bodo napredovali. Dejavnosti bodo vključene v ma- Tržič že ima nove ulice Upoštevane vse želje Tržič, 18. novembra - Geodetska uprava Kranj je v ponedeljek začela v Tržiču, prvi občini na Gorenjskem, zamenjavati stara imena ulic z novimi. - Hitro in resnično demokratično. Tržič ima torej že nove ulice, vse, kot je bilo dogovorjeno in sprejeto na seji občinske skupščine. Del nekdanje Partizanske ulice, od Kurnikove hiše, mimo župnijske cerkve in tržiškega pokopališča do pripojitve na Cankarjevo cesto je po novem Cerkvena ulica, medtem ko je Partizanska ulica ostala na desni strani Bistrice, od cerkve Sv. Andreja do mostu čez Bistrico. Na Ravnah seje Proletarska ulica razdelila na tri dele. Meja je Mošenik: stavbe na desni strani Mošenika so se priključile Ravnam, na levi pa je Pot na pilarno. Hiše zgornjega dela Raven, od novega mostu čez Mošenik do Čegelš pa spadajo pod novo ime "Za jezom". Bivša Cesta JLA od Avtobusne postaje do križišča pri vili BPT je po novem Predilniška cesta, od zgradbe SDK do Pristave pa je zdaj Kranjska cesta. Del sedanje Ceste Ste Marie aux Mineš, to so hiše za Sokol-nico, bodo po novem nosile ime "Spodnja Bistrica". Sedanja Cesta 4. julija v Bistrici, bo od Deteljice pa do konca Bistrice, točno do odcepa na Loko, Kovorska cesta. Spremembe pa je doživel tudi najstarejši del mesta. Tako je bivša Janežičeva ulica (za policijo) spet po starem "Paradiž", Našičeva ulica je zdaj "Kovaška", Bečanova se ime- Zakon o plačah v šolati Jc skupščinski proceduri. Ce bo sprejet do konca leta, ga "° nadomestil začasen ustrez«' sklep. Zakon bo urejal p'a^eV!j nje dela za nacionalni progi?1? in posnema elemente kole^1, vne pogodbe. Razpon od v-do 6,5, ki velja za državi" upravo, za zdaj v osnovnih & lah še ne bo mogoč, največ, »* je minister lahko "izsilil" v v'8' di, je razmerje ena proti tri- 0 tem je učiteljem dal vedeti, d je trdno na njihovi strani, d pa so nekateri drugi resorjt vladi očitno pomembnejši (pr°' dornejši) od šolskega. • H.«* lovčan nuje "Za Mošenikom". Graj-zarjeva od TI KO do Muzeja pa je po novem Muzejska ulica. Bračičeva ulica, od Veletekstila mimo Radia do konca ulice, dobi staro ime "Balos". Delavca Geodetske uprave Kranj Silvo Grobovšek in Ciril Mohorič sta te dni razdelila tablice z novimi ulicami že vsem gospodarjem oziroma odgovornim osebam. Ena tablica trenutno stane 315 tolarjev; stroške zanje nosi skupščina občine Tržič, le tablice novih hiš, ki še niso imele hišnih številk, plača vsak posameznik. Tržič je tako prva občina na Gorenjskem, ki je preimenovala ulice in to tudi v praksi izvedla. Priznati je treba, da so bile spremembe izvedene hitro, predvsem pa demokratično. O vsem so odločali prebivalci; kjer so obstajali dvomi, so bile izvedene ankete in obveljala je volja večine. Tako sta bili med drugim izvedeni anketi med prebivalci Podljubelja in Bre-zij, ker so se nekateri ogrevali za stara imena obeh krajev, Sv. Ana in Sv. Neža. Vendar,anketa je pokazala, da prebivalci niso za spremembo. 27. novembra bo komisija odločala okrog imen osnovnih šol Bračičeve in Grajzerjeve, OŠ v Križah pa obdrži ime po Kokrškem odredu. • D. Dolenc Dež, ki pada že nekaj dni, je povzročil, da so tudi vode na Gorenjskem narasle, čeprav nobena reka ni prestopila bregov. Poplavljena pa so številna polja - »jezero« je Jure Cigler posnel pri Lahovčah. V višjih legah pa je padel sneg. Tako so že usposobljena smučišča na Voglu, pa tudi v Kranjski Gori je že močno snežilo. Gorazd Šinik je zimo posnel že malo naprej od Jesenic. Po vrnitvi iz slovenske vojske Domov z lepimi spomini Ne le od fantov, ampak tudi od psa Arona je bil° nedavno slovo kar bridko Kranj, 20. novembra - To ugotavlja Aleksander Oman iz Str«' žišča pri Kranju, ki je služil svoj vojaški rok v prvi generacij1 slovenskih vojakov in je pred dnevi slekel vojaško suknjo. Pj-8* nič tesnobe ni čutil v njej, pripoveduje za naše bralce po vrnit*1 domov, saj je učni center na Igu ponujal fantom skoraj hotelsko udobje, s častniki pa so se sporazumevali brez ostrega ukazov8' nja. Aleksander se je izučil za strojneg3 tehnika v srednji kovinarski šoli v Škofji Loki. Pripravništvo je sicef opravil v Iskrini orodjarni, vendar za* poslitve ni dobil. Zato je bil toliko bolj vesel, da so ga letošnjo pomlad poki'" cali v vojsko. »Drugi razlog za zadovoljstvo j* bilo dejstvo, da sem se lahko pridruži' ne prav številnim Kranjčanom pri prvem služenju vojaškega roka v učnem centru slovenske teritorialne obrambe na Ig"1 Ker sem slišal razne pripombe na račun služenja v nekdanji JLA, sem tudi tuka] pričakoval kakšne neprijetnosti, pa vendar jih nisem doživel. Prijetno so me presenetile skoraj hotelske razmere v centru. V sobi nas je bilo šest, povsod smo imeli red in čistočo; za slednjo smo skrbeli sami, vendar nikdar mi ni nihče porinil metle v roko za kazen! Tudi s hrano smo bili zadO' Voljni. Prosti čas smo si krajšali z branjem časopisov in gledanjem televizije ter videa, izhode pa so nam dovolili ob sredah in konec tedna. Sam sem bil prvič doma že po treh tednih in pof neje še velikokrat, zato mi je vojaščina hitro minila,« razmišlj3 Aleksander Oman. Pri usposabljanju se ni dolgočasil, ker je bilo nekaj teorije le na začetku. Potlej je z zanimanjem spoznaval sodobno oborožitev, se preizkušal v streljanju, sodeloval v raznih vajah... Zdi se mu, da se je v pol leta naučil vse, kar mora vojak vedeti; še več, spoznali so se celo s tehniko plezanja, z veslanjem v kajaku in gumijastem čolnu, z jadranjem s padalom i" streljanjem z lokom. Najbolj mu je ugajalo, da je vse delo p0' tekalo brez strogih ukazov, častniki pa so se obnašali do nji"1 nadvse spoštljivo in celo kolegialno. »Tudi fantje smo se med seboj dobro razumeli, zato je bi'0, slovo kar težko,« priznava sogovornik in dodaja: »V vojsk' sem našel še enega dobrega prijatelja, nemškega ovčarja Aron*< s katerim sva delila veselje v prostem času. Zagotovo ga bom & obiskal, na doživetja v centru pa me bo spominjala tudi videO' kaseta, ki so nam jo poklonili ob odhodu. Za vse lepo, kar sni" doživeli na Igu, želim izreči javno zahvalo vodstvu učnega ce"' tra,« sklene pogovor Aleksander, ki napove domačo predstavitev kasete za vse vojaško neuke prijatelje. • Stojan Saje w Šolanje za begunske otroke Ljubljana, 21. novembra - Med 21 tisoč begunci, ki so se umaknili vojni na Hrvaškem, je tudi tri tisoč šoloobveznih otrok, od tega desetina srednješolcev. Na današnji tiskovni konferenci, ki jo Je pripravil Republiški štab za civilno zaščito, so povedali, da nameravajo v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za šolstvo trdneje urediti šolanje teh otrok. Zdaj nekateri hrvaški otroci obiskujejo slovenske šole. za nekatere so pouk pripravili v nekakšni samoorganizaciji (učijo j1"1 hrvaški učitelji, ki so tudi begunci), nekateri se vozijo k pouku v Buje. V kratkem bodo v 27 občinah pripravili pouk za šolarje v nji vaškem jeziku, za kar bo v celoti poskrbelo hrvaško šolsko ministra stvo, Slovenija bo ponudila samo prostor. V občinah, kjer bo p^lU. potekal na ta način, hrvaški otroci ne bodo več mogli obiskoval pouka v slovenskih šolah tako kot ga sedaj. • D. Ž. S ponedeljkom Dražji avtobusni prevoz Kranj, 21. novembra - Medtem ko so pri Alpetouru že z 18. noveni podražili prevoz na mestnih progah na 30 tolarjev (v predprodaji karta 23 tolarjev), bodo cene na drugih progah poskočile v ponedelje • povprečju za 25 odstotkov. Tako bo treba za vožnjo z Alpetourovim avtobusom po n0^ odšteti na progi iz Kranja v Tržič 60 tolarjev, iz Kranja v Ljumjjj 80, na Jesenice 110, v Skofjo Loko 50. Radovljico 70. vožnja i/ r*»| vljice v Ljubljano bo stala 140 tolarjev, z Jesenic v Ljubljano p;l tolarjev. • H. J. Uspel kulturni večer Tržiški krščanski demokrati so v petek, 15. novembra, Pri{Cf? kulturni večer, na katerem je gostoval Vinko Zaletel, znani kultur|,j prosvetni delavec in svetovni popotnik, ki ima v svojem dom^r Koroškem pravo etnografsko zbirko in kulturnoprosvetni hram-. ^ žičanom je to pot prikazoval kulturnozgodovinske dragocen o*1''^1 jih imamo Slovenci na Koroškem. Pomanjkljivi pouk v naših » ^ je verjetno vzrok, da v Borovlje in Celovec hitimo mimo njih ' nakupih. O večeru nas jc obvestil Franc Primožič.