Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAK PETEK »OBMURSKI TEDNIK« — tednik zn gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52 — čekovni račun; Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. —• Tiska Mariborska tiskarna. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Štev. 40 — Leto IV. Murska Sobota, 3. oktobra 1952 Cena din 6.— Z okrajne partijske konference v M. Soboti MESTO KOMUNISTA JE MED MNOŽICAMI USMERJANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE -NAŠA VAŽNA NALOGA V ponedeljek se je sestalo v Murski Soboti 154 delegatov in vet gostov na okrajno partijsko konferenco, na kateri so polagali obračun enoletnega dela Partije v Prekmurju. Ob prisotnosti gostov: ing. Jožeta Levstika, člana CK KPS: dr. Ferda Kozaka, predsednika ljudske skupščine LRS; predstavnikov Jugoslovanske ljudske armade, zastopnikov Okrajnega komiteja KP Hrvatske iz Čakovca in številnih drugih gostov, je konferenco otvoril sekretar Okrajnega komiteja KPS za M. Soboto, tovariš Bela Brglez. Poročilom, ki sta jih podala sekretar in org. sekretar OK KPS, je sledila plodna diskusija, v kateri se je oglasilo nad 20 delegatov, od gostov pa sta spregovorila tudi član CK KPS, tovariš Levstik, predsednik ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak; delegate pa je pozdravil tudi predstavnik JLA. Gospodarsko-politično poročilo konference je zajelo uspešno delo Partije v Prekmurju na raznih gospodarskih toriščih, orisalo delo množičnih organizacij, politični položaj v okraja in pri tem prikazalo tudi vse pomanjkljivosti in napake pri delo. Letošnje poročilo in tudi široka diskusija, ki se je nato razvila, jo bila zlasti pozitivna v tem, da je bila mnogo bolj konkretna kot na minulih podobnih konferencah, saj ni ugotovila samo dobrih in slabih strani, temveč tudi vzroke tega stanja. Konferenca je utemeljila dejstvo, da kljub številnim pomanjkljivostim ni mogoče podcenjevati velikih uspehov, ki so bili kljub težavam doseženi v okraja prav zato, ker Partija In oblast posvečata vso skrb resničnim interesom ljudstva. Konferenca je ugotovila, da je Partija v Prekmurja dosegla največje uspehe v utrjevanja in demokratizaciji ljudske oblasti, gledati pa bo treba za še tesnejše sodelovanje ljudske oblasti z ljudstvom. Veliko je bilo storjenega za splošno izobrazbo množic, kjer je treba še posebej omeniti »Prekmurski teden«, njegov velik uspeh v aktivizaciji množic. So pa še precejšnje pomanjkljivosti v vzgojna-političnem delu Partije z množicami, zlasti pa ponekod omalovažujoče delo z množičnimi organizacijami, predvsem med ženami, gasilci pa tndi med mladino. Tako poročilo in diskutanti so živahno razglabljali o vprašanja političnega dela med madžarsko nacionalno manjšino, kjer je bilo doslej storjenega še vse premalo. Konferenca je poudarila, da je mesto komunista vedno med množicami. Odprti partijski sestanki, ki so bili pred to konferenco izvedeni domala v vseh osnovnih partijskih organizacijah, so Partijo le še bolj približali ljudstvo. Pred vse člane Partije v Prekmurja pa je konferenca postavila nalogo: doslednejše se boriti tndi za lastnim ideološko-političnim izobraževanjem In biti buden na vse pojave sovražne propagande. Bližina dveh mej — posebno še informbirojevske — toliko bolj narekuje to budnost. Partija je stalno skrbela za pojasnjevanje naše politične smeri, in pri tem posvečala vso pažnjo tudi pravilnemu reševanja vseh gospodarskih nalog. Poročilo pa je ugotovilo tudi slabosti z gospodarskega področja, predvsem v dela delavskih svetov in upravnih odborov in v naši kmetijski proizvodnji. V delovanju naših delavskih svetov še prepogosto srečujemo primere, ko se zadovoljijo z ugotovitvijo položaja v podjetjih in sprejemanjem sklepov, ne zanimajo pa se dovolj, kako jih upravni odbori in delavski sveti uresničujejo v življenje. Partijske organizacije v podjetjih bodo zato morale v bodoče posvečati več pažnje sin- (Nadaljevanje na 2. strani) TRGATEV, TRGATEV! »Čriček prepeva žlahtnina pa vabi — pridite brati!« Dogodki zadnjih dni JUGOSLOVANSKA PRIZADEVANJA po dobrih sosednih odnosih žanjejo uspeh in mednarodno priznanje. O tem nas je prepričaj obisk britanskega zunanjega ministra EDEN A in Izjave, ki jih je dajal v Beogradu, na Bledu in pred svojim odhodom z zagrebškega letališča. Nič drugače ni z izjavami GRŠKIH in TURŠKIH URADNIH PREDSTAVNIKOV, ko jih je obiskala naša vojaška delegacija. Četudi je Eden med tem že odpotoval iz Avstrije na svoje službeno mesto, pa se v Italiji še vedno hudo jeze, ker ni kljub moledovanju obiskal Rima ih. njegovih dicnih predstavnikov. Pred Edenovim prihodom so kaj radi govorili, da prinaša s seboj že določen recept za ozdravljenje tržaškega vprašanja. In ker se zavedajo, da so zavezniki po Atlantskem paktu — kamor so zlezli po zaslugi jeguljaste politike, a nikakor zaradi junaštva! — so si prerokovali tudi primerne rešitve. Če že ne drugače, vsaj vrnitev vseh onih obalskih mest Svobodnega tržaškega ozemlja in pa Istre, ki imajo- italijansko večino! Potrudili so tudi plebiscit, ker se zavedajo, da bi ga pod današnjimi pogoji dobili. Toda Eden je ostal hladen, le v Beogradu je izjavil, da ne prihaja na obisk kot posredovalec, temveč kot oseba, ki samo želi Iz ust naše vlade zvedeti njeno stališče do važnih mednarodnih vprašanj vključno s Trstom. To svojo izjavo je ponovil na Dunaju. Pri tem ni niti omenil kakšne koli podpore, ki naj bi jo Velika Britanija nudila rimskim težnjam po tujem, predvsem pa težnji po priključitvi Trsta Italiji. Tudi niso pomagala rimska jadikovanja, češ da brez sodelovanja Italije ni mogoče ničesar ukreniti, kadar gre za balkanska vprašanja. OBISK NAŠB VOJAŠKE DELEGACIJE V GRČIJI in takoj nato v Turčiji pa je dokazal, da za medsebojno sodelovanje balkanskih narodov ni potreben rimski blagoslov. Predvsem Grki se še dobro spominjajo »kulturnega odposlanstva« rimske vojske, ki je tik pred drugo svetovno vojno z zasedbo Albanije, vdrla na grško ozemlje in se ga hotela polastiti. Ker želja po tujem tudi danes v Rimu ni ugasnila, se Grki za italijanske »usluge« v kakršni koli obliki, skupno z Jugoslavijo najlepše zahvaljujejo. Jugoslavija, Grčija in Turčija si bodo kot resnično balkanske države medsebojno pomagale. To velja tudi v primem, če bi morale pred tujim napadalcem braniti svojo svobodo in neodvisnost. To je jamstvo, ki jim ga ne more nihče drug dali, pa tudi ne odvzeti. Politično življenje v Evropi se je malce razgibalo. NEMŠKI SOCIALDEMOKRATI so na svojem kongresu določili notranjein zunanjepolitične smernice ter svoj odnos do sedanje demokrščanske vladne politike. Obenem so izvolili novega predsednika Ollenhauerja namesto pred kratkim umrlega dr. Schumacherja. Za nemške socialdemokrate predstavlja združitev obeh zasedbenih con Nemčije ter vrnitev popolne enakopravnosti prvi pogoj, da se Nemčija vključi v normalno evropsko in svetovno politično življenje. Te dni konterirajo tudi BRITANSKI LABURISTI. Eno od najbolj perečih vprašanj predstavlja borba proti sedanji konservativni vladi in njenim gospodarskim ukrepom, ki v precejšnji meri prizadevajo britanskega delavca. Prav tako se laburisti odločno upirajo brezposelnosti, ker je vlada v lem pogledu brez moči. Vodja levega krila stranke Bevan je že odločno izjavil, da to zlo lahko odpravijo samo z načrtnim gospodarstvom. MOSKVA je ponovno odbila zahodne predloge, naj bi se namestniki zunanjih ministrov ponovno sestali in obravnavali skrajšano mirovno pogodbo z Avstrijo. Trdi, da bi s tem kršili določbe Potsdamskega sporazuma. Znano pa je, da v sporazumu tudi piše, da naj štiri velesile čimprej podpišejo avstrijsko mirovno pogodbo. Zato ni odgovor na tako sovjetsko tavanje prav nič zamotan: sovjetske zasedbene čete hočejo še nadalje ostati v Avstriji. To je njih končni namen, vsi ostali prigovori pa predstavljajo le dokaj nespretno krinko. Po daljšem času je delegacija Združenega poveljstva v PANMUNDŽONU predložila tri nove načrte, ki naj bi premostili dosedanji nesporazum o repatriaciji vojnih ujetnikov. Prvi predlog priporoča, naj bi takoj po sklenitvi premirja odvedli ujetnike v razorožitveno cono in izvršiti zamenjavo po želji ujetnikov. Celotno delo bi nadzirala posebna mešana komisija. Toda po vesteh radia Peking je »sever« predloge že odklonil. Ponovni sestanek obeh delegacij je napovedan za S. oktober. Ne moremo tudi mimo EGIPTA. Nagibova vlada je sprejela petletni gospodarski načrt, s katerim bo razširila pridelovanje bombaža in egiptovsko industrijo. Med vlado In vodstvom najmočnejše politične stranke — vafd je prišlo do spora. Novo valdistično vodstvo želi ohraniti za predsednika bivšega premierja Nahaza, vlada pa je predlog odklonila, ker je odkrila v nekdanjem njegovem predsedovanju temne, korupcijske madeže. PREDSEDNIK PERZIJSKE VLADE je v odgovoru Churchillu in Trumanu na njun načrt za rešitev anglo-perzijskega petrolejskega spora izrazil pripravljenost, da zadevo ponovno prepusti mednarodnemu sodišču, toda pod malce spremenjenimi pogoji. Zahteva pa, da anglo-iranska petrolejska družba izplača perzijski vladi 49 milijonov dolar jev odškodnine za dosedanje izkoriščanje perzijskega prirodnega bogastva. H koncu naj omenimo še zanimiv razvoj AMERIŠKE PREDVOLILNE KAMPANJE. Demokratska In republikanska stranka se zadnje čase medsebojno obtožujeta raznih korupcijskih zadev ter skušata na ta način vplivati na ameriške volivce. Vprašanje pa je, ali ne bodo s tem načinom njih glasove samo odbili in povečali števila onih, ki bodo na dan volitev raje ostali doma. Okrajna partijska konferenca v Ljutomeru Bojevati se treba za slehernega človeka Okrajna partijska konferenca v Ljutomeru je bila nekak zaključek številnih odprtih partijskih sestankov, ki so bili v preteklih trdnih na podeželju. Na teh sestaukih je sodelovalo nad 1500 nečlanov Partije. V okrašeni dvorani ljutomerskega Doma. kulture se je pretekli ponedeljek zbralo nad 70 delegatov iz osnovnih partijskih organizacij. Med navzočimi gosti je bil tudi član Politbiroja CK KPS tov. Janez Hribar, sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. Franjo Lubej, sekretar GO Zveze borcev Slovenije tov. Jože Gričar, zastopniki Partije iz Čakovca in drugi. Navzoči delegati so kritično ocenili delo Partije v enoletnem obdobju. Sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Pavlica je potem, ko je v svojem poročilo orisal mednarodni položaj in uspehe Partije pri socialistični graditvi, govoril o ljudskih od- borih. — Čeprav so se voljeni organi ljudske oblasti že dokaj uveljavili pri svojem delu in že izvršujejo konkretne naloge na svojem področju, pa jih bo treba še usposabljati in se bojevati za boljšo vsebino njihovega dela. Komunisti se bodo morali odločneje zoperstaviti brezdušnemu in birokratskemu odnosu, ki ga imajo nekateri uslužbenci ljudskih odborov do svojih volivcev. Ponekod se še vedno uveljavlja komandiranje namesto sodelovanja z volivci. Pri Kostanju se je 42 VAGONOV SADJA SO ŽE ODPOSLALI Trgovski odsek kmetijske delovne zadruge »Berce« v Ivanjkovcib je dosedaj odkupil 42 vagonov jabolk. Sadje pošiljajo v razne kraje naše države. Računajo, da bodo še odkupili nad 40 vagonov jabolk. Zadnje dni začeli odkupovati krompir. partijska organizacija premalo zanimala za to, da bi preprečila prepir med predsednikom in tajnikom ljudskega odbora — članoma Partije. To nesoglasje so izkoristili sovražniki za propagando proti ljudski oblasti, hkrati pa so ju hoteli očrniti v očeh množice. Na kostanjskem področju, kjer je klerikalna reakcija spričo zaostalosti ljudi še vedno močna, morajo člani Partije posebno paziti na svoj ugled. Prav tako je treba odločno pobijati trditve nekaterih uslužbencev, ki menijo, da je partijska izkaznica edino merilo za pridobitev službe. Ti tovariši namreč radi pozabljajo, da si ljudski uslužbenec lahko pridobi zaupanje pri volivcih le s požrtvovalnim in nesebičnim delom, ki pa zahteva razgledanega in strokovno sposobnega človeka. — Tudi delavski sveti se še niso povsod uveljavili. Ponekod se partijske in sindikalne organizacije premalo brigajo za vzgojo delavcev. V ljutomerski tovarni usnja, kjer so delavci povečali proizvodnjo, Je partijska organizacija zaostala za razvojem, namesto da bi stala na čelu boja za večjo proizvodnjo. Tudi upravniki in direktorji, ki se še niso otresli diktatorstva, so ponekod omrtvičili samoupravne organe. To se zlasti očitno kaže v ljutomerski krojaški delavnici »Konfekcija«, v gradbenem podjetju zadružne zveze in na državnem posestvu v Radgoni, kjer so delavci samo s kimanjem potrdili od direktorja jim vsiljeni tarifni pravilnik. V nekaterih podjetjih še vedno nimajo tarifnih pravilnikov. Partija, ki Je poslala več zastopnikov v delavske svete (dve tretjini predsednikov DS je članov Partije), se bo morala prizadevati, da bodo upravljalci pridobili več političnega in ekonomskega znanja. Škodljiva je tudi praksa nekaterih podjetij, ki hočejo z navijanjem cen svojim izdelkom povečati plačni fond v škodo potrošnikov Najbolj so sc dosedaj uveljavili delavski sveti v ljutomerskih opeKarnah, kjer pa je Partija zelo šibka. V ljutomerski opekarni odpade na deset delavcev po en komunist, v rad- gonskem obratu pa samuje samo en član Partije. V radgonski mesnici kakor tudi v nekaterih manjših podjetjih imajo zaposlenih preveč uslužbencev. Tako je v klavnici zaposlenih 6 delavcev in kar 4 uslužbenci. V zadnjem času pa so podjetja protizakonito odpustila več delavcev, med njimi tudi invalide in siromašne ljudi. Redki so slučaji, da bi tako početje preprečilo sindikalne organizacije, ki bi se zlasti morale bojevati proti odpuščanju ženske delovne sile. Da se je mnogim ženam zgodila krivica, dokazuje tudi število brezposelnih ženi (116 ženi napram 131 moškim). To napako so partijske organizacije dolžne popraviti. — Vpliv Partije pa je tudi v zadrugah šibak. Tako je bilo do nedavnega 21 zadrug, kjer sploh niso obstajale partijske organizacije. Medtem ko odpade od števila vseh zadružnikov le 0,70°/o na člane Partije, pa so v vinogradniških delovnih zadrugah, kjer so našteli 79 komunistov, na boljšem. Še ugodnejše je to razmerje v Apaški kotlini, kjer dela v zadrugah nad 200 komunistov ali 9°/o od skupnega števila vseh zadružnikov. Partijske organizacije na vinogradniškem področju so precej zanemarjale vzgojno delo. V Presiki in Železnih dverih je zaradi nebudnosti in pomanjkljivega vzgojnega dela uspelo posameznim komunistom, da so članstvo v Partiji izkoriščali v osebne namene. V teh zadrugah je imel položaje le ožji krog komunistov, ki so si obnavljali stanovanja in uživali druge privilegije. Tndi v Apaški kotlini so komunisti precej popustili. Še pred par leti zelo revolucionarne organizacije so se v zadnjem času spremenile v tribune za osebna obračunavanja in prepire. Ta pojav je močno zrahljal enotnost v partijskih vrstah, škodoval ugledu Partije in poglobil jez med zadružniki in privatnimi kmeti. Ta nasprotja so se zlasti zaostrila v času odkupov, ko so kolonisti odločno nastopili proti vaškim špekulantom, ki so skrivali svoje pridelke. (Nadaljevanje na 3. strani) Za naš kulturni dom OBČINSKI ODBOR OF V MARTJANCIH JE PRISPEVAL 4000 DINARJEV Že dobro leto se odvija v Prekmurju akcija — zbiranje prispevkov za gradnjo Doma kulture v Soboti. Večji in manjši denarni prispevki in dinge delovne obveze prihajajo iz vse pokrajine, tako od delovnih kolektivov, organizacij in ustanov kakor tudi prispevki posameznikov. Tudi letošnji »Prekmurski teden« je bil prirejen v ta namen. V okviru prireditev »Prekmurskega tedna« so se odvijali tudi občinski prazniki. Martjančani so priredili občinski praznik z namenom, da bi v občini poživeli kulturno-prosvetno delo. To jim je vsekakor uspelo. Prireditve so prinesle tudi nekaj dobička, od katerega je občinski odbor OF Martjanci predal okrajnemu odboru za gradnjo Doma kulture v Soboti znesek 4000 dinarjev kot prispevek za gradnjo doma. DELAVCI GRADBENEGA PODJETJA V SOBOTI ZA SVOJ KULTURNI DOM Okrajno gradbeno podjetje v Soboti je nakazalo Odboru za gradnjo Doma kulture v Soboti 100.000 dinarjev. Tako tudi naši delavci-gradbinci dajejo poleg obvez za delo pri sami gradnji doma lep denarni prispevek, kar gotovo dokazuje zavest in težnjo našega delavstva po kulturni izobrazbi. Res, posnemanja vredno! Okrajni odbor za gradnjo Doma kulture se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. UČITELJSTVO OSNOVNE Sole in nIŽje gimnazije NA CANKOVI - ZA GRADNJO DOMA KULTURE V SOBOTI Potrebo po kulturnem domu v Prekmurju pravilno razumejo tudi učitelji osnovne šole in nižje gimnazije na Cankovi. Zbrali so v svojih vrstah 2150 dinarjev in jih predali odboru za gradnjo doma. Vzgledno dejanje, vredno priznanja in zahvale. VSEM DOPISNIKOM ki v današnji številki pogrešajo svoje prispevke, sporočamo, da zaradi preobilice gradiva nismo mogli vsega objaviti. Bomo pa objavili v prihodnji številki, kar velja predvsem za poročila naših dopisnikov o odprtih partijskih sestankih. Uredništvo Pripravljamo se za teden Rdečega križa Kakor vsako leto, bo tudi letos Teden Rdečega križa po vsej državi od 5. do 12, oktobra. Uspeh tega tedna pa je odvisen od nas vseh. V tem tednu bo treba predvsem poživeti delo Rdečega križa, ki posebno v Prekmurju ne gre ravno najbolje naprej. Občinski in vaški odbori RK si morajo postaviti načrt dela za ta teden in ga potem tudi izvesti. Kaj pa se da storiti? Sklicati sestanke odborov in množic, se pomeniti, kaj je najbolj po- trebno in kaj se da narediti; tako n. pr. čiščenje vasi, beljenje stanovanj, popravilo vodnjakov in vodnih naprav, organiziranje zdravstvenih predavanj o higieni, tuberkulozi, nalezljivih boleznih, o negi dojenčka; dalje organizacija prireditev v korist Rdečega križa in podobno, prodajanje blokov, pobiranje prostovoljnih prispevkov in podobno. Posebno polagamo pred vse prebivalstvo pažnjo, naj se ne odreka blokom, ki pomenijo skromen prispevek za organizacijo Rdečega križa. Pa tudi na pridobivanje novih članov naj mislijo odbori RK. VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 2. DO 9. OKTOBRA Od 2. do 5. okt. nestalno vreme s pogostimi padavinami. Od 6. do 8. okt. lepo vreme s pogosto jutranjo slano, čez dan postopno topleje. Okrog 9. oktobra dež. dž Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 3. oktobra 1952 OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA V SOBOTI (Nadaljevanje s 1. strani) dikalnim organizacijam in političnemu tolmačenja sklepov delavskih svetov in upravnih odborov in skrbeti za sodelovanje delavcev v izvedbi teh sklepov. Da bodo naši delavski sveti in upravni odbori v res niči odigrali zgodovinsko vlogo kot svobodni proizvajalci pri upravljanja podjetij po delavcih samih, morajo biti le tl tudi politično razgledani To pa morata delavcem posredovati Partija in sindikat. Mnogo večjo pažnjo bo treba posvečati prevzgoji novih delavcev, ki prihajajo v nato podjetja iz vasi Poseben problem predstavljajo za Prekmurje sezonski delavci Tu se bodo morale v prvi vrsti partijske organizacije zavze- mati za prevzgojo teh sezoncev, t. j., da se bodo ti stalno zaposlili Ker ima Prekmurje agrarni značaj s specifičnimi pogoji, je konferenca ugotovila, da bo morala ljudska oblast in z njo zadružne ter politične organizacije usmerjati kmetijstvo in se zavzemati predvsem za naslednje: za razširitev in izboljšanje živinoreje, sadjarstva, za mehanizacijo pri obdelovanju zemlje in pri tem skrbeti za utrditev in pravilno dejavnost splošnih kmetijskih zadrug. Pri reorganizaciji naših kmetijskih delovnih zadrug pa morajo osnovne partijske organizacije z ostalimi političnimi organizacijami na vasi nuditi vso pomoč zadružnikom, ne pa jih prepustiti, da sami rešujejo to za napredek našega kmetijstva tako važno vprašanje. Zadružnikom je treba pomagati s pravilnim tolmačenjem in se zavzemati za to, da bo prišla do izraza svobodna odločitev zadružnikov, ki pa ni v podvigih posameznih špekulantov in razbijačev zadružništva, temveč v resnični težnji zadružnikov in kmetovalcev po naprednem kmetijstvu. Konferenca je opozorila tudi na budnost v zvezi z bližajočimi se volitvami, kjer se bodo prav tako skušali vriniti v ljudske odbore razni špekulanti; skrbeti pa bo treba, da bo prišlo v odbore tudi ustrezajoče število žena. Tudi šolstvo se je v okraju ob skrpi Partije in ljudske oblasti vidno izboljšalo, le na srednjih šolah, predvsem v M. Soboti, bo treba posvečati večjo skrb politični vzgoji mladine. Ob zaključku je konferenca sprejela ustrezne sklepe za bodoče delo Partije v Prekmurju, izvolila 25 članov Okrajnega komiteja in revizijsko komisijo in delegate za VI. kongres KPJ. Prekmurske komuniste bodo na VI. kongresu zastopali tovariši Bela Brglez, sekretar OK KPS, Salko Hukič, vrtalec z naftinih polj, in Koloman Korpič, kmetovalec iz Čepinec. Konferenco so pozdravile delegacije pionirjev, mladina s naftinih polj in Beltinec, zastopniki Narodne banke, gasilcev in čuvarjev naših meja. Posebno ganljive in prisrčne pa so bile besede madžarskega begunca, porabskega Slovenca Janeza Gašparja, ki je našel zatočišče v svobodni Jugoslaviji Dejanja povedo veS kot besede V 30. številki našega tednika smo v članku pod naslovom »Kako je Štuhec solil pamet svojim volivcem?« kritizirali odbornika občinskega ljudskega odbora Radenci Ivana Štuheca z Murščaka zaradi izjave, ki jo je dal pred zborujočimi volivci v Hrastju-Mota. Prizadeti nam je poslal odgovor, ki ga zaradi njegovih protislovnih trditev ne moremo objaviti, pač pa objavljamo tole pojasnilo: Tovariš Štuhec sicer v svojem dopisu priznava, da je na zboru volivcev v Hrastju-Mota izjavil, »da ste bili pametni ker ste se dosledno branili zadruge, še več, ostali ste pošteni zadružniki,« vendar hoče dokazati da so kmetje v tej vasi ideološko nezreli in kot taki nesposobni za ustanovitev in vodenje zadruge. Dvomimo, da se volivci Hrastja-Mote s to trditvijo strinjajo. Tov. Štuhec, ki se smatra za vrednega funkcionarja in pristaša ljudske oblasti, naj bi dobro premislil, kako bi vplivale take izjave (beri: njegovi izjavi podobne) na razvoj zadružništva, če bi jih dajali vsi predstavniki in zvesti pristaši ljudske oblasti. Če je to res, kar v svojem pismu trdi, namreč, da je ideološko izobražen, potem bi moral kot predstavnik ljudske oblasti poučevati svoje volivce o pravih smotrih našega zadružništva in jih v tem smislu vzgajati, ne pa ponosno govoriti da so pametni oni ljudje, ki ne ustanavljajo zadrug. Take izjave dajejo pri nas le sovražniki socializma, ne pa predstavniki ljudske oblasti. Izjava tovariša Štuheca pa je v bistvu tudi sovražna, saj je v njej govora o »poštenih« volivcih, poštenih zato, ker niso ustanovili zadruge. S tako izjavo je Štuhec napadel vse poštene zadružnike (teh pa ni malo v našem okraju), ki bi lahko od njega zahtevali zadoščenje. Ker pa tov. Štuhec trdi, da ni slabo mislil in da je zvest ljudski oblasti in zadružništvu, potem naj to z dejanji pokaže pri 'ustanavljanju in krepitvi socialističnih postojank na podeželju. Prav pa bi bilo, če bi svojo napako popravil tudi pred svojimi volivci. Organizacije Rdečega križa tekmujejo za teden RK V čast VI. kongresa naše Partije tekmujejo tudi nekatere vaške organizacije Rdečega križa. V Noršincih, Iljaševcih, Križevcih in še nekaterih vaseh so vaški odbori izboljšali svoje delo, pridobili nove člane, organizirali zdravstvena predavanja in odprli več kotičkov za prvo pomoč. Ponekod so očistili in uredili jarke ter druge javne naprave. Pripravljajo pa se tudi na teden Rdečega križa, ki bo letos od 5. do 13. oktobra. Nekateri vaški odbori bodo v tednu priredili akademije in proslave ter posvetili vso pozornost zdravstveni vzgoji prebivalstva. Na predvečer bodo kurili kresove. Teden Rdečega križa, ki naj prikaže uspehe te človekoljubne organizacije pri zdravstveni vzgoji delovnih ljudi, bo hkrati velika manifestacija za mir med narodi vsega sveta. Zato naj ne bo člana Rdečega križa in množične organizacije, ki bi stala ob strani. Najlepše se bomo naši organizaciji oddolžili s tekmovanjem, ki naj prinese nov polet v nedelavne organizacije Rdečega križa na podeželju. k Prekmurski obrtniki: Kako smo gradili svoj dom? Prekmurski obrtniki svečano pričakujejo nedeljo, 5. oktobra, ko bodo predali svojemu namenu obrtniški dom — novo dvonadstropno zgradbo v Soboti. O tem, kaj pomeni za razvoj našega obrtništva ta dom, smo že pisali, zato v tem sestavku v kratkem neka) besed o tem, kako so naši obrtniki zgradili ta dom. Obrtništvo Prekmurja se je borilo za zgraditev takega doma že do. brih 25 let, ves čas stare Jugoslavije, kjer v tolikih letih m bilo mogoče postaviti zgradbe obrtnikom, t. j. poštenega doma, ki pa je res potreben. Obrtna zborniča je prevzela staro zgradbo po prejšnjem Združenju obrtnikov, ki pa je bila zgrajena že 1. 1894 in že dolgo ni več odgovarjala svojemu namenu in zahtevam. Zato je upravni odbor nove Obrtne zbornice začel nadvse resno razmišljati o tem, kako zgraditi v Soboti primeren obrtniški dom. Delo resda ni bilo lahko in enostavno, finančna sredstva so predstavljala resen problem. Obrtniki sami so že od vsega začetka gradnje mnogo pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji, za gradbeni material pa je nastopila huda denarna stiska. Toda naši obrtniki se niso kar tako ustrašili; začeli so z akcijami za ustvaritev finančnih sredstev. Nekaj so vrgle številne obrtniške prireditve po okraju, na pomoč pa je priskočil tudi zbor Obrtnonabavno-prodajne zadruge, ki je na svoji likvidacijski skupščini odstopil vse plačane deleže članov v znesku 184.151 dinarjev odboru za gradnjo obrtniškega doma. Po. hvaliti je treba tudi Mestna obrtna podjetja za prispevek 100.000 dinarjev, kakor tudi vsa ostala podjetja, med njimi Tovarno perila »Mura«, žago pri Gradu, krojaško sekcijo, Invalidsko mizarstvo, okrajno žago in bivšo obrt. no zbornico v Lendavi. Precejšnje prispevke pa so dali tudi nekateri obrtniki posamezniki. Našli so se pa tudi taki, ki jim ni bila všeč ta’ gradnja in so storili vse, da bi jo zavrli in s tem zavirali tudi napredek samega obrtništva Prekmurju. Za uspešno delo pa gre iskrena zahvala prekmurskih obrtnikov pomoči, nudeni po ljudski oblasti in Partiji. Do ostrešja je bila zgradba postavljena že v lanski jeseni, ni je pa bilo mogoče takoj pokriti. Le s težavo smo dobili leson. plošče, s katerimi so graditelji obvarovali ostrešje in zidove zgradbe pred vremenskimi neprilikami lanske sime. Priznati pa je treba, da so obrtniki v vsem pokazali izredno iznajdljivost in delavoljnost, bodisi na en ali drug način. Prostori obrtniškega doma so lepo razdeljeni. V domu bodo uradni prostori zbornice, velika dvorana, dve učilnici, prostori za učitelje in strokovna učila, dalje bo v domu urejena strokovna obrtniška knjišnica in čitajnica, skratka, dom bo nudil obrtništvu, obrtniškemu naraščaju prav vse, kar mu Je potrebno za strokovno, kulturno in politično vzgojo. Že dokončana zgradba obrtniškega doma pa predstavlja le polovico celotne stavbe. S Časom bodo prekmurski obrtniki pristopila h gradnji še preostalega dela zgradbe, predvidene po načrtu, kjer bodo predvsem obrtniška sta. novanja in še ena učilnica. Z ozirom na dve novi zbornici v Prekmurju (trgovinska in gostinska) se bo mogoče katera od teh dveh pokazala kot dober sosed v pomoči za dokončno zgraditev velikega obrtniškega, doma v Soboti. To je v kratkem nekaj besed o gradnji obrtniškega doma v So. boti. Prekmurski obrtniki vabijo vse delovne ljudi Prekmurja in ostalih krajev Slovenije: pridite v nedeljo v Soboto, udeležite se naše svečanosti, našega uspeha — predaje obrtniškega doma svojemu namenu. ŠTEDNJA S PRORAČUNSKIMI SREDSTVI važna naloga ljudskih odborov Pretekli petek so v Ljutomeru zborovali odborniki okrajnega ljudskega odbora. Seji je prisostvoval tudi ljudski poslanec in polkovnik JLA tov. Ivan Kovačič-Efenko. Navzoči so razpravljali o varčevanju s proračunskimi sredstvi in o posledicah letošnje suše. Izglasovali so tudi več odlokov in odločb ljudskega odbora. Predsednik gospodarskega sveta tov. Joha je v svojem poročilu s konkretnimi podatki dokazal, da je letošnja suša v materialnem po. gledu močno prizadela naše kmetijstvo, vendar pa je nemogoče govoriti o enakomerni škodi v vseh občinah in krajih. V zadnjem Času so precej poskočile cene kmetijskim pridelkom. Zaradi tega je vidno porastel dotok denarja na podeželje, saj je Narodna banka do 31. avgusta izplačala kmetom za poljske pridelke nad 30 milijonov din več gotovine kot vse lansko leto. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da letošnja suša ni zmanjšala kupne moči kmečkega prebivalstva, temveč jo celo povečala. Zato ni mogoče nasedati govoricam posameznikov, ki hočejo dokazati, da letos kmetom primanjkuje denarja in da zaradi tega ne bodo mogli poravnati davčnih obveznosti. Priliv denarja na podeželje zaradi rastočih cen kmetijskim pridelkom v času, ko so elementarne nezgode (slana, suša, toča) občut. no zmanjšale blagovne fonde, lahko ima težke posledice za naše gospodarstvo, saj je pravilno sorazmerje med kupnimi in blagovnimi fondi osnova za brezhibno gospodarjenje in povečanje vrednosti domače valute. Prav to pa narekuje ljudskim odborom, da letos dosledno izterjajo vse davke. Pri dokončni odmeri davčnih obveznosti bo treba upoštevati razmere pri vsakem posameznem davkoplačevalcu, saj je suša nekatere kmete občutno prizadela, mnogim pa prizanesla, tako da so letos zaradi rastočih cen na bolj. šem kot so bili druga leta. ŠTEDITI PA BO TREBA TUDI S PRORAČUNSKIMI SREDSTVI Po tistih podatkih, ki jih je navedel predsednik gospodarskega sveta, je okrajni ljudski odbor dosegel 75% proračunskih dohodkov in 65% izdatkov. Na videz so ti rezultati zadovoljivi, če bi pa pogledali v posamezne proračunske postavke, bi lahko ugotovili, da so v doseženi vsoti dohodkov tudi nekateri nepredvideni dohodki (davek na dohodek, ki so ga plačali bivši zadružniki iz Vučje vasi in Bunčan). V proračunskih dohodkih se čuti izpad družbenega prispevka nekaterih podjetij, katerim so bile z uredbo znižane stopnje akumulacije. Tako so podjetja plačala v proračun nekaj nad milijon din družbenega pri-spevka, čeprav znaša letna proračunska vsota tega dohodka nad 4 milijone din. Ta primanjkljaj « bo treba nadoknaditi, če si hoče ljudski odbor zagotoviti sredstva za kritje proračunskih izdatkov v državni upravi, prosveti, zdravstvu itd. Zaradi suše so nastopili tudi nepredvideni izdatki. Tako bo n. pr. treba v inozemstvu kupiti več plemenskih bikov in merjascev, ki so zelo potrebni v nekaterih živinorejskih okoliših. Da bi do konca leta uresničili proračunske postavke dohodkov, bo treba energično izterjati davčne zaostanke. To še posebno velja za občine Ivanjci, Videm in Radenci, ki so pri dohodkih daleč pod okrajnim povprečjem. denarjem, ki bi ga. morali takoj oddati v državni proračun. Čeprav so dohodki pri taksah doseženi z 90%, bi bilo mogoče te dohodke povečati, če bi se uslužbenci občinskih ljudskih odborov in drugih ustanov bolj zanimali za pravilno taksiranje raznih pritožb in drugih listin. Občinski ljudski odbor pri Vidmu je na primer protizakonito izdal nekemu kovaču dovoljenje za izvrševanje obrti, čeprav, je za to pri. stojen le okrajni ljudski odbor. Prosilec je svojo prošnjo taksiral s koleki v znesku 180 din, dasiravno je za tako dovoljenje treba plačati 8000 din. Okrajni ljudski odbor je moral to odločbo razveljaviti. Posebno poglavje so davki na zapuščine. Nekatere cenilne komisije s pristranskim ocenjevanjem vrednosti zapuščin škodujejo skupnosti in hkrati zmanjšujejo dohodke občinskih ljudskih odborov. Tudi nekateri bivši zadružniki bi se radi izognili davčnim dajatvam, zato so dali oceniti samo ohišnice, ne pa ostale zemlje, ki jim je bila vrnjena od zadruge. Na seji je bilo govora tudi o podjetjih, ki bodo morala izboljšati proizvodnjo, da bodo lahko plačala delavce, pa tudi družbeni prispevek v proračun. Tudi proračunske izdatke bo treba zmanjšati, posebno na nekaterih delovnih področjih, kjer se da to storiti brez večjih posledic. Na okrajnem ljudskem odboru so že znižali stroške za kurjavo, poštnino in potovanja. S štednjo pa se bodo morali sprijazniti tudi v zdravstvenih ustanovah, posebno še v zobni ambulanti. Gre predvsem za tiste izdatke, ki zaenkrat niso nujno potrebni in se da tudi brez njih izhajati. Znižanje izdatkov pa ne sme škodovati poslovanju posameznih ustanov. Ne bi bilo prav, če bi na primer ljudski odbori štedili s sredstvi, ki so namenjeni šolskim ustanovam. Skratka: treba je najti rezerve, ki naj pripomorejo k uravnovešenju izdatkov in dohodkov v proračunih ljudskih odbo. rov in zamaše še tiste vrzeli, ki so nastale zaradi posledic letošnje suše. Po odprtih partijskih sestankih PRI KOSTANJU so bili navzoči vsi komunisti in več nepartijcev. Po izčrpnem poročilu sekretarja osnovne partijske organizacije so navzoči kritično ocenili delo posameznih članov. Razpravljali so tudi o gospodarskih, političnih in kulturnih problemih, ki se iz dneva v dan pojavljajo na področju občine. Se preden so izvolili vodstvo osnovne partijske organizacije, so glasovali za več novih obveznosti. V Partijo sta bila sprejeta dva nova člana. V čast VI. kongresa Partije bodo tekmovali s člani osnovne partijske organizacije v Bučkovcih. Tokrat pa so naši komunisti uvideli, da so odprti partijski sestanki pri nas zelo potrebni. Da bi vsi ostali občani spoznali delo Partije in njeno skrb za delovnega človeka, so sklenili, da bodo redno vsak mesec sklicali odprti partijski sestanek. br V NORŠINCIH so komunisti prav tako pregledali svojo delo. Na odprtem partijskem sestanku je bilo navzočih več članov množičnih organizacij. Kakor je poročal sekretar tov. Kolmanič, je bilo težišče dela partijcev v zadrugi Čeprav je partijska organizacija če mlada, saj je bila ustanovljena čele leta 1949, ko se Je v vasi porajalo zadružno gibanje, je bila vendarle pobudnik za uresničenje mnogih političnih in gospodarskih nalog v zadrugi. V razpravi ki je bila tokrat izredno živahna, so nepartijci izrazili željo, da bi se komuni- sti večkrat sestali z ostalimi vaščani. Tako bo Partija pridobila na ugledu in si lažje zagotovila idejno vodstvo v množičnih organizacijah. Soglasno so odobrili tudi delovni načrt, v katerega so med drugim zapisali, da bodo odločneje pomagali množičnim organizacijam in pomnožili partijske vrste z novimi člani. V vasi živi več delavcev in malih kmetov, ki bodo sčasoma lahko postali člani Partije, če jih bo osnovna partijska organizacija vzgajala in na to pripravila. Tudi mladini bodo pomagali, da se bo otresla nazadnjaških navad in postala zvesti pomočnik Partije. S. K. Na Kuzmi gradijo most, mislijo pa tudi na zadružno dvorano Z velikim zadovoljstvom sledijo in pomagajo prebivalci tega kraja gradnji mostu na Gornjih Slavečih, ki bo, ko bo dograjen, dal tudi tem krajem možnost za avtobusni promet Dela vidno napredujejo. Kuzmanci pa mislijo tudi na zadružno dvorano. Občinski odbor OF, kmetijska zadruga in vse ostale organizacije se trudijo in iščejo možnosti, kako bi čimprej dali zadružno dvorano opremljeno svojemu namenu. S tem bodo dani boljši pogoji za delo domačemu kulturno-umetniškem društvu. Z. B. TUDI OBRTNIKI DOLGUJEJO ljud. odborom vsote proračunskih dohodkov in celo davek v znesku nad 300.000 din za preteklo leto. Ne samo to, da zaostajajo pri plačevanja davka na dohodek, marveč radi zadržijo tudi davek na promet in tako obratujejo s Kapelčani sporočajo : »Dogradili bomo zadrožni dom!" Tik pred VI, kongresom naše Partije se vaščani Kapele srečujejo na gradbišču zadružnega doma. Uredili so že prosvetno dvorano z odrom in garderobo za igralce. Pod dvorano so prostorne kleti kjer je mogoče vskladiščiti nad tri vagone poljskih pridelkov. Dvorana in ostali prostori so opremljeni in elektrificirani pa tudi zunanja zidarska dela so opravljena. Poleg vaščanov, ki so ves čas požrtvovalno pomagali na gradbišču, je največ doprinesla splošna kmetijska zadruga, ki je dala iz svojih sredstev blizu pol milijona din. Bivši elektrifikacijski odbor Je prispeval 80 tisočakov. Vse organizacijsko delo pri po- stavljanju zadružnega doma je požrtvovalno vodil poslovodja zadruge tov. Šajnbaner. Kapelčane pa ti uspehi niso uspavali. Že leta 1948, ko so začeli dom postavljati, so zbetonirali temelje za gospodarski del doma. In tega hočejo sedaj postaviti. Ko bodo svoj načrt uresničili, se bo trgovski odsek, ki ima sedaj manjša skladišča v zasebnih hišah, lahko popolnoma osamosvojil. Da bi čimprej lahko začeli delati je kmetijska zadruga zaprosila za investicijsko posojilo. -ki- Če ste morda pozabili na to, da s 1. oktobrom pričakajo tudi »Obmurski tednik« predplačilo naročnine za tekoče tromesečje, t. j. do konca leta, storite to sedaj, poravnajte zaostalo in nakažite naročnino do konca lete. Tako bo najboljše za vas in za nas. Izognili se bomo neljubim opominom in nepotrebnim stroškom. Med našimi naročniki smo našli še nekaj zamudnikov iz leta 1951. Vsem tem smo v zadnjih dneh poslali opomine — poštno položnico, na kateri je naveden dolžni znesek iz preteklega leta in letošnja zaostala naročnina. Vse, ki so te opomine prejeli, vljudno naprošamo, da takoj poravnajo dolžne zneske, ker bomo sicer primorani preiti k prisilni izterjavi. Uprava KMETIJSKI SVETOVALEC Vel Gregor Jakelj: Kaj storiti, da bo naša živina ostala zdrava? Spomladi so v srednji in južni Evropi pozeble mnoge rastline. Nekatere kulture je mraz popolnoma uničil, tako da smo jih morali znova sejati bolj odporne rastline pa so zaostale v rasti in je njihov pridelek daleč izpod normalnega povprečka. Pridelek detelje, lucerne, sena in žitaric je mnogo manjši kot prejšnja leta. Največ škode je utrpelo naše kmetijstvo, zlasti še živinoreja. Kar ni uničil mraz, pa je vzela dolgotrajna suša, ki je občutno zmanjšala količino poljskih pridelkov in krmil, ponekod pa jih docela uničila. Zato stojimo danes pred navidez nepremagljivimi težavami in preizkušnjami. Našim živinorejcem preostaja edini izhod iz zadrege: kako nadoknaditi primanjkljaj v živinski krmi z drugimi krmili in kako nadomestek uporabljati, da bomo očuvali našo živino? Ko že o tem razmišljamo, ne smemo pozabiti, da mora žival dobiti v hrani vse tiste osnovne elemente, ki so potrebni za njeno rast in zdravje. Enostranska prehrana, v kateri je pre- malo vitaminov in potrebnih rudninskih snovi, povzroča težja obolenja. Zato moramo letos posebno paziti, da bo hrana čimbolj pestra (mešanica raznovrstnih krmil) in da bo vsebovala čim več rudninskih snovi (kalij, natrij, mangan, železo, jod, žveplo, kalcij, fosfor, magnezij itd.), beljakovin, sladkorja, škroba in maščob. S pokladanjem pestrih krmil se bomo lahko izognili takoimenovanim »preosnovnim obolenjem« živine. Kako zaznamo za to bolezen? Pri mladih živalih se pojavijo težke motnje v razvoju in rasti (rahitis, lizavost, krastavost, griža), pri odrasli živini pa motnje v kondiciji in seksusu (hiranje, kostolomnica, težki porodi, mrtvoudnost, lizavost, požrešnost jalovost in druge plodnostne motnje). Da bi odpravili posledice teh bolezni, Je treba bolani živini polagati svežo ali suho deteljo in tej krmi redno dodajati klajno apno, kostno moko ali pa kolače za lizanje. Živini, zlasti še govedom, ovcam in kozam, je pri redni prebavi krmil nujno potreben tudi dodatek živinske ali kuhinjske soli. Pokladamo Jo redno vsak teden. Preosnovna obolenja so pogosta zlasti v onih letnih časih, ko nam primanjkuje kakovostnih krmil. Zato moramo paziti da dobi žival zadosti hrane, t. j. da se do sitega naje in da dobi v hrani že omenjene snovi. Živino moramo redno napajati. Tudi prenaglo menjavanje hrane lahko živini škoduje. Prav letos, ko nam primanjkuje krepkih krmil in sena, so pogosti pojavi zastrupitev rastlinskega (sveža detelja in lucerna, sveža lupina, želod, klice krompirja, repe in pese) in kemijskega izvora (arsen — mišnica, sol — salam mura, zastrupljeno žito itd.). Malo več potrpljenja in naporov, pa se bumo izognili tem obolenjem! Svežo krmo je najbolje polagati ob obroku suhe krme. Klice na gomoljih je treba odstraniti. Z raznimi razkužilnimi sredstvi onesnaženo krmo moramo oprati. Najbolje je počakati. da to delo opravi dež. S kemijskimi strupi je treba pazljivo ravnati in se prej posvetovati s strokovnjaki. Mnogi živinorejci, ki so v zadregi zaradi pomanjkanja kakovostne krme, bodo morali zmanjšati stalež svoje živine. Toda ne bodimo prenaglil Po zadnjih padavinah so travniki in pašniki znova ozeleneli. Naženimo živino na pašo! Če pa nam bo gospodarski račun vendarle pokazal, da z razpoložljivo zalogo krme ne bomo mogli prehraniti vse živine, potem odstranimo iz naših hlevov manjvredno živino, ki nam zmanjšuje dohodke v živinoreji. Prodali bomo stare, bolehne in jalove krave. Tudi slabih molznic se bomo znebili. Pasemsko nečiste živali je treba zamenjati z rodovniško živino čistih pasem. To je nekaj skromnih nasvetov, ki jih moramo upoštevati pri krmljenju živine, če hočemo omiliti težke posledice letošnje suše. Če se teh osnovnih pravil, ki so v navadi pri vseh naprednih živinorejcih, ne bomo zadržali, se nam lahko zgodi, da bomo padli v še večjo nesrečo. Da pa trenutne težave naših živinorejcev ne bodo izkoriščali razni špekulanti in mešetarji, je ljudska oblast organizirala občinske sejme, kjer bodo živinorejci lahko ugodno prodali slabšo živino ali pa jo zamenjali za plemenske krave in bike. Na sejmih bodo strokovnjaki ocenili prignano živino in poskrbeli, da ne bo plemenska živina prišla pod nož mesarjev. Zato bodo nasvetovali zamenjavo živine. M. Sobota, 3. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Poslovili so se od svojih znancev Bodoči mladi vojaki, ki s področja občine Radenci odhajajo te dni v ljudsko Armado na odslužen je vojaškega roka, so imeli v dvorani gostilne Strniša družabni večer, kjer so O državni loteriji FLRJ Po vsej Jugoslaviji je vsak mesec veliko zanimanje za srečke Državne loterije FLRJ, kar pa ni nič čudnega, saj je vsakega 18. in 23. v mesecu javno žrebanje za 53,600.000 dinarjev denarnih dobitkov z glavno premijo pol milijona. V Prekmurju pa se o teh srečkah skoraj ničesar ne ve. Murska Sobota je menda edino mesto, ki sploh nima stalne prodajalne srečk. To bo verjetno že v oktobru urejeno in bodo tudi Prekmurci lahko prišli do srečk. Slišati je bilo glasove nepoučenih ljudi, da samemu žrebanju loterije ni zaupati, da poberejo glavne dobitke druge republike itd. Morda so te vesti razširjali prav ljudje, ki so hoteli državni loteriji namerno škodovati. Bobni, ki odločajo o dobitkih, se vrtijo na električni pogon in je izključeno, da bi kdorkoli in kakorkoli mogel usmeriti bobne po svojih željah. Glavne dobitke pa žreba publika sama, kakor koli želi. O tem, kdo bo zadel, torej določa zgolj sreča, Ta sistem žrebanja z bobni na električni pogon je zelo praktičen, vsa zadeva je opravljena po navadi pred več tisoč ljudmi v dobre pol ure. Maja meseca se je v Mariboru zbralo k žrebanju okoli 15.000 ljudi Doslej je Maribor dobil zaporedoma že dve premiji, večje premile so padle tudi že na Celje, Majšperk in Ljubljano. V Prekmurju ni prodanih več kot tisoč srečk. Vseh srečk je 800 tisoč in bi moral biti ret neverjeten slučaj, da bi sreča naklonila prav na tistih tisoč. v Prekmurju prodanih srečk, kakšno glavno premijo. Kakor rečeno, bo Državna loterija FLRJ skušala že v oktobru dobiti .primeren lokal v Murski Soboti, kjer bo stalna dnevna prodaja za mesto in okolico, kjer se bo takoj po žrebanju dobitke izplačevalo in dajalo igralcem vse informacije o načinu žrebanja itd. Zaenkrat naj povemo le to, da stane cela srečka 100 dinarjev. polovična pa 50 din, da je žrebanje vsak mesec 18. in 23., da vsaka srečka igra v obeh žrebanjih in zato lahko na eno srečko zadenete več dobitkov, da se izplačajo vsi dobitki v celoti brez vsakih odbitkov in da za izplačilo jamči država. se poslovili od svojih prijateljev in znancev. Rekrutom so se pridružila tudi dekleta, mladi demobiliziranci in ostali mladinci Prvič po osvoboditvi jim je občinski ljudski odbor priredil malo zakusko. V imenu tega odbora jih je pozdravil predsednik tov. Rihtarič, predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Verdev in načelnik vojnega odseka tov. Mulej pa sta jim govorila o poslanstvu, ki ga ima naša ljudska Armada v boju za neodvisnost naše dežele in mir v svetu. Mladinci so govornike navdušeno pozdravili. Iz njihovih vedrih obrazov in vzornega ponašanja se je dalo razbrati, da so ponosni, ker lahko služijo v Armadi novih ljudi, ki so vedno pripravljeni stopiti na branik svoje domovine. Trezni in disciplinirani so se poslovili od svojih prijateljev. Tako kakor se spodobi mladim jugoslovanskim vojakom! -ki- DVA POLJSKA TATOVA STA SE UJELA Tudi kmetje okrog Kostanja so se oddahnili. Lah Franc iz Savcev in Ivan Černjavič iz Rakovec sta znana delomrzneža. Svoja posestva (Lah ima celo dva) nista obdelovala, temveč sta rajši posegala po pridelkih na tujih njivah in vrtovih. Kradla sta vse kar jima je prišlo pod roke — od krompirja do fižola in ostalih pridelkov. Zdaj je njunega početja konec in čakata na zasluženo kazen. br Gasilci iz Kuzme niso med zadnjimi V nedeljo 21. septembra so bile na Kuzmi sektorske gasilske vaje z udeležbo gasilskih enot iz Kuzme, Gornjih Slaveč, Doliča, Matjaševec, Motovilec in Trdkove. Pohvale vredno in razveseljivo je, da so se ten vaj udeležile tudi ženske gasilske enote iz Doliča, Kuzme in Motovilec, ki so se kar dobro izkazale. Vse nastopajoče enote so bile tehnično dokaj dobro pripravljene in je številno občinstvo z velikim zanimanjem sledilu izvajanju gasilcev in izrazilo tudi željo po pogostejših podobnih prireditvah. Še o vajencih V republiškem Uradnem listu Štev. 26 je izšla odločba, ki med drugim določa, koliko vajencev bodo morali zaposliti posamezni obrtni obrati. V število kvalificiranih delavcev se po tej odločbi šteje tudi voditelj ali lastnik obrata, ne pa delavci, ki so stari nad 60 let. V obrtnih obratih z enim ali dvema kvalificiranima delavcama je treba zaposliti enega vajenca, na tri delavce dva vajenca in na štiri delavce tri vajence. Če pa gre za večje število kvalificiranih delavcev, je obrat ali pa obrtnik dolžan, zaposliti po enega vajenca na tri delavce. Denimo, da je v nekem obrtnem podjetju zaposlenih 7 izučenih delavcev. To podjetje bo po odločbi moralo zaposliti 4 vajence. Če pa obrtnik ali obrtni obrat ne bo zaposlil določeno število vajencev, bo moral plačati prispevek v znesku 1000 din na mesec za vsako nezasedeno učno mesto. Odločbo o tem, koliko vajencev mora zaposliti posamezni obrtni obrat, izda okrajni ljudski odbor. Njegovi organi pa bodo tudi nadzirali izvajanje te odločbe. Odbor za strokovno šolstvo v Ljutomeru je v sporazumu z okrajno obrtno zbornico podaljšal rok za sklepanje učnih pogodb do 15. oktobra. To pa zaradi tega, ker je bila odločba prepozno objavljena v Uradnem listu. Prav gotovo bo vsak obrtnik rajši zaposlil določeno število vajencev, kot pa mesečno plačeval tisočak za vsako nezasedeno učno mesto. Obrtniki, ki sklenejo z vajenci ali njihovimi roditelji učno pogodbo, naj en izvod pošljejo upravitelju bližnje vajenske šole, ne glede na to, če je vajenec dolžan obiskovati strokovni pouk. Učne pogodbe morajo biti potrjene od gospodarskega sveta pri okrajnem ljudskem odboru. Na področju ljutomerskega okraja so strokovne šole v Radgoni, Veržeju in Ljutomeru. Obrtni mojstri so dolžni takoj prijaviti vajence vodstvu bližnje strokovne šole in jih tudi redno pošiljati k pouku. Zaradi tehničnih ovir pa zaenkrat ni mogoče odpreti strokovne Šole pri Vidmu, čeprav so tamkajšnji obrtniki to želeli. Po 23 letih- nad milijon kilometrov Po dolgem oklevanju se je avtotaksi Ludvik Glavnik iz Ljutomera odločil, da se bo poslovil od svojega starega prijatelja — »Forda AF« tipa 1927. Zgodba okrog tega avtomobila pa ne bi bila toliko zanimiva, da nam ni ta mož »volana« razkril svojih skrivnosti. Glavnikov »Ford« nas spominja na tiste čase, ko se je šele porodila avtomobilska industrija. Zato ni čudno, če so ljutomerski šoferji zbijali šale in zbadali našega poznanca, češ da je njegov voziček sposoben le za muzej. Lepe zunanjosti nima, to je že res, toda motor in ostali mehanizem... Po tem se lahko stari »Ford« kosa z najbolj modernimi avtomobili. Kakor pripoveduje Glavnik, se je v njegovem »Fordu« najprej vozil neki madžarski grof iz Kaniže. Na tisoče km je z njim premeril po madžarski deželi ln ga za časa druge svetovne vojne prodal avtotaksiju Flacku iz Čakovca. Tu je leta 1947 dočakal sedanjega gospodarja. Toda Glavnik se za to kupčijo ne bi bil odločil, da ga ni premotila številka »970 tisoč km«. Tako dolgo pot je imel stari »Ford« že takrat na grbi. Danes pa se Glavnik pohvali, da je z njim prevozil nad 350 tisoč km, vendar ga je dal samo enkrat temeljito popraviti. Njegovi potniki bi znali povedati, da se Avtotaksi Glavnik ob starem prijatelju Z OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE V LJUTOMERU Prisluhnimo, kaj pravijo pošteni kmetje (Nadaljevanje s prve strani) Občinski komite v Apačah se trudi, da bi prišlo do zbližanja med zadružniki in privatniki. Temu zbližanju naj bi služila tudi splošna kmetijska zadruga, ki so jo pred kratkim ustanovili. Sprva je šlo gibanje za ustanovitev zadruge mimo občinskega partijskega vodstva in so ga vodili večinoma večji kmeti. V zadnjem času so napake popravili in poskrbeli, da bodo v zadružnem vodstvu zastopani vsi sloji prebivalstva. Od zgoraj diktirana pravila, toga in neživljenjska notranja organizacija dela, priganjaštvo, nedemokratični odnosi in komandiranje po okrajnih zadružnih in oblastnih organih — vse to je ustvarjalo plodna tla za anarhijo in neznosne razmere v zadrugah, kjer Partije sploh ni bilo ali pa je njeno delo šepalo. Ko je bilo treba napraviti gospodarske račune, so se posamezni diktatorji v zadrugah temu uprli. Res je sicer, da so v 38 zadrugah uvedli gospodarski račun, prav tako pa je tudi res, da so ga premalo izkoristili za asanacijo notranjih razmer v zadrugah, za povečanje kmetijske proizvodnje. V nekaterih zadrugah (Stročja vas, Apače, Stogovci) je bil gospodarski račun znak določenega napredka. V Noršincih so na primer obdelali zemljo, ki je pred petimi leti zadnjič občutila lemež, v vinogradniških zadrugah a je padlo število delovnih dni, čeprav so delo v vinogradih prav tako opravili kot druga leta. — V zadrugah, ki so se po uvedbi gospodarskega računa precej okrepile, pa so tudi reorganizacijo restali brez večjih pretresov, Partijske organizacije so dosedaj vse preveč razpravljale o reorganizaciji zadružništva, ne da bi se konkretno lotile te naloge. To čakanje je imelo škodljive posledice. Sovražnik je lahko zbral svoje sile in se začel odkrito bojevati za razpustitev zadrug, se- veda tudi takih, ki imajo pogoje za zadružno gospodarstvo. Tako kakor je storila partijska organizacija pri Kostanju, ki je v svojem kraju dala pobudo za ustanovitev splošne kmetijske zadruge in jo sedaj tudi usmerja, bodo morali storiti tudi drugod. Na podeželju naj bi komunisti poiskali slehernega poštenega človeka in ga pridobili za zadružništvo. Bolj kot dosedaj bodo morale partijske organizacije prisluhniti glasu svojih vaščanov in se z njimi posvetovati o tem, kakšno pot bi bilo najbolje ubrati. Kmetom je treba povedati, da se gospodarjenje na majhnih posestvih ne bo več dolgo obneslo spričo velikih uspehov v naši industriji, ki bo lahko že prihodnja leta dala našim zadrugam mehanizacijska sredstva za smotrnejšo in cenejšo obdelavo zemlje. Povedati jim je treba, kdo bo v tej konkurenčni bitki zmagal in si podredil slabšega partnerja. V nekaterih krajih, kjer so komunisti upoštevali mnenje naprednih kmetov, so že sestavili nova zadružna pravila, ki so skupek različnih predlogov in slika miselnosti kmečkih ljudi in specifičnih razmer v določenem kraju. Partijska organizacija je dolžna skrbeti, da ne bodo prišle v pravila dvomljive klavzule, ki bi kakorkoli omejevale demokratične odnose v zadružni skupnosti, pa naj si bo to v splošni zadrugi ali pa v kmečki delovni zadrugi. Poiskati pa je treba tudi poštene in sposobne ljudi, ki bodo lahko uspešno vodili gospodarstvo in posamezne proizvodne odseke. V razpravi je sodelovalo več delegatov. Skoraj vsi so poudarjali, da so odprti partijski sestanki zelo potrebni, zlasti v tistih krajih, kjer so partijske organizacije še vedno v ilegali. Prav v teh krajih so se posamezniki bali odprtih partijskih sestankov, meneč, da so preuranjena zveza z množico. Zato ponekod niso povabili ostalih ljudi, temveč so se sestali le komunisti. V Radencih ni bilo na odprtem sestanku nobenega člana množičnih organizacij ali delavca iz bližnjih podjetij. Govorili so tudi o društvih »Svoboda«, ki jih bodo ustanovili v večjih središčih. Potrebna je tudi večja budnost proti ostankom Informbiroja, saj je bil na primer v Veličanah odkrit informbirojevec, katerega je neki Član celo zagovarjal. Kaznovanje članov Partije naj bo zadnja mera proti kršiteljem partijske discipline. Partijo je treba očistiti raznih omahljivcev, ki še vedno sledijo cerkveni ideologiji. Namesto kaznovanja za vsako ceno je treba v partijskih organizacijah izboljšati vzgojno delo in s prepričevanjem odpravljati manjše napake. Delegat od Kostanja je izjavil, da bi moralo okrajno sindikalno vodstvo pomagati pri ustanavljanju sindikalnih organizacij poljskih delavcev in jih podpirati v boju za njihove pravice. Tudi sprejemanje novih članov v Partijo bo odgovorna naloga osnovnih organizacij, saj so našteli 29 organizacij, ki niso letos sprejele nobenega novega člana. Govorili so še o vzgojnih vprašanjih in vključevanju članov Partije v razna društva in množične organizacije. Po živahni razpravi so sprejeli ustrezne sklepe. Delegacija pionirskega odreda »Jožko Berden« iz Ljutomera je v imenu vseh pionirjev pozdravila konferenco. Z ovacijami sta bili sprejeti pozdravni resoluciji za CK PKJ in CK KPS. Izvolili so tudi novo okrajno partijsko vodstvo. Za sekretarja je bil izvoljen stari borec in dosedanji sekretar GO Zveze borcev tov. Jože Gričar, ki bo poleg Zlata Pavlice, . dosedanjega sekretarja in borca iz leta 1941, ter Toneta Zupančiča, traktorista in bivšega partizana iz Podgorja, zastopal partijsko organizacijo ljutomerskega okraja na VI. kongresu naše Partije. ni ustrašil še tako dolgih prog. Pula, Pančevo, Smederevo, Beograd — to so kraji, ki jih je dosegel s starim »Fordom«. Kljub dolgim progam pa mu je motor le redkokdaj odpovedal. Sam Glavnik pravi: »Da sem imel na rokah bele rokavice, jih prav gotovo ne bi zamazal!« Usoda starega »Forda« pa ni zapečatena. Motor in ostali mehanizem še vedno brezhibno delujeta. Se prej ko ga bo Glavnik prodal, se bo z njim odpeljal na daljšo turnejo po domovini. Šele potem se bo za vedno poslovil od svojega starega prijatelja. Kakor nam je zaupal, ga bo prodal tovarni orodja v Zrečah. „Slaba vest" v Ivanjkovcih Dramatski odsek izobraževalno, umetniškega društva v Ivanjkovcih je naštudiral veseloigro »Slaba vest« in z njo odpri letošnjo delovno sezono. Premiera je bila preteklo nedeljo v domačem zadružnem domu. Gledalci, ki so v velikem Številu napolnili dvorano, so se zelo dobro počutili in se duhoviti komediji od srca nasmejali. Žal so gledalce kot igralce motili pijanci, ki so kričali in prepevali v bližnji gostilni in tako pokazali svojo kulturo. Ivanjkovska publika meni, da bi bila Ljudska milica dolžna, zabraniti nekulturno početje posameznikov Tokrat pa so se igralci in društveni člani poslovili od svojega požrtvovalnega predsednika in člana okrajnega odbora LP tov Alojza Majcena, ki Je odšel na novo službeno mesto. Tov. Majcen je tri leta vodil društvo in mnogo pripomogel k temu, da je postalo eno izmed najbolj delavnih ljudsko-prosvetnih organizacij v okraju. Ob slovesu so mu segli v roke z željo, da bi dosegel mnogo uspehov na novem delovnem mestu. dž DOPISNIKI, POZOR! V nedeljo 12. oktobra ob 9. ari dopoldne bo v poslopju OK KPS v Ljutomeru sestanek članov kluba dopisnikov. Vabljeni vsi sodelavci našega tiska. Za člane je udeležba obvezna. Za kosilo je poskrbljeno. V slučaju slabega vremena bo sestanek naslednjo nedeljo ob istem časa. Klub dopisnikov pri OO OF L j u tomer Iz Negove poročajo, da tudi tam niso med zadnjimi, kar zadeva delo in napore za napredek kraja. Pred kratkim so dogradili gasilski dom, v surovem stanju sicer, bodo pa z delom nadaljevali. Vendar pa v Negovi ni vse v najlepšem redu. Tako dolguje vaški odbor OF še vso članarino za minulo leto, pa tudi plačevanje članarine za tekoče leto gre nekam nerodno od rok. Kaže, da odborniki vaškega odbora OF niso povsod dovolj delavni. Tudi na občinskem odboru OF v Ivanjcih trdijo, da je udeležba negovskih odbornikov na sestankih občinskega odbora bolj majhna. Kaj pravite, frontovci Negove, se ne bi dalo to izboljšati? Le tako naprej Po dolgem času so se v Ključarovcih pri Ormožu spet predramili člani Rdečega križa. Pred dnevi so priredili srečolov z dokaj lepimi dobitki. Čisti dobiček bodo uporabili za sanitetne potrebščine. Da imajo pri svojem delu težave, to jim radi verjamemo, vendar pa bodo morali slej ko prej organizirati tečaj za prvo pomoč in usposobiti vsaj par bolničarjev. Morda bi bilo koristno, če bi se njihova organizacija združila s sanitetnim odsekom gasilskega društva. Eni in drugi se namreč ukvarjajo z istimi nalogami, zato bi z združenimi močmi lažje napredovali in prav gotovo želi večje uspehe. rlr * V NEKAJ VRSTAH: V Ilovcih se Je pretekli teden obesil Martin Habjanič, ki je zelo rad užival alkoholne pijače. Domnevajo, da mu je odpovedal živčni sistem zaradi neprestanega pijančevanja. Na vrvi Je končal svoje življenje tudi železniški progovni delavec Jože Feuš iz Cezanjevec, 45-letni oče enega otroka. Pretekli četrtek je odšel v Ljutomer, kjer si je za izposojeni denar kupil vrv in se pijan obrnil v bližini svojega doma. Našli so ga šele naslednje jutro. Mimica Kolmančič iz Brebrovnika je imela ljubezensko razmer, je z nekim domačim fantom. Ker so ji starši prepovedali možitev, je popila nekaj mešanice lizola in žganja. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Ni še ugotovljeno, zakaj se je v sredo 24. septembra obesila Frančiška Rudolfova, gospodinja in mati dveh otrok s Kamenščaka pri Ljutomeru. Zapustila je osem mesecev staro dete. Nogo si je zlomila Marija Zadravčeva s Kajžarja, ko je neke noči v preteklem tednu stopila na gnilo jabolko, in padla na trd predmet. Hudobna krava je z rogovi močno poškodovala Liziko Grličevo s Kajžarja. Žrtev živali je morala iskati zdravniško pomoč v soboški bolnišnici. V Radoslavcih se je v preteklem tednu obesil Franč Sluga, kmet iz tamkajšnje vari. Domnevajo, da si je vzel življenje zaradi neznosnih razmer v družini Mladega nepridiprava so prijeli Ni dolgo tega, ko se je zvečer okoli 8. ure vračal iz Ptuja Matija Novak iz Branoslavec. S seboj je vodil konja, ki ga je kupil na sejmu. V Koračicah se je nenadoma s kolesom zaletel vanj neznanec in ga podrl na tla. Ko sta se oba pobrala s tal, je neznanec zahteval od Novaka odškodnino v znesku 1000 din in mu zagrozil z nožem. Novak ga ni ubogal, zato ga je napadalec spremljal do bližnjega gozda in tam ponovil grožnjo, rekoč: »Zdaj nisva več v vasi, zato mi daj denar, drugače se ne boš več premaknil s tega mesta!« Novak se je prestrašil in mu hotel izročiti zahtevam tisočak. Ko je potegnil denarnico iz žepa, mu jo je neznanec v naglici vzel in zbežal. Zgodaj zjutraj je Novak storilca prijavil organom Ljudske milice, ki so še istega dne ugotovili, da je napad izvršil rekrut Franc Skuhala iz Koračic. Požrtvovalni miličniki zaslužijo vso pohvalo. Da niso bili tako nagli, bi skuhala naslednji dan odrinil v Armado in sled za storilcem bi bila zabrisana. br TEDENSKI KOLEDAR Petek, S. okt. — Vitomir, Terezija Sobota, 4. okt. — Frančišek Nedelja, 5. okt. — Dunja, Placid Ponedeljek, 6. okt. — Brunon Torek, 7. okt. — Marija Sreda, 8. okt. — Brigita, Simeon Četrtek, 9. okt. — Leopold Petek, 10. okt. — Danijel Sobota, 11. okt. — Samo, Emilijan Nedelja, 12. okt. — Maksimilijan Gibanje sonca 6. okt. vzide ob 6.05, zaide ob 17.34 — dolžina dneva 11.29 10. okt. vzide ob 6.11, zaide ob 17.27 — dolžina dneva 11,16 Gibanje lnne Ščip dne 8. okt. ob 13.15 uri Zadnji krajec dne 10. okt. ob 20.33 uri. KINO SOBOTA predvaja od 3. do 5. oktobra italijanski film »JUNAK CESTE«. Za mladino neprimerno! Od 7. do 9. oktobra predvaja jugoslovanski dokumentarni film »DOKUMENTI ČASA«. Mladini se priporoča! KAM V NEDELJO? V Mursko Soboto na otvoritev Obrniškega doma. Dopoldne svečanosti — popoldne prijetna zabava s plesom. — Dobra okrepčila! TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA se prične v petek, 3. oktobra ob 19. url v Soboti, v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice (stara osnovna šola). Vsi, ki ste se že vpisali v tečaj — pridite, pa tudi ostali, ki še niste vpisani, pa želite obiskovati tečaj, pridite prav tako. Pogovorili se bomo tudi o tem, če bo kazalo začeti tudi tečaj za učenje francoskega in nemškega jezika. Pridite torej, v petek zvečer v čim večjem številu. Okrajni odbor Ljudske prosvete Murska Sobota AVTO-MOTO DRUŠTVO »Stefan Kovač« v M, Soboti obvešča vse interesente, da začne vpisovanje v šoferski krožek od 1.—15 oktobra 1952. Prijave sprejema: Avto-moto društvo M. Sobota, Lendavska 3 RAZGLAS Evang. verska občina v Gornjih Petrovcih daje v najem gostilniške prostore in klavnico s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in vrtom (javna licitacija v nedeljo, 12. oktobra ob 14. uri). Vse potrebne informacije lahko dobite v farni pisarni omenjene ver. občine. — Odbor, Pozor! Pozor! Sprejmejo se zastopniki za prodajo srečk Drž. razredne loterije FLRJ. — Dober zaslužek! Uspeh zajamčen! — Javite se v M. Soboti, Partizanska 32. Kmetijsko gospodarstvo Podgrad je pri Ljutomeru, Vam nudi: sadna drevesca, jabolke odličnih sort, za sajenje na stalno mesto v jesen ali na spomlad. — Trsne cepljenke najboljših vinskih sort in druge kmetijske pridelke. — Za sadna drevesca in trsne cepljenke že sedaj sprejemamo naročila. — Po želji dostavimo na kupčev dom. — Cene po dogovoru. MALI OGLASI Dvo in polsobno stanovanje v Ljutomeru menjam za enako, lahko tudi manjše v Murski Soboti ali Rakičanu. Vprašajte Ljutomer, Ormoška 14. Dobro ohranjeno moško kolo prodam ali menjam za radio. Razliko doplačam. Naslov v upravi lista. Radio »Philips«, 3-cevni. dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. Kdo mi posodi 30.000 dinarjev proti zajamčenemu povračilu v treh mesecih z dodatkom denarne nagrade, po dogovoru? Ponudbe poslati na upravo lista pod »Posojilo«. Opremljeno sobo išče poštena tovarišica, skoraj ves dan odsotna. Za uslugo rada pomagam pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo Usta pod »Točna plačnica«. Motorno kolo »Sachs«. 98 ccm, na zaganjač, prodam vprašajte Maribor, Cankarjeva 28, III. nadstropje. Žensko kolo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Žensko kolo«. Sadni mlin na motorni in ročni pogon ugodno prodam. Maribor, Zrkovska 132. Pobrežje. Pisalni stroj — portable, znamke »Royal«, ugodno prodam. Kovač Franč, Grad štev. 14, Prekmurje. OGLAŠUJTE V »OBMURSKEM TEDNIKU« OGLAS PRI NAS — GOTOV USPEH! Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« ML Sobota, 3. oktobra 1952 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT TVD „Partizan“ v Murski Soboti pred novimi nalogami Telovadno društvo „Partizan“ v Murski Soboti se je v zadnjem letu zelo razgibalo. To se Je pokazalo zlasti na okrožnem zletu meseca junija. Toda tudi t poletnih mesecih, ko navadno delo precej poneha zaradi počitnic dijakov-te!ovadcev, tokrat delo ni imelo zastoja. Telovadci so se zavedali, da morajo vztrajno nadaljevati in se pripravljati za Prekmurski teden. Medtem ko je precejšnje število telovadnih društev v Sloveniji počivalo, so soboški telovadci sodelovali pri raznih manjših prireditvah, ki so se vršile kot nekake priprave za Prekmurski teden v različnih krajih Prekmurja. Vodniki in vodnice so redno vadili dalje, obenem pa učili telovadce nove telovadne točke, ki so jih sami sestavili. Res je, da so imeli velike težave, toda njihov trud Je bil poplačan ob uspeli akademiji, ki so jo priredili za začetek Prekmurskega tedna. Na tej akademiji je sodelovalo tudi nekaj mladih vrhunskih telovadcev iz Slovenije, med njimi celo dve letošnji „olimpijki“. Po zadnji akademiji stoji telovadno društvo pred novo nalogo — zletom, ki bo v juniju 1953 v Beogradu. Naloga društva je, da pritegne v svoje vrste več članstva, zlasti mladine, ki bo lahko častno zastopala Prekmurje in dokazala, da se da tudi v kratkem času mnogo storiti. Ker se je v zadnjem času precej povečal vodniški kader, bo letos tudi več oddelkov. Vodniški zbor se Je že sestal in sestavil program celoletnega dela. V oktobru bo začel z učenjem zletnih vaj, obenem pa s treningom lahko- atletskih disciplin, ki so potrebne za mnogoboj, na katerem bo moral nastopati vsak telovadec ob zletu v Beogradu. Da se bo življenje v telovadnici še bolj razgibalo, nameravajo vodniki izvesti že v tem mesecu tekmovanje za vrste. V začetku novembra pa bodo v počastitev VI. kongresa KPJ tekmovale najboljše vrste vseh oddelkov v raznih disciplinah. Vodniki vedo, da morajo pripraviti tudi akademijo zletnih vaj, ki bo v zimskih mesecih in pripraviti vrste za tekmovanje v vajah na orodju. Zavedajo se, da bodo le z vztrajnim delom lahko dosegli svoj cilj. M. S. SKRBIMO ZA VZGOJO NOVIH KADROV V DRUŠTVIH »PARTIZAN« Med največje pomanjkljivosti, ki ovirajo uspehe »Partizana«, prištevamo pomanjkanje strokovnih kadrov v društvih. Društva, čete, mladinski aktivi in ostali, ki tarnate o teh pomanjkljivostih — ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudi Okrožni odbor »Partizana«. V dneh od 15. do 31. oktobra bo v domu »Partizana« v Murski Soboti moški vaditeljski tečaj, v dneh od 2. do 16. novembra pa ženski vaditeljski tečaj. V oba tečaja pošljite svoje člane ali mladince, ali pa naj se interesenti v tečaj sami prijavijo do 10. oktobra t. 1. Oba tečaja sta brezplačna in oskrbljena. Tečajniki naj prinesejo s seboj telovadno opremo in 2 odeji. Po uspešno končanem tečaju imajo tečajniki možnost za vstop v vse republiške ali zvezne fizkulturi tečaje. Organizacije, ki želite sodelovati junija 1953 na zveznem telovadnem zletu »Partizana«, pošljite v tečaj svoje najboljše vaditelje. KMETOVALCI POZOR! Pripravite zemljo za sladkorno peso! Važno je, da v jeseni zemljo pognojite, dvakrat preorjete — drugo oranje globoko. TOVARNA SLADKORJA V OSIJEKU vam nudi za 100 kg sladkorne pese 2 kg sladkorja, 2 kg suhih pesnih rezancev in brezplačno: 200 kg umetnega gnojila na 1 ha ali 1650 din in seme sladkorne pese. Prijavite takoj površine, ki jih boste zasejali s sladkorno peso, pogodbe sklepajte pri vaši kmetijski zadrugi. Vsa ostala navodila vam prav tako nudi vaša zadruga. Ob dobrem in pravilnem obdelovanja lahko pridelate na 1 ha 10 ton sladkorne pese, za kar prejmete 200 kg sladkorja, kar znaša 300.000 dinarjev. TOVARNA SLADKORJA — OSIJEK Nogomet Pred dnevi je v Ljubljani zasedal plenum Nogometne zveze Slovenije, ki je rešil več važnih vprašanj glede nogometnega tekmovanja. Vsekakor je za pozdraviti, da je bila ustanovljena hrvatsko-slovenska liga, v kateri bodo tekmovala štiri, slovenska nogometna moštva, ki so zasedla v minulem tekmovanju slovenske lige prva štiri mesta. Razen šestih hrvatskih klubov bodo v tej ligi tekmovala sledeča slovenska nogometna moštva: Odred, Branik, Rudar ter Železničar Lj. Če se vprašamo, kake izglede sta imela v minulem tekmovanju naša domača prekmurska predstavnika Nafta in Mura za vstop v to ligo, ugotavljamo, da predvsem moštvo Nafte ni izrabilo priložnosti, da bi letos tekmovalo med najboljšimi nogometnimi klubi Hrvatske in Slovenije. Kakor Je bilo ves čas tekmovanja moštvo Nafte na zgornjem delu lestvice, je ob koncu popustilo, kar pa, kot vidimo, ni ostalo brez posledic. Druga novost pa je to, da bo slovenska liga razdeljena v vzhodno in zahodno skupino. Nas zanima vzhodna skupina, kjer bosta tekmovali tudi moštvi Mure in Nafte. Skupno bo tekmovalo osem moštev in to: Kladivar (Celje), Železničar (Maribor), Drava (Ptuj), Kovinar (Maribor), Aluminij (Strnišče), Kovinar (Store), Nafta in Mura. Iz tega je razvidno, da bodo tekmovala v vzhodni skupini slovenske lige tudi štiri moštva, ki jih bolj malo poznamo. Še najbolj poznamo moštvo Drave, ki Je v prijateljskih tekmah naredilo že več neljubih presenečenj bivšim »ligašem«. Nekoliko poznamo še moštvo Kovinarja iz Maribora, ki je tudi že doseglo nekaj vidnih uspehov. Na papirju je težko predvideti, kakšni bodo uspehi posameznih moštev, vendar upamo, da bosta prekmurska predstavnika imela letos več uspehov, kakor v minulem tekmovanju in upravičila pričakovanje prijateljev nogometa v Prekmurju. Tekmovanje v slovenski ligi se je začelo minulo nedeljo. Žreb je bil »naklonjen« prekmurskima predstavnikoma, ki sta se srečala v Murski Soboti že v prvem kolu. Mura zmagovalec prekmurskega derbyja MURA : NAFTA 4:2 (1:1) Lepo sončno vreme je preteklo nedeljo privabilo na igrišče NK Mure nad 600 gledalcev, ki so prisostvovali prvi prvenstveni tekmi vzhodne slovenske lige. Bili so priča zaslužene zmage Mure, obenem pa igre, kakršna nikakor ni v čast pravim športnikom. Začetek je obetal, da bo srečanje med Muro in Nafto zanimivo, saj sta se obe moštvi zagrizeno borili za žogo. Toda ko je uspelo Muri izenačiti rezultat, je nekaterim igralcem Nafte preveč zavrela kri in igra je postala ostra. Prvi polčas se je sicer končal mirno, ostrina pa se je. po odmoru le če stopnjevala. Že v začetku drugega polčasa je Nafta prišla v vodstvo. Ko pa je Mura ponovno izenačila in kmalu za tem dosegla tretji gol, je postala igra skrajno surova. Starti igralcev Nafte so bili vse ostrejši, toda ne več toliko na žogo, kakor na noge igralcev, saj so takorekoč kar podirali igralce Mure. Sodnik je zaradi tega žvižgal kar naprej in lep del igre se je v tem času odvijal v streljanja kazenskih strelov. Seveda so na to reagirali tudi nekateri igralci Mure, ki. ep poskušali enako vračati. Ko pa je Mura dosegla v 30. minuti še četrti gol, se je vratar Nafte Štefanec sprl z lastnimi Igralci in zapustil igrišče, tako da ga je moral do konca igre zemenjati Gerenčer. S tem nešportnim dejanjem je naredil slabo uslugo svojemu moštvu. Zadnjih deset minut igre so se duhovi na igrišču pomirili ali bolje rečeno, igralci Nafte so uvideli, da Je poraz neizbežen in se ga tudi a surovo igro ne da preprečiti. Za tako grobo igro nosi del krivde tudi sodnik Orel iz Celja, ki je bil premehak v odločitvah, posebno v začetku, kar se mu je kasneje maščevalo. Vsekakor bi s potrebno sodniško avtoriteto in strogostjo ter s pomočjo stranskih sodnikov, Gerenčerja, posebno pa še Kukanje, lahko imel igro bolj v svojih rokah. Nedeljska tekma je pokazala, da moštvo Nafte ne zna športno prenesti poraza in da poedini igralci mislijo, da se mora zmagati za vsako ceno! Vsekakor bi bilo prav in dobro, če bi upravni odbor NK Nafte posvetil več pažnje vzgoji nekaterih svojih igralcev, kt so še daleč od pravega športnega vedenja. Če ni drugega izhoda pa je potrebno strogo kaznovati nepoboljšljivega nogometaša, pa naj bo to najboljši igralec Nafte, Mure ali kateregakoli kluba. Mogoče bo take sprejel v svoje vrste kakšen boksarski klub, upamo pa, da v naši domovini ne, kajti povsod potrebujejo samo prave in disciplinirane športnike. Kratek potek igre: Takoj v začetku je imelo moštvo Nafte rahlo premoč na igrišču. Že v 10. mi- nuti je imel Skalar priložnost, da se je izkazal, ko Je' lepo ubranil oster strel Tčrka. V 15. minuti izvede Nafta prvi kot. 2ogo ujame z glavo Kulčar in jo pošlje mimo nemočnega Skalarja v mrežo. Nekaj minut za tem je Skalar izbil v kot ostro, tik pod prečko streljeno žogo. Moštvo Mure se počasi otresa pritiska gostov, kar mu v 31. minuti prinese tudi prvi uspeh. Kazenski strel izvede Horvat, prisebno sproži žogo Zelku, ki jo pošlje v mrežo. To da nov polet Muri, da ima obramba Natte polne roke dela. V 40. minuti Horvat nevarno strelja, toda žoga se odbije od stative. Po krivdi obrambe Mure je Töröku že v 3. minuti drugega polčasa uspelo presenetiti Skalarja. Napadalna vrsta Nafte takoj za tem doseže še dva kota, ki sta pa ostala neizkoriščena. Toda kmalu Mura pritisne goste pred njihova vrata in začne diktirati tempo. V 11. minuti strelja Maučec kot, žogo dobi Pavllčevič in jo z glavo porine mimo vratarja v mrežo. Le štiri minute za tem je Pavličevič iz gneče zgrešil prazna vrata. Toda že minuto pozneje je bil uspešen Fujs in s tem povedel Muro v vodstvo. Pritisk Mure traja naprej in v 30. minuti doseže Pavllčevič četrti gol. Dve minuti za tem zgreši Maučec iz neposredne bližine prazna vrata. V zadnjih minutah igre izvede Nafta nekaj protinapadov, vendar brez uspeha. Gledalci so bili z igro Mure v glavnem zadovoljni. Če upoštevamo, da so napadalci Mure zamudili štiri stoodstotne priložnosti za dosego gola, je zmaga Mure prenizko izražena. Pri Muri se Je odlikoval Klepec, kakor tudi oba branilca. Dober je bil Norčič. Vseh pet napadalcev se je zelo trudilo. Skalar je imel nekaj dela ▼prvem polčasu, dočim v drugem ni imel težkega posla. Moštvo Nafte, ki Je sicer lepo začelo, Je pozneje predvsem pa v drugem polčasu močno popustilo. V napadu se je trudil edino Kulčar, dočim sicer nevarnega strelca Božiča ni bilo videti. Tudi Šiftar kot vodja napada ni pokazal prave igre. Obramba ni bila tako zanesljiva, kot običajno in brata Vidak nista izpolnila pričakovanj. Drobni nasveti MOČNO UMAZANO PERILO — delovne obleke, predpasnike itd. — opereš najlaže in brez posebnega truda s pomočjo navadne, toda mehke ribarice, ne sme pa biti nova niti čvrstih ščetin. Namoči obleko, jo namili, skupno z ribarico ter temeljito okrtači obleko, operi ter izplakni. Ne boj se, da bi z ribarico poškodovala perilo, poškodovala ga boš prej s stalnim mencanjem in drgnjenjem. Važno za proizvajalce živil V veljavi Je odredba o obveznem sanitarno-higienskem pregledu živil Da bi se preprečilo izdelovanje, predelava in razpečavanje sumljivih, manjvrednih prehrambenih predmetov in živil, ki bi lahko škodovala' zdravju protrošnikov, je oblast izdelala Odredbo o obveznem sanitarno-higienskem pregledu živil. Ker je odredba z objavo v Uradnem listu LRS št 21 že stopila v veljavo, opozarjamo vse proizvajalce živil kakor tudi potrošnike na določbe te odredbe, ki je strogo obvezna. Sleherno podjetje, ki proizvaja živila oziroma sleherni proizvajalec živil na ozemlju LR Slovenije mora poslati na pregled vzorce vseh živil, še preden gredo v promet ali takrat ko izpremene svoje proizvajalne sestavine. Vzorce živil je treba pošiljati kemičnemu laboratoriju Centralnega zavoda v Ljubljani in laboratorijem okrožnih higienskih zavodov v Celju, Mariboru, Novem mestu in Gorici, kamor pač spada mesto ali okraj proizvajalca. Slehernemu vzorcu je treba predložiti takozvano proizvajalno specifikacijo, to je določilo vseh sestavin in lastnosti živila: Na osnovi predložene proizvajalne specifikacije bodo higienski zavodi živila preizkusili ter ugotovili, ali niso morda zdravju škodljiva, ali vsebujejo vse potrebne hranilne sestavine in kakovosti, šele na podlagi teh ugotovitev higienski zavod dovoli prodajo živila. Vsak proizvajalec živil mora pri slehernem živilskem izdelku, ki ga daje v promet v originalnem ovoju (embalaži) označiti na ovoju samem ali pa na pritrjeni vinjeti vidno proizvajalno oznako. Ta oznaka mora vsebovati: ime podjetja in njegov sedež, ime proizvoda ter osnovne podatke o izvoru, sestavi in kakovosti živila (kar določi Centralni ozir. okrožni higienski zavod), čisto težo izdelka, navedbo številke, pod katero je bila registracija potrjena ter dovoljenje Centralnega (okrožnega) higienskega zavoda. Živilom, ki jih je tehnično nemogoče opremiti s proizvajalno oznako, to se pravi, ki se razpošiljajo v razsutem stanju ali nepakirana, je treba priložiti spremno listino z navedenimi podatki iz proizvajalne oznake ali pa je treba te podatke navesti v fakturi. Zdravstveno pregledana in potrjena morajo biti tudi vsa živila, ki jih trgovska podjetja nabavljajo v drugih republikah in tam niso bila pregledana. Isto velja tudi za vzorce tistih živil, ki jih uvozna podjetja uvažajo in razpečavajo v območju LR Slovenije. Začasno so izvzeti iz obvezne registracije: moka, vino, olje in mast. Seveda pa se bo tudi za vsa ta živila vodila poostrena tekoča kontrola in bodo morebitni krivci strogo kaznovani. Še posebej opozarjamo, da morajo vsa proizvajalna in trgovska podjetja poslati vzorce živil, ki so še v prometu, na pregled higienskim zavodom, in to najkasneje do 29. oktobra t. L Vsak proizvajalec, ki bo dajal v promet nepregledana-živila in ki ne bi opremil živilskega izdelka s proizvajalno oznako ali s spremno listino, bo strogo kaznovan po zakonu. Prav tako bo kaznovan tisti; ki bo poslal na trg živilo, ki po sestavi in kakovosti ne ustreza analiziranemu in potrjenemu vzorcu. Podjetjem priporočamo oziroma odsvetujemo, naj v bodoče ne kupujejo več živalskih proizvodov, ki niso odobreni. Tudi potrošniki naj od prodajalcev zahtevajo samo živila, ki so odobrena. DELA NA RAZBREMENILNEM KANALU Ledava—Mura; vidno napredujejo. Pred tedni so pričeli z deli pri Dokležovju. V preteklem tednu pa se je delovišče pomaknilo že čez često Sobota—Bakovci, na teren Sobote. SLABA PROPAGANDA — MALO GLEDALCEV Zaključnim jesenskim konjskim dirkam, ki so bile preteklo nedeljo na cvenskem dirkališču, je prisostvovalo le nekaj nad 200 ljudi. Vzroke zn tako pičlo udeležbo gledalcev je treba iskati v slabi propagandi za prireditev. Domačini pa so bili zadnje dni tudi zaposleni v vinogradih pri trgatvi in so zaradi tega izostali. Kljub slabi udeležbi pa so bile dirko zanimive. V prvi dirki za dvoletne konje je zmagala ,,Lasta“ s km časom 1.46, v dragi dirki za kasaške konje v starosti od 4—12 let „Elba“ s časom 1.40, v tretji dirki 3-Ietnih kasaških konj „Leonel“ 1,42, v Četrti dirki 3—12 let starih konj „Santa“ 1,36 in v zadnji dvovpreini dirki zn 3—12 tet stare kasaške konje »Santa — Finejša" 1,55. Mariborska tekstilna tovarna, Maribor objavlja izzid žrebanja svojega razstavljenega tekstilnega blaga na Zagrebškem velesejmu, ki ga je poklonila srečnim dobitnikom, katerih srečke so bile izžrebane na javnem žrebanja dne 30. septembra 1952 ob 18. uri v prisotnosti komisije. 28 6050 28895 51680 93 6477 24515 53857 94 6581 24855 58157 544 7051 80210 58895 566 7710 30901 70352 582 8510 84245 71985 881 9126 84810 90791 1082 9804 86533 100496 2582 9884 39726 103894 2655 12520 40058 104697 3124 17150 43594 107025 3226 19481 44157 124444 4380 23812 Vse dobitnike naprošamo, da nam izžrebane srečke skupaj s svojim točnim naslovom dostavijo na naslovi Mariborska tekstilna tovarna, Maribor. Po prejema srečk Vam dobitke, ki so bili pred komisijo zapečateni, dostavimo po poiti MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR Janez Švajncer: STRELI NA MEJI Stisnjena v ozki dolini, obdana z griči in hribi je šentpavelska vas, ki je kakor so štajerske vasi: z lesenimi in zidanimi hišami, tiha, mična, pogreznjena vase. Poleti trepeče vročina nad njivami, kjer raste pšenica, koruza, krompir in vse drugo, kar je potrebno za ljudi in živino, vroče je v strmih vinogradih, le v senci sadonosnikov in položnih gozdov je prijetno, pozimi pa se z obronkov gora zaganja veter v dolino in zavija okoli oglov. Piha skozi majhna okna lesenih, s slamo kritih koč in ziblje perilo, obešeno na vrvicah pod preperelimi tramovi. Tu se je rodil, začel zahajati v šolo, se oženil in postal viničar Franc Cmager. Cmager je bil človek, ki se mu je z obraza bralo pomanjkanje. Pokrivale so mu ga rjavkaste kocine. Ščetinasti lasje so silili na ušesa. Obraz mu je kazila brazgotina. Nekoč v mladih letih jo je izkupil. V vasi so obhajali god farnega patrona, Svetega Pavla. Tak praznik je za vas nekaj pomenil. Posebno še za mladino. In Cmager je v tistih letih bil mlad. Na obrede v cerkvi se ni kdo ve koliko spoznal. Tudi kramarji, ki so pred cerkvijo razprostrli šotore in berači ob poteh, ga niso zanimati. Zanj se je začelo pravo proščenje šele pozno popoldne. Takrat so se zbrali pri Mačku v gostilni pod cerkvijo. Tu so plesali in divjali pozno v noč. Kakor dva žareča oglja so bile Lizikine oči. Smejale so se in ga vabile. Godba je igrala, plesalci so se vrteli, med poskočnimi polkami so zadevali drug v drugega in soba je bila polna prahu. Lizike pred tem še nikdar ni videl. Na prvi pogled se je zagledal vanjo. Dokler je bil trezen, je poredkoma plesal. Premišljeval je, zakaj nima lepe obleke, kakor jo imajo nekateri kmečki fantje. Če bi bil lepo oblečen, se ne bi sramoval stopiti pred Liziko in jo prositi za ples. V teh mislih je pogosteje ponesel čašo k ustnicam. »Saj ni tako strašno,« se je tolažil. »Za vse je lepo na svetu. Mogoče tudi njega čaka nekje sreča. Samo najti jo je treba o pravem času. In je ne spustiti več iz rok. Nikjer ni zapisano, da bo moral ostati vedno sam. Izbral si bo dekle, ki ga bo imela rada.« Vriskanje fantov pred gostilno mu je pregnalo misli, s katerimi je bil pravkar pri Liziki. V pijanosti je pozabil na razliko med kmečkimi in viničarskimi fanti. Vsi so se mu zdeli enaki. Za prvi ples se je težko odločil. Bal se je. da ne bo hotela plesati z njim. Toda Lizika ni bila ošabna. Prijela sta se za roke in zaplesala. Sprva je čutil, da ga noge ne nosijo dovolj hitro, a kmalu se je razvnel in je plesal, plesal. Kako prijetno je občutil njeno toploto. Rahlo se je naslanjala nanj. Ko je hotel drugič plesati z njo, je prišel prepozno. Pred nosom mu je odvzel Liziko kmečki fant, ki je bil za spoznanje manjši od njega. Tudi za drugi ln tretji ples je obdržal Liziko, Cmager je začel preklinjati. V divji jezi se je zagnal proti fantu. Potem nenadoma ni vedel nič več. Ko se je zbudil iz omedlevice, je ležal na tleh. Glava ga je bolela od udarca. Iz rane na licu mu je tekla kri. Zenske, ki so ga bile spravile k zavesti, so se vrnile na plesišče, on pa te je z muko odvlekel domov. »Drugič te bodo ubili,« ga je oštevala mati, ki mu je prevezala glavo z ruto. »Tako sramoto mi delaš. Jaz se mučim na vse pretege, da bi nam bilo bolje in ne bi stradali kruha, tl pa se pretepaš po vasi. Boga zahvali, da se te je usmilil in sl ostal živ.« Mati je govorila bolj sebi ko njemu. Poskusil se je nasmejati. Rana se je zacelila, na licu mu je ostala velika brazgotina. Da bi jo vsaj nekoliko zakril, je v poznejših letih začel puščati brado. Znamenje na licu je sicer obledelo, toda tistega večera, ko jo je izkupil, rti mogel pozabiti. »Jej, Franc, zelje se bo shladilo. Kaj ti je danes? Že od jutra si tako tih. Na kaj le toliko misliš?« je opomnila Liza svojega moža pri obedu. Liza je bila Cmagerjeva žena. Prav z njo se je oženil, ki mu je na proščenju v vasi na prvi pogled zlezla v srce. Z roko si je pogladil razkuštrane lase in jo pogledal. »Ne bom ti pripovedoval, kaj mi je. Saj ni vredno besede. Sama veš, da je danes praznik našega farnega patrona. Spomnil sem se, kako je bilo tistikrat...« »Ko so te premlatili v gostilni, misliš povedati. Pusti to, tako dolgo je že od tega, da ti res ni treba biti hudo pri srcu,« je Liza dokončala njegove misli in z roko odpodila muhe, ki so letale nad skledo. Tiho sta zajemala. Zunaj Je sijalo sonce. Šop pramenov je počival na oglu črvive mize. Liza je stopila k oknu in ga odprla. Zadihala je močneje, s polnimi prsmi, kakor da je komaj pričakovala svežega zraka. Cmager je pogledal za Lizo, kako je naslonjena na podboj strmela po pobočju. kjer je cvetelo sadno drevje. To leto Je obetalo lep pridelek. Slana je prizanašala. Če je ponoči deževalo in se nato zjasnilo, so zjutraj zažigali grmade dračja. Cmager je v mislih potoval po sadonosniku Od drevesa do drevesa je šel. A kaj kmalu je pozabil na sadno letino. Misli so se mu ustavile v Mačkovi gostilni. In zopet je zagledal svojo in Lizikino preteklost Liziko je srečal nekaj dni po tistem pretepu, ko Je imel še obvezano glavo. S polja se je vračala. Na glavi je nesla polno košara. Ustavila se je ln postavila košaro na tla. Ni pričakoval, da ga bo počakala. Približal se ji je in jo pozdravil. Ona je povešala oči in grebla z roko po predpasniku, kakor da ne bi vedela, ali je storila prav ali ne. Nato je dvignila oči. V njih je videl solze. Ni vedel, zakaj Ji je hudo pri srcu. »Franček, sl ml zameril? Prosim te, da mi oprostiš,« je dejala s tresočim glasom. V tem trenutku je pozabil na bolečino v glavi. Naj ji oprosti, mu je rekla. Nima ji kaj odpustiti. Nič mu ni napravila. Kar poskočil bi od veselja, da ga je tako lepo ogovorila. »Lizika, ne jezim se nate. Ti nisi kriva. Malo smo se napili, zato smo se pač stepli.« Hvaležna mu je bila za te besede. Zardela je prav do rdečkaste rute, izpod katere so na obeh straneh uhajali košati lasje. Stala sta še nekaj časa in večinoma molčala. On je utrgal kislico in jo žvečil, ona pa je gledala mimo njega v dolino, kjer je nad vaško cesto trepetala vročina. Nato ji je pomagal dvigniti košaro in ji podložil zvitek na glavo, da je vitre ne bi preveč tiščale. Se ko je stopala med visoko travo, je gledal zanjo in občudoval njeno krepko postavo. Po tistem srečanju je bil kakor prerojen. Ob večerih je postajal pred kočo in požvižgaval ali polglasno prepeval. Čeprav ga je še rana bolela, je bil vesel. Dobre volje je pomagaš materi in jo tolažil, kadar se je od bolečin v križu zravnala na njivi. Samo na Liziko je mislil. Iskal je priložnosti, da bi se zopet srečala. Postajal je na poti. kjer sta se takrat sešla. Včasih je čakal zaman, toda bil je zadovoljen, da je le bil blizu njene domačije. Lizikini starši so bili prav tako kot njegovi viničaril. V toliko je bila ona na boljšem, ker je še imela očeta, njegovega pa je smrt prekmalu pobrala. V tem pričakovanju in hrepenenju so minili meseci. Nekega dne je obiskal s svojo materto njene starše. Niso se pogajali in vpraševali zaradi dote in bale, kakor je bila navada pri bogatih kmetih, kadar so se motile njihove hčere. Dogovorili so se, da se bosta vzeli, če se imata res rada. Ker sta bila oba zadovoljna, so bili zadovoljni tudi starši. »Kakor sl bosta postlala, tako bosta ležala.« je rekel njen oče In sl pogladil košate brke, materi pa sta pritrdili: »Naj bo v božjem imenu.« V domači cerkvi je bila poroka. Svatov ni bilo mnogo. Ko sta pokleknila k oltartu Svetega Pavla, je Cmager. namesto da bi molil. pogledal svetnika in se mu nasmehnil, kot bi hotel reči: »Vidiš, dragi patron Pavel, to je tista Lizika, zaradi katere so me na tvoj god obdelali v Mačkovi gostilni.« Ob misli na to se je Cmager tako vlasno zasmejal. da se je Liza pri oknu zdrznila. »Veš, spomnil sem se, kako dolgo sem moral hoditi za teboj, da sva se vzela« Ji je rekel. »Se ko sva se ženila, sem bila premlada, da veš,« je odgovorila. (Nadaljevanje sledi)