22. VIII. 1973 Logatec
LOGAŠKE NOVICE
GLASILO   KOMBINATA   LESNOPREDELOVALNE   INDUSTRIJE LOGATEC
Ureja uredniški odbor: dipl. luž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana fitirn, Slavka Loitrek,  Olga Mihevc,  ini.  Miro  Gantar.  Oblikovalec:  Jane/  Maček.  Odgovorni urednik: Albin  Cuk.  Tisk:   Učne  dulavnice.   Ljubi Jana,   Bežigrad 8.
Št. 5
BOGATI ZAKLJUČEK GLASBENE SEZONE
1972/73
V juniju in juliju jo bilo v Sloveniji več prireditev, ki .so se jih udeležile tudi logaško kulturno skupine, lako se je Pihalni orkester udeležil področnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Piranu, Logaški oktet je pel na srečanju oktetov v Šentjerneju, moški pevski zbor iz Gorc-njega In Dolenjega Logatca pa sta
sodelovala na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Poletni odmor bo za vse glasbenike le kratek. Sredi avgusta bodo mo-rale začeti priprave za novo sezono 73 74 Prvi nastopi bodo že v sep tembru ob logaškem občinskem prazniku in na srečanju notranjskih pevskih zborov in pihalnih orkestrov v Cerknici. Upamo, da bo tudi prihodnja sezona tako uspešna in da bodo marljivi godci in pevci deležni podpore in priznanja, ki jim gre za njihovo zavzeto kulturno delo.
Nekaj podrobnosti o prireditvah preberite na zadnji strani.
SVEČANA PROSLAVA
ob 20 letnici podjetja bo 8. IX. 1973 ob 14. uri na parkirnem prostoru podjetja.
Vabljeni!
Pripravljalna skupina
VEĆ TEKMOVANJ, MANJ POŽAROV
Ob srečanju gasilskih desetin lesne industrije Slovenije
A. Ć.
V programu praznovanj 20-letrtice podjetja se je indnstiijsko gasil:,!.o društvo podjetja obvezalo, da v so delovanju z Občinsko gasilsko zvezo Logatec izpelje vsakoletno repu bliško tekmovanje gasilskih desetin lesne industrije Slovenije. Kako so potekalo pripravo in tek movanje berite na 5 strani.
RAZGOVOR
Z GLAVNIM
DIREKTORJEM
DUŠANOM
DOBNIKOM
DIPL. INŽ. LESARSTVA
V drugi polovici meseca maja se je v delo našega kolektiva vključil Dušan Dobnik. dipl. inž. lesarstva, potem ko je bil za glavnega direktorja imenovan na 10. seji DS 23. januarja 1973.
Dipl. inž. Dušan Dobnik ima čez 20 let delovnih izkušenj na različnih delovnih mestih v lesni industriji. Nazadnje je bil šef tehničnega sektorja pri LIP Slovenj Gradec.
0 njegovih prvih vtisih in načrtih za prihodnje delo berite na 3 strani.
IZHODIŠČA ZA UVELJAVLJANJE NOVIH ODNOSOV MED PROIZVODNJO IN TRGOVINO
Milan Pekarovič
Z uresničevanjem ustavnih sprememb poglabljamo samoupravljanje kot temeljni socialistični produkcijski odnos, hkrati pa ustvarjamo družbenopolitične in materialne pogoje, da delavci v združenem delu, organizirani v TOZD, odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Pomembna naloga, s katero se srečujemo pri uresničevanju ustavnih sprememb, je tudi uveljevljanje novih odnosov med proizvodnjo in trgovino Z njimi moramo delavcem v proizvodnih TOZD zagotoviti odločilno vlogo v celotnem procesu družbena reprodukcije. S tem bo uresničena ustavna, delavcu neodtujljiva pravica in dolžnost, da upravlja z zadevami in sredstvi tudi na področju blagovnega prometa.
Urejanje odnosov med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela v skladu z načeli združevanja sredstev in dela, je pogoj za delitev skupno doseženega dohodka na temelju dejanskega prispevka vsake organizacije k njegovemu ustvarjanju. Z novimi odnosi se tudi izkorenjujejo vzroki za odtujevanje dohodka od delavcev, ki ga ustvarjajo. To je interes proiz vodnih kot trgovinskih organizacij, zlasti pa splošni družbeni interes Sredstvo za vzpostavljanje novih odnosov BO samoupravni sporazumi
1 Nadaljevanje na 2 strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) o urejanju medsebojnih odnosov med proizvodnjo in trgovino. To je tudi edina pot za odpravljanje administrativnega poseganja države v odnose med proizvodnjo in trgovino. Glede na to, da je samoupravno združevanje sredstev in dela med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami daljši proces, ki ga ni moč v celotni vsebinski in idejno-politični zamisli uresničiti prek noči, je zelo pomembno, da so v njem neposredno prisotne vse subjektivne sile, zlasti pa še ZK. Dosedanja organizacija trgovine je bila neustrezna. V prvih povojnih letih je trgovina v bistvu opravljala posredovalno službo v okviru državnega administrativno planskega gospodarjenja Pred sprejetjem ustavnih dopolnil je bila ločena od proizvodnje in se je vse bolj razvijala in se še razvija v smeri osamosvojene dejavnosti na izdvojenem delu družbenih sredstev, kar je ustvarjalo monopolske, tehnokrat-ske in skupinsko-lastniške tendence. Zato je bilo nujno opredeliti položaj organizacij združenega dela na novih osnovah, v katerih bodo odnosi med proizvodnjo in trgovino temeljili na združevanju sredstev in dela, ne pa na enostranskem opravljanju in razvijanju trgovinske dejavnosti. Z uresničevanjem ustavnih sprememb v odnosih med proizvodnjo in trgovino bo trgovina postavljena v funkcijo proizvodnje, ne pa obratno.
Člen 46 osnutka nove ustave določa: ». . . ustanovitev in poslovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, temeljita na načelih samoupravnega združevanja dela in sredstev ter sodelovanja teh organizacij s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, medsebojnega vpliva na poslovno In razvojno politiko v okviru takega sodelovanja, skupnega prevzemanja rizika in skupne odgovornosti za razširjanje materialne osnove in povečanje produktivnosti dela v proizvodnji in blagovnem prometu kot tudi ustreznega deleža pri dohodku, doseženem s takim sodelovanjem«. Ob nakazani opredelitvi osnov za uveljavljanje novih odnosov med OZD s področja proizvodnje in trgovine ter drugih določil ustave lahko ugotovimo:
1. da ustavna dopolnila opredeljujejo kot nosilce vseh samoupravnih pravic in obveznosti in TOZD, vse druge oblike organiziranja in povezovanja pa so lahko samo oblike samoupravnega združevanja in povezovanja TOZD; zato s povezovanjem proizvodnih in trgovinskih temeljnih organizacij združenega dela ne morejo biti omejene samoupravne pravice katerekoli od teh organizacij, čeprav nasprotniki takšnega povezovanja menijo drugače; ustavno dopolnilo govori le o skupnem izvrševanju pravic, ne pa o njihovem omejevanju; dohodek pripada vsem TOZD, ki so z združevanjem dela in sredstev prispevale k njegovemu ustvarjanju;
2. da so sredstva za doseganje teh ciljev samoupravni sporazumi o urejanju odnosov med trgovinskimi in proizvodnimi organizacijami;
3. da je dohodek dosežen s trajnim poslovnim sodelovanjem skupni ustvarjeni dohodek, ki naj se razporeja v skladu s prispevkom proizvodnih in trgovinskih organizacij k njegovi realizaciji po merilih, ki se določijo s samoupravnim sporazumom;
4. OZD, ki se ukvarjajo s posli izvoza in uvoza, ki naj se organizirajo in poslujejo na načelih trajnega sodelovanja z organiza-
cijami, za katere opravljajo izvoz ---.in uvoz; iz tega izhaja tudi ustavna obveza o skupnem določanju poslovne politike in delitvi skupno doseženega dohodka in rizika;
5. da   pomeni   uveljavljanje novih odnosov   med    proizvodnjo in trgovino    ukinjanje medfaznih tržišč, ki so bila prisotna v dosedanjih odnosih, ko je nastopala trgovina nasproti proizvodnji kot končni potrošnik! Ustavna dopolnila nalagajo tesno sodelovanje   med   trgovinskimi in proizvodnimi organizacijami, ki ga lahko označimo kot ekonomsko integracijo združenega dela proizvodnje in trgovine. Pri tem bodo oblike različne — od fizične integracije, dolgoročne poslovne povezanosti pa do občasnih pogodbenih odnosov. Pri tem bo treba v skladu z ustavnimi dopolnili razvijati predvsem dolgoročno poslovno povezanost.
Konkretno se bo sodelovanje med proizvodnjo in trgovino kazalo z več vidikov.
Na tehnično proizvodnem področju je skupen interes povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ob stalnem izboljšanju kvalitete, povečanju asortimana ter razširjanju trgovinskega omrežja. Zato bodo skupna prizadevanja predvsem usmerjena v:
— odpravo ozkih grl v proizvodnji,
— uvajanje nove tehnologije,
— programiranje proizvodnje po količinah in asortimanu, ki ustreza potrebam tržišča,
— izgradnjo skladišč in maloprodajnih zmogljivosti,
— takšno lokacijo zalog, ki zagotavljajo racionalnejše gospodarjenje s sredstvi ob stalnem povečanju zalog in sortimenta v maloprodaji
— idr.
Skupno upravljanje se lahko začne s skupnim programiranjem proizvodne in trgovinske dejavnosti oz. s skupnim določanjem proizvodov, količin, dinamike proizvodnje in dobav. V tej smeri sta proizvodnja in trgovina, ki v skladu s svojo funkcijo zbira informacije o zahtevah in potrebah tržišča in jih posreduje proizvodnji, že v dosedanjih odnosih storila pomemben korak. Najpomembnejše družbeno ekonomsko vprašanje bo udeležba pri dohodku in riziku, kar je nujna posledica združevanja dela, sredstev In določanja skupne poslovne in investicijske politike. Osnovna kategorija, na podlagi katere se formira tržni dohodek, je cena, ki se doseže s prodajo blaga na trgu. V dosedanjih odnosih je bila predvsem trgovina tista, ki je te cene pretvarjala v dohodek ali rizik. Ustavna dopolnila težijo za tem, da se vsi ekonomski odnosi izvedejo iz končne tržne cene in dohodka, ki se na tej podlagi doseže. Temelj za tako udeležbo pa je lahko samo udeležba z delom in sredstvi pri soustvarjanju vrednosti na trgu prodanega blaga. Iz tega sledi, da je treba ugotoviti prispevek trgovinske in proizvajalne organizacije k ustvarjenemu dohodku in v enakem razmerju ugotoviti in deliti dohodek med oba udeleženca. Enako seveda velja za morebitni riziko, ki bi nastal z realizacijo skupno dogovorjene poslovne ali investicijske politike. Če izhajamo iz tega, da je temeljni cilj dolgoročnega sodelovanja dvig produktivnosti dela v proizvodnji, lahko ugotovimo, da je to skupen interes trgovine in proizvodnje. Samo večja, kvalitetnejša in cenejša proizvodnja ob stalnem razširjanju sortimana, lahko zagotovi boljšo preskrbljenost tržišča, hkrati pa sa-
mo dobro organizirana trgovina z razvito službo za raziskavo tržišča in z razširjenim omrežjem prodajaln v Sloveniji in Jugoslaviji lahko zagotovi proizvodnji hitrejši plasma blaga. Zato je treba vse napore proizvodnje in trgovine usmeriti v to, da so njihovo medsebojno sodelovanje v tej smeri tudi čimbolj razvija. Ostajanje pri starih odnosih bi samo odložilo rešitve in pripeljalo do novih administrativnih posegov. Pri vsem tem je treba upoštevati, da gre pri povezovanju proizvodnje in trgovine za raznovrstne odnose. Zato bo brez dvoma prišlo pri posamezni trgovinski organizaciji glede na panogo do oblikovanja večjega števila sporazumov, s čimer bo lažje opredeliti posebnosti, ki so za posamezne skupine proizvodov značilne bodisi s stališča proizvodnega ali s stališča trgovinskega procesa.
širše uveljavljanje samoupravnih sporazumov med organizacijami združenega dela proizvodnje in trgovine bo odprlo tudi proces dogovarjanja med istovrstnimi organizacijami trgovine in proizvodnje (trgovina s trgovino, proizvodnja s proizvodnjo). Pri tem pa bo moral kot primaren odnos vedno ostati dvostranski odnos med konkretno organizacijo s področja trgovine in konkretno organizacijo s področja proizvodnje.
Iz ustavnih načel izhaja nedvomno ugotovitev, da lahko kot temeljni instrument za oblikovanje odnosov med  proizvodnimi   in trgovinskimi organizacijami služijo le samoupravni sporazumi in družbeni dogovori. 1. Gotovo  so  temeljnega pomena tiste prvine samoupravnih sporazumov, na osnovi katerih se bodo med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami oblikovale svojevrstne integracijske tvorbe. Pri tem bo šlo za konkretnejšo opredelitev skupnih ciljev medsebojnega sodelovanja.
Gotovo je, da sporazumov ni mogoče pojmovati kot končnih in vseob-sežnih aktov. Na temelju sporazuma bo prišlo do zelo pestrih oblik povezovanja med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami: od najtesnejše povezave pri spojitvi, preko dolgoročnega pogodbenega sodelovanja (kooperacija, vlaganje in združevanje sredstev) do klasičnih medsebojnih pogodb med partnerji. Podana opredelitev elementov, ki naj bi jih vsebovali samoupravni sporazumi kakor tudi način ugotavljanja in delitve skupno doseženega dohodka, predstavljajo samo poizkus konkretizacije vsebine samoupravnih sporazumov. Brez dvoma pa bodo neposrednim udeležencem sporazumevanja lahko služili le kot orientacija pri iskanju rešitev, ki bodo v skladu z načeli, vsebovanimi v ustavnih amandmajih, kakor tudi z interesi podpisnic sporazumov.
Čeprav je za dosedanje oblike povezovanja med trgovino in proizvodnjo značilna velika pestrost, lahko podamo naslednje ugotovitve:
1. trajnejše povezovanje med proizvodnjo in trgovino se je v več primerih realiziralo prek spojitev ali pripojitev proizvodnih in trgovinskih organizacij; oblikovanje TOZD v takih organizacijah in samoupravno urejanje odnosov med njimi predstavlja že usklajevanje samoupravne organiziranosti z ustavnimi dopolnili;
2. dolgoročne pogodbe med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami, ki so že v veliki meri zamenjale kratkoročne pogodbe, že vsebujejo posamezne sestavine, ki naj bi bile prisotne tudi v samoupravnih sporazumih;
3. v več primerih so proizvodne in trgovinske organizacije združevale sredstva in v obliki skupnih vlaganj prispevale k razširjanju materialne osnove proizvodnje ali trgovine v skladu s skupno ugo-
B'.v - ' .... ■
2. Nadaljnji kompleks bo zadeval načela oblikovanja cen na trgu in druga vprašanja nastopanja na trgu.
3. Najodgovornejši bo vsekakor tisti del samoupravnih sporazumov, kjer bodo opredeljene osnove in merila za ugotavljanje prispevka ene in druge organizacije pri ustvarjanju nove vrednosti.
4. Končno samoupravni sporazumi bi morali omogočati ponovno združevanje ustvarjenega dohodka in njegovo uporabo za razširitev skupne materialne osnove podpisnic sporazuma.
tovljenimi potrebami  tržišča. V teh primerih je bil prisoten tudi element delitve doseženega dohodka in kritje rizika v razmerju vloženih sredstev. Pri oceni prikazanih naprednejših odnosov med proizvodnjo in trgovino lahko ugotovimo, da je že doslej pri delu v proizvodnji in trgovinskih organizacijah bil prisoten interes za tesnejše poslovno sodelovanje in da so take oblike sodelovanja lahko soliden temelj za nadaljnje razvijanje med proizvodnjo in trgovino.
NOVI
GLAVNI DIREKTOR MED NAMI
Razgovor urednika z glavnim direktorjem Dušanom Dobnikom, dipl. Inž. lesarstva
ci, na doseganje mesečnih planov lor pi.M iodienih rezultatov, jo najti kriterije, ki omogočajo parcialno nagrajevanja za trud, skrb in ekspe-ditlvnost.
Temeljni razvojni cilji predvidevajo možnosti dolgoročnega razvoja podjetja. Ali so ti cilji primerno zastavljeni in ali bi jih bilo potrebno dopolniti ali celo spremeniti?
V našem kolektivu ste od sredine maja. Kakšni so vaši vtisi o novi delovni sredini?
Poleg zdravja je največje bogastvo za človeka tudi zadovoljstvo v svojem poklicu. To jo takrat, kadar ljubiš poklic, ki si ga izbral. Ni še to vse. Dodati moram še to: kadar si v sredini zares dobrih, voslnih, predvsem pa odkritosrčnih sodelavcev. V tako sredino se vsako jutro z veseljem odpravljaš, pa četudi je lop perečih problemov, kajti z do bro voljo in s sodelovanjem kolegov ni nerešljivega problema. Mislim, da sem prišel v tako sredino, saj me vtisi, upam, ne varajo Kateri izmed različnih delovnih nalog, ki jih ni malo, boste v letošnjem programu dali prednost? Res je, da je dela in skrbi dovolj Zato je potrebno dali prednost nujnim nalogam. Letos si moramo naj prej zastaviti oz. razdeliti delo in s tem odgovornost. To jo v teku Tudi uresničevanje TOZD je v teku. Aktivirati moramo dalje vse prispe le stroje In sestaviti moštvo, ki bo takoj začelo kompleksno reševati tehnologijo v obratu SP.
Poostiiii bomo morali vse ukrepe glede požarne varnosti in varnosti delavca pred nezgodami. Nadalje, komercialni sektor mora posvetiti vso skrb nabavi surovine (hlodovine, žaganega lesa, bukovine in iglavcev), ker I tem bomo hkrati izpolnili prodajne obveznosti brez zamujanj
Nagrajevanje v kolektivu jo med bistvenimi dejavniki, ki vplivajo na končni uspeh podjetja. Kako si v bodoče predstavljate sistemsko rešitev pravičnega nagrajevanja? Sistemsko rešitev pravičnega nagrajevanja si zamišljam samo prek sistemizacije, analitičnih ocen de lovnih mest vključno z osebno ocenitvijo in pravilno postavljenimi nor mami za skupinske in posamezne delovne faze
Za pomožne dejavnosti, skupne služ
be. ki posredno vplivajo na le/ul tate dela neposrednega proizvajal
Proces oblikovanja poslovni: politike poteka praviloma v naslednjem zaporedju: analiza ekonomskih kaiak teristik v delovni organizaciji in subjektivnih dejavnikov, analiza sta nja in razvoja delovne organizacije, ugotovitev problemov, predlaganje variantnih rešitev s stališča potreb-uih sredstev in predvidenih rezultatov, Izbira najboljše rešitve, prl-l>rava planov in organizacija ter nad zor njihovega Izvajanja.
Najvažnejši element |>ii oblikovanju poslovne politike so odločitve, ki jih lahko delimo na:
odločitve o tekočem poslovanju (krmiljenje) in
odločitve o bodočem |>oslovanju (usmerjanje).
Ostanimo pri zadnjih odločitvah, ii pri cilju naše delovne organizacije! Težiti moramo za tem, da osvojimo najmodernejšo tehnologijo pri proizvodnji stavbnega pohištva z minimalno kapaciteto 200 000 kril let no. Zadovoljiti moramo potrebe na jugoslovanskem trgu v detajlu in poleg tega še nekaj večjih odjemalcev.
V obratu l)P moramo razvijati osnov ni proizvod kolonialni stol, poleg tega pa še obešalnike. Okvirne ka-pacltete bi naj bile oo.ooo stolov
In fiOO.OOO obešalnikov mesečno. Rizično že omejeno spretnost je treba zamenjati prav lako z najmodernejšimi stroji.
Pri obratu žage predvidevamo zbirno skladišče hlodovine s strojnim lupljenjem in avtomatskim sortiranjem
Na vseh treh obratih se nabere letno kakih 10.000m1 odpadne surovini;, ki bi se dala uporabiti za proizvodnjo iverne kaše, iz nje pa od-tiske od krst do okenskih |>olic (to je onoslojna plošča, za razliko od dvoslojne ivorno ploščo), /astaviti moramo proizvodnjo določenega okovja, dalje razvijati idejo kromiranja   in   i/del.ive plastičnih
rolel
Sedanji kader pa bo treba pravilno zaposliti, dati vsakemu možnost raz-
vijanja, dolžnosti, odgovornosti in vzbudili elan za delo, hkrati pa zaposliti se nove kadre. Iskati bomo morali možnost za poslovno tehnično sodelovanje z ostalimi podjetji, podpirali bomo integracijske procese, ki vodijo k samostojnejši politiki poslovanja in lazvijanja naše delovno organizacije.
SKLADIŠČENJE IN ODPREMA ŽAGANEGA LESA
Slavko Šinkovec
Skladiščenje žaganega lesa je zelo važen element v lesni industriji. Od kvalitetno vskladiščonoga lesa sta v mnogočeni odvisna nadaljnja predelava in izkoriščanje žaganega lesa.
Kot nam je znano, je les zelo iskana surovina, ki pa v zadnjem času dosega zelo visoko ceno, posebno še na tujem tržišču Da pa je žagani les kvaliteten, je treba:
1. kvalitetno hlodovino,
2. da so hlodi pravočasno In kvalitetno razžagani,
3. žagani les pravilno naletvičiti in vskladiščiti,
4. pravilno urejeno skladišče Kvalitetna hlodovina je osnova za kvaliteto žaganega lesa, ki jo pri nas primanjkuje  iz več razlogov
Za planirano količino žaganega lesa bi bilo nujno pripraviti dovolj kvalitetnega jjiostora, ki ga v našem podjetju še primanjkuje. Razumljivo pa je, da so za to potrebne večje investicije. Toda denar bi bil dobro obrestovan.
Potrebe   po   kvalitetnem žaganem lesu za obrat TO so velike. Razmerje porabe žaganega lesa v TO vsebuje:
les lastne proizvodnje 22 %, nabavljeni les 78 %. Ob večjem sodelovanju priprave dela z obratom žage in ob večji pazljivosti delavcev, ki delamo na skladišču žaganega lesa ter še ob večji angažiranosti OTK, bi se lesna masa za lastne obrate dvignila. Slišijo se očitki tudi izven podjetja, da preveč lesa izvažamo in na drugi strani zopet uvažamo. Naše podjetje prodaja le les dimenzijsko, ki pa kvalitetno ne ustreza proizvodnji naših izdelkov. To je primer smrekovine dimenzije 24 mm, ki pa je bila prvotno namenjena za TO, toda ta obrat ne potrebuje te dimenzije v tolikih količinah, kot so na zalogi.
Ker pa so potrebe po skldaiščnih površinah velike, je nujno, da les, ki ne pride v poštev za lastno proizvodnjo, čimprej prodamo oziroma si napravimo prostor za les, ki ga je treba žagati.
Lepo urejeno in vzdrževano skladišče bi naj bilo tako, da bi bil nanj ponosen vsak naš delavec, saj vsakdo po svoje lahko k temu pripomore.
Potrebe po smrekovini in borovini so zelo velike, saj moramo uvažati velike količine žaganega lesa. Na kamionih in vagonih pa često vidimo |)rav kvalitetno hlodovino, ki je namenjena izvozu Kvalitetno in pravočasno razžagana hlodovina vpliva na nadaljnjo predelavo in izkoriščanje. I etvenje žaganega lesa je zelo važen postopek v |)roizvodnji žagane ga lesa. Pri sedanji tehnologiji na novem žagarskem obratu je mnogo bolje, ker les takoj nalctviiuo in S tem omogočimo takojšnje sušenje. Pravilno urejeno skladišče. Iz neurejenih skladiščnih površin še tako kvalitetne surovine ne moremo pričakovati kvalitetno suhega žaganega lesa. Slabo pripravljene skladiščne površino Vplivajo na po slabšanje žaganega lesa, močno zvišajo stroške (večkratno prenašanje iz usedajočega se terena in zopet ponovna ureditev skladišča). Oteža delo z viličarjem ter povzroča okvara.
KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
T. S.
Junija je bila v Ljubljani 4. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ker je kongres, ki bi moral biti letos, preložen na prihodnje leto. Delegatom je bilo predloženih nekaj podatkov, ki posredno nakazujejo aktualna vprašanja. Za družbeni položaj delavca je važno, da postane resnični gospodar dohodka. Sindikati in posamezne njihove or-nizacije niso resnično politična sila delavcev, če niso vključeni v bitko za takšen položaj delavcev v družbi.
V zavesti ljudi in tudi v vsakdanji praksi je še vedno močno prisotno Staro »klasično« podjetje, v katerem se vse njegove funkcije in tudi vsa
(Nadaljevanje na 4 strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) sredstva vnaprej združujejo v enem samem centru mimo odločanja delavcev. Gre za težnjo, da bi sredstva združevali na nesamoupravnih osnovah brez opredeljenih ekonomskih odnosov o pogojih in ciljih združevanja. Prav ta težnja je še zlasti prisotna v tistih delovnih organizacijah, v katerih sicer ni pogojev za ustanovitev TOZD. Menijo, da jih ustavne spremembe k ničemer ne obvezujejo. Tu je treba zlasti zaradi potrebe, da se samoupravni in ekonomski odnosi, ker so prav tu slabše razviti, spremene. Te spremembe in odnose je treba upoštevati in normirati v novih statutih.
Primeri se tudi, da v delovnih organizacijah, v katerih ne ustanavljajo TOZD, enostavno sprejmejo sklep, s katerim razglasijo usklajenost družbenoekonomskih odnosov z ustavnimi dopolnili. Taki formalni sklepi pomenijo varanje delavcev, saj ne rešujejo vprašanj, kako zagotoviti delavcem gospodarjenje s celotnim dohodkom. Zagotavljanje samoupravljanja in zagotovitev novih družbenih in ekonomskih odnosov pa terja tudi ustrezno kontrolo gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Sindikati so že pripravili stališča za organiziranje samoupravne delavske kontrole in sprejeli tudi ustrezne sklepe s kongresnimi nalogami. Nadalje so bili delegati seznanjeni s pogoji za trajno družbeno stabilizacijo. Stabilizacije družbe v celoti ni mogoče doseči z delnimi akcijami. Posamezni ukrepi na področju gospodarske stabilizacije se lahko kaj hitro razvrednotijo, če jih ne spremljajo tudi ukrepi na področju socialne politike, politike vzgoje itd. Resnična družbena stabilizacija bo mogoča le pod pogojem, če ures-
vldbma porasli za 1 do 1,5%. v resnici pa so se znižali za 1,1%. Skladi delovnih organizacij so se povečali za 24 %.
1. 1. 1972 je bilo v Sloveniji 137 delovnih organizacij s 63.369 zaposlenimi, katerih žiro računi so bili blokirani več kot 90 dni. To število se je do 30. aprila letos zmanjšalo na 86 delovnih organizacij.
Investicije v osnovna sredstva po virih kažejo komaj zaznavno težnjo po večanju deleža delovnih organizacij: v letu 1970 34%, v letu 1972 pa 37,8%.
Izdatki v skladih zdravstvenega zavarovanja so se povečali v letu 1972 za 37,6 %, v skladu pokojninsko-invalidskega zavarovanja za 27,5%. Dohodki republiškega proračuna so bili večji za 21,2%, dohodki občinskih proračunov pa za 22,2 %. Septembra 1972 je bilo v gospodarstvu še 11,5% zaposlenih z mesečnim osebnim dohodkom do 1.200 din (od tega največ v tekstilni in nekovinski industriji, najmanj pa v prometu in trgovini). Delež zaposlenih v družbenih dejavnostih z mesečnim osebnim dohodkom do 1.200 din je bil septembra lani 11,6% In to največ v šolstvu, zdravstvu in kulturno prosvetni dejavnosti.
Po podatkih za letošnje 3 mesece se je nominalna osebna potrošnja povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani za 26 %. Osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 19%, življenjski stroški pa za 20 %• Življenjski standard je padel za 5 %. Sindikati si na osnovi ocen zastavljajo nekatere naloge kot posebej nujne.
1. Da bi zagotovili in pospešili procese združevanja dela in družbene akumulacije in da bi omejevali ne-
ničimo vsa ustavna dopolnila. Kaj se je predvidevalo za leto 1972 v primerjavi z letom 1971 in kaj se je doseglo?
Minimalno   povečanje družbenega proizvoda je preseženo za 3,3 %. Zaposlenost   se   je   povečala za 3,9%, kar je 1,9% več kot je bilo predvideno.
Storilnost se je povečala za 3%; predvideno je bilo 4 do 5 %. Sklad neto izplačanih osebnih dohodkov se je povečal za 23, namesto za 18 %.
Planirana rast življenjskih stroškov je bila namesto 14 celo 17%. Realni osebni dohodki naj bi pred-
kontrolirajo odtujevanje in razpolaganje s sredstvi, bodo sodelovali pri nastajanju in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter spremljali in ocenjevali njihovo uresničevanje.
2. Sindikat bo sodeloval tudi pri pripravljanju novih statutov v organizacijah, ki TOZD ne bodo ustanovile.
3. V skladu s sprejetimi izhodišči o samoupravni delavski kontroli bodo sindikati svoje delo usmerili predvsem v uveljavljanje teh izhodišč. V ta namen bodo organizirali usposabljanje članov organov samoupravne delavske kontrolo. Vključili
se bodo tudi v razpravo o spremembah ustave v zvezi z ustanavljanjem posebne družbene zaščite samoupravljanja in družbene lastnine.
4. Sindikati bodo organizirali zbore delegatov TOZD.
5. Na področju družbene in ekonomske stabilizacije ter razvoja ekonomskega sistema so glavne naloge sindikatov, da s predlogi za samoupravno organiziranje združenega dela vplivajo, da bo sedanje pretežno državno urejanje cen postalo vse bolj predmet družbenega in samoupravnega urejanja v skladu s sprejeto ekonomsko in socialno politiko.
na mesta. Zahtevati je treba učinkovitejšo inšpekcijo dela. Odpraviti je treba nočno delo žena in mladine.
9. V občinah je treba čimprej organizirati samoupravne stanovanjske skupnosti zaradi boljšega gospodarjenja s sredstvi in za usmerjanje gradnje stanovanj.
10. Zagotoviti je treba pokojnine, ki bodo rastle z rednim povečanjem osebnih dohodkov.
11. Sindikati nasprotujejo šolninam v osnovni šoli za odrasle in zahtevajo, da to izobraževanje sporazumno financirajo delovne organizacije in izobraževalne skupnosti.
6. Sindikati bodo zastopali stališča, da ekonomska stabilizacija ne sme prizadeti dosežene življenjske ravni delavcev. Realni osebni dohodki pa bodo morali rasti počasneje kot doslej.
7. V politiki zaposlovanja bodo sindikati spodbujali učinkovitejše poklicno usmerjanje in hitrejše prilagajanje izobraževalnih ustanov in njihovih zmogljivosti dolgoročnim ciljem družbenega razvoja.
8. Sindikati se borijo za 42-urni delovni teden, nasprotujejo širitvi čezurnoga dela, ki je v glavnem posledica slabe organizacije in nezadostnega prizadevanja za nove tehnološke rešitve. Odpraviti je treba težavna in zdravju škodljiva delov-
IZPOLNITEV POLLETNEGA PLANA PROIZVODNJE
T. S.
12. Sindikati bodo dograjevali sistem obveščanja, ki mora uresničiti vsestransko, celovito in hitro kroženje informacij.
13. Osnovne organizacije naj se organizirajo na načelih: »ena TOZD — najmanj ena osnovna organizacija sindikata".
14. Opredeliti in uresničiti je treba delegatski sistem in razmerja v vseh sindikatih.
15. Sindikate je treba organizirati tako, da bodo interesi delavcev lahko prišli do izraza povsod, kjer se odločitve sprejemajo.
16. Zagotoviti je treba večjo funkcionalnost Zveze sindikatov ter doseči ustreznejšo povezanost in sodelovanje sindikatov v SZDL.
V prvem letošnjem polletju je bil glede fizičnega obsega proizvodnjo po delovnih enotah v primeri s planom in s primerajvo podatkov z enakim obdobjem preteklih let dosežen naslednji rezultat:
DELOVNA ENOTA
Žaga Plastika
Drobno pohištvo Stavbno pohištvo Hrušica
SKUPAJ
Ta podatek kaže, da je v kumula-tivi do 30. 6. 1973 za celotno podjetje plan dosežen 100%- Delovni enoti žaga in stavbno pohištvo sta plan presegli, medtem ko pri ostalih ni bistvenih odstopanj, razen pri delovni enoti plastika, ki je dosegla le 57% plana in to zaradi ukinitve proizvodnje plastificiranih rolet. Proizvodnja plastičnih rolet pa je pričela šele v juliju.
INDEKSI		
Doseženo	Doseženo	Doseženo
30. 6. 1973	30. 6. 1973	30. 6. 1973
Doseženo	Doseženo	Plan do
30. 6. 1971	30. 6. 1972	30, fi. 1973
115	118	121
95	62	57
112	107	96
126	114	109
_—	—	_91__
119	111	100
Iz te analize je razvidno, da je naša proizvodnja v stalni rasti, saj je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1971 večja za 19%, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa za 11 % višja.
Lahko pričakujemo, da bo tudi letošnji plan fizičnega obsega proizvodnje ob normalnih pogojih dosežen ali pa celo presežen.
VEČ TEKMOVANJ, MANJ POŽAROV
Ob srečanju gasilskih desetin lesne industrije Slovenije
A. Ć.
PREIZKUSIMO SVOJE SPOSOBNOSTI
Ni odveč trditev glavnega direktor ja dipl. Inž. Dušanu Dobnika ob svečani otvoritvi tekmovanja gasilskih desetin lesne industrije Slovenija, da je zgodovina podjetja tudi zgodovina tovarniškega gasilstva. Provizoriji in šupo tor les BO ros izpostavljena mestu za po/ar. Vookial se je gasilska ekipu v tem časovno kratkem razdobju morala spoprijeti z ognjem Podjetje se je z napori kolektiva razvijalo naprej, dejavnost gasilcev pu je ostala večini delav cev nevidna in neopazna. Zaradi pomanjkanja denarnih sred stev, prostora in lahko rečemo tudi nerazumevanju so jo gasilska shramba preseljevala iz enega prostora v drugega, stalnega urejenega in primernega prostora pa doslej še ni dobila.
Ker so bili naši gasilci prepričani, da pri svojem delu v ničemer ne zuostajujo za drugimi gasilci in da je njihova pripravljenost najmanj tolikšna kot v boljše organiziranih podjetjih, so se odločili, da s tem tekmovanjem pokažejo svojo dobro voljo, zato da bodo končno našli razumevanje tudi za realizacijo svo jih ciljev, ti pa so predvsem: nova in urejena gasilska shramba in gasilski avto, ki jim bo omogočil gib Ijivost in takojšen dostop na požar no mesto.
Zato nam je razumljiva tudi njihova odločitev:
PREIZKUSIMO SVOJE SPOSOBNOSTI
DOSLEJ NAJVEČJE ŠTEVILO EKIP
Po zbranih prijavah je bilo razvidno, da bo konkurenca moških ekip zelo močna. Med 28 prijavljenimi ekipa mi sta le po ena moška in ona ženska ekipu odpovedali udeležbo. Tako smo med 21 moškimi ekipami imeli tudi naši moški ekipi; med 5 ženskimi pu je bila tudi novelista novljena ženska desetina.
ZAKAJ DVE MOŠKI EKIPI?
Pri začetnih vujah in zbiranju prostovoljcev se je pokazalo, da samo eni ekipi manjka vzpodbude in tek movalnega duha. Zato je bilo iskanje mladih in sposobnih fnnlov si cer nekoliko težavno, vendar končno uspešno. Obe ekipi sta nato kai pridno vadili, Stari asi pa so vseeno vedno odstopali od mlade eki
pe. Tekmovalno vzdušje pa jo šo okrepila ženska ekipa
ŽENSKA EKIPA JE NUJNOST
Ženska ekipa, no da je samo podzi gala dejavnost mladih fantov, ampak je bila za večjo požarno varnost objektov tudi nujne potrebna, v kolektivu, v katerem je polovica žensk in kjer zlasti v nekaterih oddelkih sploh ni moškega, obstoju nujna potrebu, da se tudi ženske spoznajo, kako gre ravnati z gasilskimi aparati, in da v pravem času lahko uspešno lokalizirujo zacelili po/ar. Ženska tekmovalna ekipa pa nujno vpliva tudi na ostule sodelavke, ki nuj vedo, da gašenje ni zgolj stvar moških, temveč da ji; pravica in dolžnost slehernega člana kolokli vu. Na la način lahko pričakujemo, da se bo povečalo zanimanje za preventivno in aktivno gasilsko dejavnost, kajti ni hujšega, kot eo ti pogori streha in imetje. Kako |e v teh primerih, pu je naš kolektiv že
bridko občutil. Pa ludi drugače aktivno delo pri gasilcih vzpodbuja,
saj daje možnost športnega tekmo vanja, ki nemalokrat kaže tudi pravo mesto In razvitost podjetja v družbi Poleg tegu SO ugodni rezultati hkrati priznanje celotnemu podjetju in enakovreden ali celo boljši reklamni učinek kol marsikatera slabo pripravljena, pa vendar draga reklama.
PRIPRAVA NA TEKMOVANJE
Priprava tekmovanju ni kot požar, ki nenadoma izbruhne ter gu nato z. vsemi razpoložljivimi sredstvi gasimo. Kot jo za gašenje požaru potrebna usposobljenost m dobra teh nična oprema, da ue pride do tega, da nam innloika sploh ne deluje, da so cevi neustrezno Itd., |ti tudi za   izvedbo   tekmovanja potrebno
|>ri|)iaviti, ne samo ekij>o, temveč tudi tekmovalni prostor, orodje in ! up drugih malenkosti, ki |>a so pomembno za celotno tekmovanje. Ekipa gasilcev je v pripravo vklju-čilu svoje najožje vodstvo in so se ob pomoči ostalih sodelavcev že bližale svojemu koncu. Električarji
so v petek kljub dežju požrtvovalno
pripravili ozvočenje. Le dan nas je šo ločil od tekmovanja. Odločitev republlSke gasilsko zveze, da se tekmovanje izvede v vsakem vre menu, ni ob petkovem deževnem vremenu vzbujala preveč zaskrblje nos ti. Sobota pa:
POPLAVA NA 1EKMOVA1 NEM PROSTORU
Dežurni gasilec Slane Klančnr je v |>etek ob 23 30 sporočil v |)odjetje,
du vodu v potoku poleg tekmovalnega prostora nevarno narašča; orodji:, shranjeno v priročni shrambi strelcev, je v nevarnosti. Zjutraj — organizatorji in gasilci brez moči zremo vodno stihijo. Celotni tekmovalni prostor je poplavljen Ko poizkuša požrtvovalni Klevišar Zjutraj priti prek tekmovalnega prostora, se mora brž umakniti, saj mu voda takoj seže do kolen . .. Ožji odbor za organizacijo tekmovanju ne ve, kaj bi ... Pripravljajo se brzojavke, če bi bilo potrebno tekmovanje prekiniti, brnijo telefoni re|jubliški gasilski zvezi in strokovnemu vodstvu tekmovanja. Ko se končno pripeljejo še tovariši z gasilske zveze iz Ljubljane, je voda že močno upadla. Nato sledi posvet in ukrepi za organizacijo v primeru, du tekmovanja ne bi uspeli izpeljati na pripravljenem prostoru.
VREME UGODNO. TEREN PA...
Zjutraj navsezgodaj so bila opravljena še zadnja dela in na razmočenem terenu so suhi kupi žago-.'ii.'. kot majhne krtine, ki žal ne morejo skriti vseh nevšečnosti, ki nuni jih je pripravila narasla Loga ščica.
Zvoki logaško godbe in fanfare so uvod v tekmovanje. Sledi raport |)Oveljnika našemu glavnemu direktorju, pokrovitelju tekmovanja, in takoj se prične tekmovanje. Povelja done po razmočenem tekmovalnem prostoru, vendar teren ne ovira gasilcev pri tekmovalnem programu. Gasilci so in morajo biti vedno pripravljeni na vse, in tako je tudi tekmovalno vzdušje zelo živahno
Tisti, ki podrobneje spremljajo tekmovanje naših ekip, opazijo, da skupini pri suhi vaji z motorno bri-rjalno ni šlo vse po sreči. Spojka na cevi je zanič in bi morala biti izločena. Spajanje te spojke ob glasno izrečeni kletvici (ki seveda nI v programu) takoj zmanjša možnost za uvrstitev na eno izmed prvih mest. Taktična vaja poteka brezhibno, vendar je to prepozno, da bi lahko dosegli boljše mesto.
SOLIDNA UVRSTITEV NAŠIH TEKMOVALCEV
Mlajše in gibčno II. moštvo je kljub pomanjkanju izkušenj borbeno in ne zaostaja za prvim moštvom. Posebno pozornost pa vzbujajo naša dekleta, ki se z vso vnemo poženejo po tekmovalnem prostoru in si vsekakor žele pridobiti kako trofejo Rezultati so po prvi oceni zelo dobu, toda ludi njim se štejejo ka žensko točke V težnji po časovno dobrih rezultatih se tudi one čutijo enakopravne in z napako slede moški eki|n
Lkijio se vrste. Nekaterim vsa hitrost ne pomaga, zatika se zdaj tu zdaj tam. vendar končno vse prijav Ijene ekipe končajo s tekmovalnim programom
Sledi razglasitev rezultatov. Prvi je LJP  - Bled. Slede mu:
NOVOLLS      Novo mesto
IIP      Bled Bohinj
LIP Radomlje
KLI — Logatec I. ekipa
BREST — Cerknica
MEBIO      Nova Gorica
Gl IN Nazarje
JAVOR Pivka
Kil — Logatec II. ekipa
ŽENSKI EKIPI ČESTITKE ZA DOSEŽENO I. MESTO
Ženska eki|)a je na doseženi rezultat upravičeno ponosna. V sorazmerno kratkem času je dosegla uvrstitev, kakršno želimo, da bi dosegla tudi v bodoče.
Rezultati:
1. KLI Logatec
2. NOVOLES — Novo mesto
3. LIKO — Vrhnika-Borovnica
4. Tovarna meril — Slovenj Gradec
5. LIP — Slovenj Gradec
IN MNENJA O TEKMOVANJU
Sodniški zbor je ocenil organizacijo tekmovanja zelo solidno. Tudi večina tekmovalcev ni imela pripomb glede organizacije. Seveda pa ni šlo brez pripomb. Razmočenega terena se žal ni dalo osušiti, kljub temu pa velja sodelujočim gasilcem, zlasti vodjem desetin, Dominiku Brenčiču, Francu Kroupl, Ivanki Bogataj, vodji gasilcev Ivanu Cem-pretu in poveljniku Matevžu škofu vse priznanje. Priznanje zasluži tudi občinska gasilska zveza, ki Je na dan tekmovanja vključila vse potrebne sodelavce za uspešen potek tekmovanja. Lahko rečemo, da smo z organizacijo tekmovanja pridobili nove izkušnje in spoznali, kakšen je pomen gasilske službe in primerna usposobljenost.
Za tiste, ki jim ni vseeno, če bi se rdeči petelin pokazal na strehi podjetja, vedno obstoja možnost, da se vključijo v gasilske vrste in pripomorejo k skupnemu prizadevanju in željam kolektiva.
2elje kolektiva so gotovo enake geslu ob otvoritvi tekmovanja: NIKOLI VEČ OGNJA in zato lahko upravičeno pričakujemo. VEČ TEKMOVANJ, MANJ POŽAROV.
GASILCI SO DOBRO OPREMLJENI
Še vedno dovolj nerešenih vprašanj Franc Bogataj
Na občnem zboru Občinske gasilske zveze Logatec spomladi letos so se zbrali delegati iz vseh 8 gasilskih društev logaške občine. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predsednik skupščine občine Logatec Vinkq Haložan, načelnik oddelka za splošne in notranje zadeve Maks Adamič, zastopnik Gasilske zveze Solvenije prof. Branko Božič in poveljnik notranjske regije Franc Petan. Kot že večkrat smo tudi tokrat pogrešali predstavnike družbeno-političnih organizacij in krajevnih skupnosti. Poročila in razprave so ugotavljale, da so vsa društva v občini zelo delavna in da za svoj gospodarski napredek, predvsem pa za nabavo orodja in opreme poleg finančnih sredstev, ki jih kot dotacijo prejemajo iz občinskega proračuna, vlagajo tudi sredstva, zbrana pri občanih In sredstva, ki so jih društva zbrala sama z že tradicionalnimi oblikami svojega dela. Kljub pomanjkanju denarnih sredstev pa so prav v zadnjih letih bili doseženi zadovoljivi rezultati. Prav v zadnjem letu smo v naši zvezi postali bogatejši kar za tri nova gasilska vozila. Največji uspeh pa Je vsekakor nabava novega kombiniranega vozila TAM-5500 DG z vgrajeno 2200 I cisterno za GD Dolenji Logatec, ki je kot centralno društvo tako vozilo nujno potrebovalo, saj nagel gospodarski razvoj občine, predvsem pa samega Logatca zahteva od tega društva sodobno in moderno opremo in tudi stalno pripravljenost za primer požara ali drugih nesreč. Poleg tega vozila je bilo za GD Rovte nabavljeno novo intervencijsko vozilo IMV-1000 ter terensko vozilo »Jeep« za GD Vrh nad Rovtami, ki je za to društvo zaradi hribovitega terena najprimer nejše.
Tako imajo društva v naši občini skupno 5 tipiziranih gasilskih vozil,
od "katerih so štiri vozila popolnoma nova. Vseh 8 gasilskih društev ima tudi nove motorne brizgalne tipa VW-Rosenbauer In VW-Magirus, nabavljene v zadnjih letih. Ta, navidez zelo bogata oprema pa je v primerjavi s potrebami še vedno preskromna. Se naprej bo ena izmed glavnih nalog upravnega odbora skrb za čim popolnejšo opremo naših društev. Vsako gasilsko društvo ima tudi svoj dom. Skoraj vsi domovi so bili zadnja leta na novo zgrajeni ali pa adaptirani. GD Gornji Logatec je pričelo z adaptacijo svojega doma, GD Hotedršica pa že vrsto let odlaša z obnovitvenimi deli.
V skladu s potrebami je bil tudi organiziran tečaj za gasilske strojnike in kar trije tečaji za pridobitev naziva »gasilec«. Prav pri vzgoji operativnega gasilskega kadra se v bodoče nadejamo še boljših rezultatov. Potrebe pa kažejo, da bo treba kmalu organizirati tečaj za gasilske strojnike in po možnosti tudi tečaj za gasilske podčastnike.
V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da je nujno čimprej izdelati načrt razvoja službe požarne varnosti ter načrt za obrambo pred požarom; v načrtu naj se detajlno rešijo vsa tista vprašanja, ki jih zakon o požarnem varstvu in gasilstvu pušča odprta. Omenjeno je bilo tudi, da komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, ki vzdržuje vodovodno omrežje, slabo skrbi za hidrante, vgrajene v omrežje, saj so največkrat neuporabni, pozimi pa tudi redkokdaj očiščeni, tako da jih v primeru potrebo ni mogoče uporabiti. Potreba po dobrih hidrantih je sedaj še toliko nujnejša, ker sedaj razpolagamo s cisterno, ki bo morala v primeru potrebe uporabljati vodo prav iz hidrantov in so dobro vzdrževani hidranti tudi eden izmed faktorjev za zboljšanje požarne varnosti. Tudi vprašanje alarmiranja še ni najbolje urejeno, poleg tega pa še obstoja vrsta nerešenih vprašanj, katerih rešitev je odvisna od denarnih sredstev, ki jih je za gasilce še vedno premalo. Vendar pa kljub temu upamo, da bomo ta vprašanja v sodelovanju z občinsko upravo, civilno zaščito in drugimi pristojnimi dejavniki zadovoljivo rešili.
GASILCI
PO DOLENJSKI
Po uspešnem nastopu gasilskih desetin KLI na republiškem tekmovanju, ki ga je organiziralo IGD KLI v Logatcu, so tekmovalci in organizatorji sklenili združiti koristno s prijetnim in se dogovorili za obisk v tovarni NOVOLES v Straži pri Novem mestu.
Pot nas je vodila najprej skozi Muljavo, kjer smo si malo oddahnili in ogledali Jurčičev spominski muzej, Krjavljevo kočo in gostilno pri Obr-ščaku, katere del Je še pred vojno poslikal neznani potujoči mojster z motivi iz Jurčičevih povesti.
V prijazni Krki smo si malo privezali duše in krenili naprej proti Žužemberku, kjer smo se za nekaj trenutkov ustavili, si ogledali graščino, ki jo obnavljajo. Med potjo nam je Stane Klančar povedal nekaj svojih partizanskih prigod; v teh krajih se je bojeval v letih 1942/43.
Kmalu smo tako prišli do Straže. Predstavnice in predstavniki podjetja NOVOLES so nas prisrčno sprejeli. Razkazali so nam svoje proizvodne prostore in nam odgovarjali na številna vprašanja o delu gasilcev, organizaciji službe fizičnega zavarovanja podjetja, družbenega standarda, mladinski organizaciji. Čas nas je preganjal, zato smo se morali posloviti od prijaznih gostiteljev in kre-
niti dalje. Skozi Novo mesto smo se kmalu pripeljali do Šentjerneja, ki ga simbolizira petelin. Po kosilu smo se zapeljali do Kostanjevice, kjer smo si ogledali grad s Formo vivo. V Šmarjeških toplicah smo se okopali v bazenu in močnemu nalivu, ki je za nekaj časa zagrnil sicer jasno nebo.
Po povratku skozi Novo mesto smo si ob cesti v prijetnem gozdiču poiskali prostor, kjer smo pokončali zaloge mesa in pijače, ki smo ga dotlej vozili s seboj. Razpoloženje je bilo vse bolj veselo. France je vlekel meh, trio Lalala je grulil arabsko ljubezensko pesem, vsi pa smo prepevali naše narodne In ponaro-dele pesmi.
Preden smo se razšli nas je obšel še trenutek zamišljenosti. Gasilci stoje pred odgovornimi in težkimi nalogami, zato je predsednik vse prisotne spomnil nanje in obenem izrazil upanje, da bo delo še naprej tako uspešno, kot je doslej, in da bodo na prihodnjih tekmovanjih dosegli prav take in še večje uspehe, kot so jih letos. Le v slogi je moč!
KAKO IN KAM NA ODDIH?
KAJ MENIJO O DOPUSTU NAŠI DELAVCI?
Vsako leto, vedno znova še pred poletjem razmišljamo kako bomo preživeli letni dopust. Vedno znova se nam ponujajo želje, ki jih prejšnje leto nismo mogli uresničiti, potem nas vzburijo vabljive ponudbe za letovanje tu in tam, na koncu pa se ustavimo pred vprašanjem: katero od možnosti pa lahko uresničimo. Žal se največkrat pokaže, da nam finančno stanje ne dovoljuje izbirati druge možnosti, kot tisto, kjer ni treba plačati potnih storškov — da torej ostanemo doma. Današnji razvoj tehnologije, tempo dela In nepretrgano aktivno sodelovanje v družbenem in gospodarskem življenju zahtevajo od nas skrajne napore, da zadostimo vsem tem zahtevam. Po napornem delovnem dnevu se moramo odpočiti. Pav tako pa bi se morali, čo je le mogoče, vsaj za nekaj dni na leto oddaljiti od vsakodnevnih skrbi in prizadevanj ter si pošteno oddahniti In nabrati novih moči za delo, ki nas čaka v prihodnje. Nekatere delovne in druge organizacije so ob podpori svojih članov, to vprašanje že rešile na različno načine: imajo počitniške domove, kjer delavci lahko poceni letujejo, poskrbele so za različne načine rekreacije, z medsebojnim dogovarjanjem omogočajo preživeti dopust svojim delavcem v domovih drugih podjetij, turističnih agencij ipd. Pri nas je delovna skupnost podjetja predlog za počitniški dom odklonila, Menimo da je odveč, če zdaj skušamo najti odgovor na vprašanje zakaj? Mnogo koristneje bo, če bomo z enotno akcijo vseh končno le našli pravo rešitev tega vprašanja. Velja pa opozoriti, da bo potrebna res enotna zavzetost za uspešno premostitev težav in da bo treba pokazati dobršno mero solidarnosti vseh članov kolektiva. Dokler nimamo svojih počitniških zmogljivosti ali dokler ne bomo uspeli kako drugače zagotoviti cenenega letovanja za vsakega delavca, ki bi želel na letni oddih, se moramo pač sami znajti: eni bolj, drugi manj uspešno. Kako bodo letovali naši jubilanti, ki so že dvajseto leto v podjetju, kaj mislijo o potrebnosti letnega oddiha in o načinu ter možnostih rešitve tega problema v naši delovni organizaciji, o tem smo povprašali nekatere izmed njih
Anica KOGOJ, sklad, finalnih izdelkov
Dopust bom preživela doma. Želim, da bi KLI imel svoj počitniški dom ob morju. Obenem bi morali računati tudi na to, da bi delavci, ki bi tam letovali .dobili regres za letovanje. Tako bi lahko več članov kolektiva izkoristilo ugodnosti počitka ob morju.
Pavla SEDEJ, obrat DP
Rada sem doma, zato tudi ne bom nikamor odšla na dopust. Menim pa, da bi podjetje lahko imelo počitniški dom na morju ali v hribih. Oddih je potreben vsakemu človeku.
Francka KAVČIČ, sklad, potrošnega materiala
Nekateri bomo dopust preživeli v planinah, drugi ob morju, večina bo morala ostati doma. Žal je tako, da si družine delavcev, ki imajo nižje osebne dohodke, ne morejo privoščiti brezskrbnega življenja v letoviščih. Zato se moramo vsi zavzeti, da čimprej omogočimo cenen oddih za vse delavce podjetja. Vse kaže, da smo šele zdaj uvideli potrebnost takega objekta in pa dejstvo, da se nam je izmuznila že marsikatera zelo ugodna možnost. Vsi delavci bi se morali zavedati, da je letni oddih potreben in koristen, saj daje možnost, da si človek vsaj malo odpočije in nabere novih moči za delo prek celega leta. Jaz sama se zavzemam za to, da podjetje zgradi svoj počitniški dom, pomagala bom pri tem po svojih močeh, čeprav sadov tega dela ne bom uživala. Vedno delamo za zanamce.
UV-sBH
Stana FUHIAN, prodaja stavb pobi-štva
Nisiiin su odločila, vendar boni svoj dopust verjetno preživela nokjo na morju   Tak oddih ml dobro do. le
boljo pa bi so počutila, če bi ga lahko preživela s sodelavci v našem počitniškem domu, če bi ga imeli. Mislim, da ju počitniški dom resnično potreben in da delovna organizacija toga vprašanja ne smo puščati vnemar.
Ivan VbHtilC, kotlovnicar
Verjetno bom šel na morje, pa še ne vem kdaj. Dopusta ne morem vzeti takrat, ko bi ga rad Posebne zahtevo našega dela terjajo delo med kolektivnim dopustom, oh nedeljah, praznikih, zato lahko porabim dopust le takrat, kadar kotlovnica ne dela in uičesai ue poplavljamo Zame bi bil dopust že, če hI lahko delal po osem ur na dan, lako kot večina drugih delavcev v podjetju. Had bi bil večkrat prost Prepričan sem. da človek potrebuje vsaj enkrat letno daljši odmor.
Fanl ZAVODNIK, telelonistka
Kot že več let zapored, bom tudi letos preživela svoj dopust v Drajn-1111 pri Crikvenici, tam, kjer smo delavci Kil pred leti že lahko leto vali. Resničen počitek za nekaj dni je zelo koristen, posebno, če ga lahko preživiš v kakem letovišču, proč od vsakodnevnih skibi iu težav.
V podjetju sem zaposlena že od leta 19f>2, ko je bilo šo ena od enot Lesni ne. Menim pa, da so tudi delavci sami krivi, da nimamo svojega počitniškega doma, ker do zdaj niso kazali posebnega navdušenja za pri-dobitev kakega objekta.
Justina VERBIC, obrat DP
Letos nismo planirali daljšega oddiha v počitniških krajih Dopust jo potreben vsako loto bolj. Človek se stara, s staranjem raste tudi utrujenost Delovni proces pa zahteva od nas vse več energijo, vse več naj bi naredili.
Primeren počitniški piostor jc za delovno organizacijo, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, vsekakor potreben. Sicer pa je bila ta problematika obravnavana tudi v anketi, ki jo je izvedla OSO. Niso še znani rezultati, mislim pa, da je bilo vprašanje o delu ob prostih sobotah nerodno postavljeno. Dvema ali trem sobotam na leto bi verjetno nihče ue nasprotoval,
Franc CLIK, obrat DP
letos so bom moral zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpovedati dopustu ob morju. Morja in morski /rak mi zelo koristita; bolezen, ki me žo dolgo spremlja, me po daljšem bivanju ob morju skoraj popusti iu tako dobršen leta laze di ham. Zal so se tej bolezni piidruzile se težavi; z uoganii, tako da bom moral prej ali slej mislili na upoko jltev Poudarjam pa, da ji; letni do pust koristen za vsakogar in bi ga moral porabili za osvežitev svojih življenjskih moči
MISLI O REKREACIJI NA LOGAŠKEM
Anton Mihove
Mnogi strokovnjaki po svetu in pri nas ugotavljajo, da so pogoji življenja in dela člloveka v sodobni Civilizirani, tehnlziranl in avtomatizirani družbi izpostavljeni raznovrstnim negativnim posledicam, ki vplivajo na njihovo biološko naravo in na njihove psiho-fizične sposobnosti. Ob mehanizaciji in avtomatizaciji proizvodnega procesa, v sodobnem prometu itd. spremljajo človekovo   življenje   tudi najrazličnejši škodljivi vplivi, kot npr.: hrup, zastrupljanje in onesnaženje vode, zraka, hrane, okolja, v katerem človek deluje; vsi ti vplivi povzročajo mnoge telesne in duševne okvare, bolezni in celo smrt. Negativne posle dice pospešujejo tudi dejstvo, da se sodobni človek vedno manj gib Ije, zlasti v prostem času, ki se sicer iz desetletja v desetletje povečuje   V industrijsko razvitih do želah pa tudi v SRS In v SFRJ ugotavljajo strokovnjaki upadanje zmogljivosti človekovega organizma, mišičja, porabe energije ipd. Pomanjkanja gibanja j>ovzroča verižno reakcijo   na   psihosomatski status, zdravje,  produktivnost,  delovne in obrambne sposobnosti človeka. Tudi pri nas spoznavamo, da lahko sistematična rekreacijska aktivnost neposredno   prispeva   k človekovi sprostitvi, k zdravju, k povečanju njegovih delovnih in obrambnih sposobnosti itd. Rekreacija je sestavni del njegovega ustvarjalnega dela in si z njo nabila novih moči za I. psi in srečnejši današnji in jutrišnji dan sedanje in prihodnjih generacij V ta namen so po svetu začeli razvijati fitness gibanja, da bi bili ljudje bolj gibčni, zdravi, v dobri telesni pripravljenosti, vzdižljivi, močni Itd
Številne raziskave so dokazale bolj še zdravstveno in delovno Sposobnosti pri tistih ljudeh, ki v okviru aktivnega odmora uporabljajo razne gimnastične ali druge aktivnosti, kot so: namizni tenis, odbojka, balinanje, badminton. Sprehode v naravo ij)d Nadalje oh tem ugotavljajo zmanjšanje števila nesreč na delovnem mestu in dvig proizvodnje tudi za 9—11 "'„. Ta nova smer skuša na različne načine iz pasivnih gledalcev narediti aktivne in jih i; telesno manj razvitih spremeniti v telesno razvite ljudi Pri tem razno družbeno organizacije in organi uporabljajo so
doben pristop, predvsem na načelih aamoudejstvovanjs in z ustrezno motivacijo občanov preko vseh In-formacijskih medijev ter jih tako zainteresirajo za spremljanje in samokontrolo lastnih telesnih sposobno sti. Skratka, upadanje psihosomatskih sposobnosti v industrijsko razvitih deželah ima za posledico izredno aktivnost in motiviranost teh dežel, posameznikov in različnih družbenih sredin, organizacij in organov za čim bolj množično odej
Btvovanja ljudi v raznih iportnore> kreacijskih aktivnostih. Na tak in podoben način, konkietno, s predlogi in določili so tudi v novi samoupravni socialistični družbi krenila gibanja v smislu rekreacije naprej. O nalogah na področju skrbi za lekieacijo delavcev so govorili liuli na V. in VI. kongresu Zveze Sindikatov Jugoslavije in na II. kongresu samoupi avljalcev Jugoslavije v Sarajevu. Kljub temu pa ZTK in ZMS ter drugi dejavniki ugotavljajo, da se je v sedanjem času celo zmanjšala družbena skrb na tom področju. Odgovornost, ki jo nosijo politični m gospodarski dejavniki v občinah, je velika in jo v večini primerov li
dejavniki spi egledavajo. čeprav je kongres sindikatov ocenil rekreacijo kot proces, ki ohranja in krepi umske in telesne sposobnosti delovnega človeka iii s tem povečuje delovno stoi ilnost.
Tudi v naši občini ni čutiti drugačnega odnosa do te nujnosti, ki jo terja čas Popolnoma jasno je, da se programi sprejmejo pred novim letom. Vemo tudi, da so finančni programi lahko ravno posledica predhodno dobro pripravljenih in obdelanih planskih predlogov Vemo pa, da so se hkrati že izvajale določene aktivnosti in se nekontrolirano izvajajo po posameznih podjetjih Iz uvoda je razbrati določeno ostrino, morda kritiko, vendar pa to ni slabnnamernn, ker izraža željo, da bi vnaprej to področje ne ostalo tako zanemarjeno in da se bo obravnavalo kot enakovredna komponenta celotnega dela sindikata v občini. Iz literature in predhodnega poročila je razbrati, kaj pravzaprav potrebuje naš človek. Priloženi predlog programa je okvirna dolgoročna politika OSS logatec. ki naj osvetli problematiko športa in rekreacije v naši občini s konkretnim programom za leto 1974. ki naj bi se realiziral ali bolje rečeno posredoval osnovnim sindikalnim podružnicam za njihovo nadaljnje delo. Nastopi pa vprašanje, kako pripeljati našega poprečnega občana do stopnje, ko se bo vključil v ta ciklus življenja. Ce bi napravili anketo, kakšno je mnenje poprečnega Logačana po zvrsteh športa, bi bila slika porazna. Z lahkoto ugotavljamo, da pri takih oblikah rekreacije, kot so odbojka, nogomet, tenis itd. lahko sodeluje le majhno število ljudi Zakaj? I Posamezna igra vključi samo določeno število igralcev.
2. Znanje za tako ali drugačno igro je pomanjkljivo, zato nastopi sramežljivost, ki prepreči vključevanje.
3. Športne igre zahtevajo brez treninga pievehke napore
4. Igre ustvarjajo v človeku željo po primerjanju: boljši gredo naprej, slabši pa odpadejo — selekcija.
To pimerjavo sem navedel zato, ker je ravno pri nas nastalo zmotno mnenje, da smo za našega delavca naredili vse. če izvedemo sindikalne tekme v zimskem in poletnem času To pa je daleč od resnice. Procent pasivnega prebivalstva v taki obliki osnovnega programa je gotovo 95 % ali več. S tem pa nismo dosegli ničesar in srno se praktično odtujili osnovnemu zahtevku in nalogi, ki jo ima rekreacija.
Športne igre so lahko ravno krona najboljšim. Li so bili aktivni celo leto
DEKLICA Z VELIKIMI MODRIMI OČMI
A. Žigon
Vsako pomlad se vrabci vračajo pod gimnazijska okna in jaz sem spet ob njej,
deklici z velikimi, modrimi
očmi
in
torbo v roki . . .
Ravnokar sem stopil čez cesto,
ona pa je oslala
na
drugi strani . . . Nikoli ni hotela čez rdečo, mene pa je preprosto liovozil tovornjak . . .
ŠENTJERNEJSKO
SREČANJE
OKTETOV
Med 25 okteti je pelo tudi Logaških osem
Kislo nedeljsko vreme nas je spremilo na pot v kraj pojočih petelinov Šentjernej. Večurna zamuda, ki sta Jo nam vsilili republiško gasilsko tekmovanje in vojaški pohod, je še povečala nelagoden občutek. Pot, ki
to je hladil dež, se je vlekla brez conca.
Prvo srečanje s slikovitim dolenjskim krajem je malce zvedrilo razpoloženje, vremena pa ne. Vsepovsod živahna in prijetna vabila k ogledu prireditve, povsod praznično razpoloženje in pričakujoče vzdušje. Kraj, kot da živi za te trenutke. Prijazni gostitelji, člani šentjernej-skega okteta, in znanci s srečanja v Prevaljah so na mah pregnali čemerno voljo in dvignili ponižano moralo. Dež pa, kot da se ne meni za vse to. Z dežniki nad seboj smo krenili v dolgem sprevodu proti koncertnemu prostoru. Vseskozi so nas domačini in znaci pozdravljali z burnim aplavzom, prešernimi vzkliki in nam na pot metali cvetje. Pred nami je strumne koračnice igrala gorjanska godba, udeleženci sprevoda, nekateri v narodnih nošah, so odzdravljali temu radoživemu ljudstvu, ki nas je tako prijazno sprejelo medse. Dež pa kar naprej po svoje ... Toliko se je le zvedrilo, da je 24 oktetov zapelo pod vodstvom Radovana Gobca tri skupne pesmi: Puntarsko, Seljačko in Pesem o slavi. Te pesmi so bile posvečene 400-let-nici velikega hrvatsko-slovenskega upora pod vodstvom Matije Gubca. Ta svečana manifestacija enotnosti pevske in domovinske misli je zapustila globok vtis pri izvajalcih in poslušalcih, ki se jih je več tisoč tiščalo pod dežniki. Domači pevci so načeli koncertni del prireditve s tisto narodno Lejpšega kraja nej, kot je Šentjernej, lepjšega tiča nej, ket je petjelen ... Vsak oktet je nato, v hujšem ali blažjem nalivu, zapel po eno pesem. Zvrstila se je večina slovenskih amaterskih glasbenih skupin te vrste, pa še gostje iz Trsta in Karlovca ter gostje iz Gorice. Proti koncu prireditve je že kazalo, da je petje le ugnalo vreme, pa nI hotelo biti res. A vseeno smo vztrajali pevci in poslušalci. Do konca ob 5. uri popoldne. Potem smo se še v pozno popoldne poveselili ob dobri dolenjski kapljici in dobrotah z ražnja. Petje ni utihnilo niti za trenutek: na enem koncu so jo užigali lovci, drugod Goričanke, pa domačini, Tržičani in Korošci. Med nami so predstavniki Krke in IMV, pokrovitelji srečanja, zavzeto poslušali zdaj te, zdaj one, nas vzpodbujali in bodrili.
Srečanje je pomemben prispevek k oživljanju pevske kulture pri nas. Pokazalo je, da fantje na vasi še za-pojo in da je pevska poustvarjalnost živa in da hoče živeti. Po kvaliteti izvajanja so bili okteti različni. Čutiti pa je pomanjkanje skladb, ki bi bile prirejene prav za takšne skupine pevcev, obenem pa bi bile sodobnejše zvočnosti in akordike. Upajmo, da se bo tudi to uredilo, da bodo sodobniki začeli z večjo vnemo pisati tudi za oktete. Ob koncu lahko rečemo, da je srečanje popolnoma uspelo in doseglo svoj cilj. Prireditelji želijo, da bi postalo tradicionalno, prav gotovo pa je to tudi skupna želja vseh, ki so se udeležili tega prvega srečanja. Brezhibna organizacija in pozornost, ki so jo domačini izkazovali na vsakem koraku, sta porok, da bo temu res tako.
PIHALNI ORKESTER PRVIČ NA IZBIRNEM REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU
Pihalni orkester Logatec je dosegel svoj letošnji največji uspeh z udeležbo na izbirnem republiškem tekmovanju orkestrov Slovenije v Piranu konec maja.
Trud celega leta je bil usmerjen prav v priprave za ta pomemben nastop. V Piranu so se Logačani pomerili z Idrljčani, Novogorlčanl, Koprčani in Pirančani, ki so zmagali na tem srečanju in se uvrstili v finalno tekmovanje, ki je bilo junija v Kopru.
Za logaški orkester je bil Piran uspeh in izkušnje za naprej, za žirijo neprijeten »kiks« (IdrijČane so očitno podcenili!), za gostitelje-doma-čine pa primer, kaj je slaba organizacija.
PRAZNIKI
V POČASTITEV ZAČETKA NOB
(Prazniki v spomin na začetek NOB)
V juliju smo praznovali dva praznika, katerih pomen temelji na NOB — dan borca in dan vstaje slovenskega naroda. 4. julija 1941 je bila na Dedinju seja CK KPJ. Sklenili so, da morajo posamezne sabotažne akcije prerasti v vseljudski odpor proti zatiralcem. ZIS je v juniju 1957 sklenil, da se ta dan proglasi kot državni praznik »dan borca«. 22. julija pa je v okolici Kamnika odjeknil prvi partizanski strel.
Ta dva pomembna mejnika v zgodovini jugoslovanskih in slovenskega naroda sta slavna začetka epopeje NOB, katere tradicije so žive in vsebolj krepe zavest o enotnosti in napredku. Socialistična Jugoslavija se je v svetu že uveljavila kot nosilka naporov za dosego svetovnega miru in sožitja med narodi. Njene svetle tradicije so porok, da bodo ti napori uresničeni in da bomo nekoč res zaživeli v miru in spoštovanju med vsemi narodi.
SREČANJE V PODPESKU
Odred tabornikov Borisa Kidriča je letos, drugič zapored, organiziral pohod po poteh domicilnih enot. Od Logatca je do Podpeska debele štiri ure hoda, vendar se je na pot odpravilo večje število tabornikov in občanov Logatca.
Ob Žustovi domačiji, kjer je udeležence pohoda s ploskanjem pozdravila zbrana skupina borcev, gostov, družbeno-polltlčnih delavcev In domačinov, je nato bil krajši kulturni program. Najprej so taborniki zapeli svojo himno. Slavnostni govor je imel Karel Leskovec; nastopili so še učenci osnovne šole iz Podlipe in Logaški oktet s tremi pesmimi. Ostali del srečanja je minil v prijetnem razpoloženju, v duhu tovarištva in tradicij NOB.
Organizatorjem gre vsa pohvala; če jim bo v prihodnje uspelo odpraviti še nekatere neprijetne malenkosti, bo srečanje privabilo še več udeležencev In še bolj utrdilo svoj smisel in pomen.
PEVSKI TABOR V ŠENTVIDU PRI STIČNI
PELA STA OBA LOGAŠKA ZBORA
Letos — četrtič zapored — je bil v tem majhnem kraju na Dolenjskem splet kulturnih prireditev pod skupnim naslovom »Kulturni teden«. Vodilo letošnjih prireditev je bila 500-letnica kmečkih uporov. Odkrili so spomenik »Puntarija«, delo samo-rastnika Jovanoviča. Spomenik je iz enega samega večstoletnega hrasta izklesana skulptura, ki simbollra boj tlačanov proti svojim zatiralcem. Mimo tega so Šentvidčani priredili koncerte, gledališke nastope, s praznovanjem so povezali še otvoritev asfaltirane ceste in drugih krajevnih pridobitev.
drugače, kot da si jo ogledamo. Prijetno vzdušje je pripomoglo k temu, da smo v Srebrni jami pripravili krajši skupni koncert. Težko je reči, ali smo bili bolj navdušeni pevci ali tisti poslušalci, ki so se tedaj mudili v bližini, toda vedno znova se nam je zazdelo, da bi morali zapeti še eno pesem. Prešerno razpoloženi smo se vrnili domov. Nastop na pevskem taboru nas je vzpodbudil, da bomo še bolj zavzeto delali, povabili k sodelovanju nove pevce in tesneje sodelovali med seboj. Številna žrtvovanja pevcev, neštete ure, prebite na vajah, vse to je lahko poplačano z enodnevnim srečanjem ljudi, ki prav tako delajo, z veseljem pojejo In ne vprašajo po denarnem nadomestilu za tako porabljen čas. Želimo, da se prihodnje leto spet srečamo z znanci z letošnjega tabora, sklenemo nova poznanstva, da
Višek praznovanja pa je bil pevski tabor. Zbralo se je 1800 pevcev, ki so najprej nastopili v koncertnem delu prireditve, vsak zbor je zapel po dve pesmi. Zbori so prišli z vseh koncev Slovenije, sodelovali so tudi gostje iz zamejstva. Ta del prireditve je pokazal, da je na Slovenskem veliko število večjih pevskih skupin, ki z voljo in vztrajnostjo poustvarjajo našo narodno in umetno pesem, pa tudi pesmi drugih narodov.
Popoldne so zbori v pisanem sprevodu krenili skozi Šentvid proti osnovni šoli, kjer je bila sklepna prireditev; nastop združenih pevskih zborov. Zbranim pevcem je najprej spregovoril Radovan Gobec, zanesen in neutruden zborovodja, skladatelj, glasbeni pedagog. Živo je orisal pomembnost in vlogo pevskih skupin v današnjem času in njihovo delovanje kot oporo narodni in bratski miselnosti, jezu proti potujče-nemu osladnemu popevkarstvu in neposrednemu stiku delavcev s kulturnim življenjem Poudaril je, da z doseženimi uspehi še ne smemo biti zadovoljni. »Če nas je letos skoraj dva tisoč, nas mora biti prihodnje leto dvakrat toliko. Vrnite se v svoje kraje, širite ljubezen do petja, tako da kmalu lahko porečemo: svet naj zve za resnico, kaj zmoremo mi!« Po burnem ploskanju, ki ga je izzival s svojimi besedami, so zbori skupaj zapeli tri pesmi. Ob koncu je spregovoril še pokrovitelj Kulturnega tedna Janez Vlpotnik. S prav tako živo besedo je poudaril pomen neposrednega kulturnega udejstvo-vanja naših delovnih ljudi, ki s tem pomagajo krepiti samoupravno sodelovanje delavskega razreda. Na taboru sta nastopila tudi oba logaška moška pevska zbora, pod vodstvom Marcela štefančiča in Janeza Gostiša. Če smo včasih čutili, da med zboroma ni tesnejše povezave, moramo tokrat reči, da je bilo sodelovanje prav zgledno. Ko smo se vračali proti domu, smo se ustavili pri Taborski jami. In ni šlo
še bolje zapojemo in utrdimo pomembne pevske poustvarjalnosti; obenem želimo, da se prihodnjega tabora udeleži več zborov iz naše občine.
FILMSKI PROGRAM
24. —26. 8. ameriški barvni vojaški film PEKLENSKI KOMANDOSI.
25. —26. 8. ital.-špan. barvni avanturistični film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE.
29. 8. italijanska barvna komedija KOMISAR PEPE.
31. 8.—2. 9. ital.-amer. barvni vestem POLNOČNI OBRAČUN. 1.—2. 9. francoska barvna kriminalka LABIRINT ZLOČINOV. 5. 9. angleška  barvna kriminalka SLED VODI V SOHO. 7.—9. 9. ital.-špan. barvni avanturistični  film  SANDOCANOVI MAŠČEVALCI.
ZAHVALA
Ob nesreči, ki me je doletela, se zahvaljujem za pomoč gasilcem s Petkovca, Rovt in Dolenjega Logatca. Za hitro pomoč pri obnovi moje hiše se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, da sem dobil zopet streho; še posebej se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi denarno pomagali.
Jože Leskovec
Ob boleči izgubi našega dragega
ALOJZA RUPNIKA
se zahvaljujemo dr. Skvarči in sestri Mariji za njuno skrb med boleznijo, OSO KLI za podarjeni venec in sosedom za cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih
žalujoči Rupnikovi