157
Jk                 Ogenj v starodavnih časih.
SKK dcnašnjej dftbi je paf lehko ogenj narediti. V vsakej prodajalniri do-SJf?'""10 iveplenek (kEiifkov) za inalo dennrja. Kadar hofejo mati kuhati. fbgf nalož<S drv, podloži' nekoliko trpsak. prižgiS iveplcnko in v nekoliko lyl trenotkih je ognja doTolj. OH, kamorkoii gredo. ponebno L*e puhiijo tobak, nosijo nnkoliko ivciili-nok pri sebi. ila si napraTijo ognja, kadar jim gtt je treba. lu rarao zavoljo tcga. kor jc dcnes vsaeema otrokn letiko napraviti ogeDJ, dogode so rečkrat velikc nesrefe. ki je iraenujcino požarje. Ogenj vpcpeb' hiže, vasi in mesta. Po ncpotreljneni naj niliče n« nareja ogDj«, posebno se pa otroci imajo i!uvati žvuplenek.
V pitvstairib tasih je V>ilo \j\iietQ t.?1o teiaTno uaraditi ftgenj, šc wl& njogove koristi niso poznali.    Vc>lik ogenj so videli aamii takraL ako je strela
udarila v kako iIitvo. ier sn jc nžgal gozd. »li pa, «¦ jc kju kuk ognjeuik (vnlkan) dim in ogcnj bljnval iz noilrij. Kaki'i sn so Ijudje čudili. kadar so vicleli. ila ogenj les v pepe] iapreminja ! Rili so fasi, ko ljudjo še niso znali drv rezati in žagati, ker uiso imeli pripravnega orodja. Ako so boteli kos Ifisa zti kako polrebo izkrojiati, položili no ga v ogenj iu pustili goruti, dokler ga ni toliko odgurelo. da «¦ je izkrnjšalo, kulikor jo bilo treba. Lebko si mislite, kako težavno in zumudno je bilo tako delo.
ln kali6 so se Se le ljuilju začudili, ko so prišli do tega, da se voda pri ognji izpreminja v paro in sc mokrc stvari pri ognji posu&e. Surorega me.sd 80 iineli Ijudji1 v vseh easih obilo; toliko, da jim ga je prislo uiuogo v kvaro. Še le tedaj, ko so puzuali ogcuj in videli, da m na ognji posuSeno meso dlje časa obj-ani, Se le todaj jim jc bilo mogote napraviti in oliraniti si mesa za dlje časa.   Ogonj je ueil lj udi pripravljati si jcdila.
168                                                           1
Potrebne posode bo si Ijudje v začctku narejali \z blata ter je snšili na solnei. Ali vse drugafe, vso boljšfc in trdnej&e so T)ile t&ke posodo, kadar so jili osufiili na ognji. Kake lonee. ali piskre bi imeli, in kolika bi jini blla eeiia, ako bi ue bito ogoja. to lcbko vsak sani izpreviilL
Kasneje so ljutlj*i spoznali. ila ogenj stvari topi iu razteza. iu to je bfl zaeetek velikim umoteljnostim, katere opažamo dem\s v izdcluvanji raz!ii*nih železnili iu drngih kovinskih stvari.
Dokler Ijiulje niso poznali žveplcuek in dru^ili uaeinov. s kalerim se naredi ogenj, recirao: jekla in kremena, trli so suh les o\> les toliko časa. da se je užgal iu prikazal ogenj. Tako uaroj^n ogeuj so morali zelo varovutiT da jim ui ugasnil, ker drugaee bi imeli zopnt novih težav. napraviti si ognja,, Kadar so Jjudje poznati jeklo in kremen, bilu je užo nekoliko boljse. Tzkresali so naiurec z jeklom iz kreraena iskro, priUiknili malo gobft in — ogiya je bilo dosti.
Podoba v tein sestavku vam kaže, kako so t prastarilj hi^h Jes z lesoin vrtali. dokler si niso ognja naredili. Divji Indijaui. do katerih denaKnji iz-obmženi vek Se ni mogel ptodreti. napnivijajo si ogenj So denea p» tein sta-rodavaem potu. Koliko iruda iu težave bi si pnhrauili. ako 1>i jira kdo iz nasih dežoJ saiuo nekoliko žvopJriuek prine.sfel.
De-iies naui je ogenj nuohhodno pnhvbpu za pripravo jftdil. Kaj bi vondor jedli, ako bi ue iineli ognja! Nu nikarto inisliti, da su Jjudje takoj inn;li tate jodi. kakeršne hnamo mi; sto in sto let je bilo treba, tlnklcrje prišlo do toga, da se je petenka na masti pekla in potica prišia na inizo. V staiih irasib so bili Ijndje zadovoljni, ako si so mogLi kos mpsa posušiti Da dimu. In Pp bi dpnes Ijudje iz oaih Htarib časov seiUi za našo oiizo k našej pojedini, pat; tir bi verjeli, da so vse naše deuašnje okusne jedi le uaslndek ognja ia njfgovih tieiak.<tv.
Xa otokn (irdnlandiji je še tiidi x "gnjein v^lika težava. Ondu jiuste mew) da zmrzne. in šo 1p po tem ga jedo.
Liiponci kutiajo jnlila v morskoj vodi in da so teru okusuejSa, piiinešajo jiiti razlicnih dišav. Sli bi se jim lepo zahvalili za takc jtnli. f^r si pat želeli. da sino sboraj doinii za našo dinuaeo mizo.
Da se zopet vrueni k oguji, naj povem še sarno to: Oe bi ne bllo ognjsi. no inieli bi tetrnih jedi. m.1 imoli bi uožev, vilie. uiti prav nobene žflczne- tu; kake druge kovinske stvari. Tudi srebruih, zlatih in bakrenih jiovc«v bi ua bilo, železnic in parobrodov bi uo imeU. Tudi vi bi nc iiueli kajig. papirjn, pftres ne srinenikoT; še cclo oblc-ke bi ne imeli, ker nain jo krojac brez ši-vauke in žkarij bi ne mogel carediti. Sto w sto, tiaoč in lisoč stvan, ki so rfenes nekaj prav uavattnega, fif ne inatti. Kaksno bi v takem pofoiajf bi/o naše življenje, to prevdarito sami, otroci ljubi!
A jaz vain receni samo to: Hvaliuio Stvaniika, kateri naui jo dal ognja in nam svojo neizniertio modrost pokazal fcudi v uiijmanjsej iskri.
Lj. T.