m delegatska . ... tribuna ŠTEVILKA VII. LETO 15. JANUAR 1981 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE VSEBINA GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO IN SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Izhodiščni sklepi za vodenje javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ in osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije v občini Ljubljana Moste-Polje Osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije Osnutek amandmajev k ustavi SFRJ Osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 Informacija o delovanju stalnih delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do decembra 1980 Okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 33. seje zbora združenega dela z dne 10.12. 1980 Zapisnik 34. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 10. 12.1980 Zapisnik 33. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9.12.1980 Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (34. seja), zbora krajevnih skupnosti (35. seja) in družbenopolitičnega zbora (34. seja) z dne 24. 12.1980 . • IZDELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Uresničevanje sklepov 10. seje OK ZKS o idejno političnih izhodiščih in nalogah komunistov za preobrazbo vzgoje in izobraževanja 1 V_________________ ______________________________________________________ STRAN: 4 10 16 24 39 40 43 46 49 52 56 J 1 Slika na naslovni strani iz foto arhiva Naše skupnosti vjt izdajajo skupščina občine In skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti občine LhtbUana Moste-Polje, L.kibUana, Proletarska c. . ____ _ ,___BREZOVAR, Helena GASTORSIC, Slavko GBRLICA, Janez LAH In Etika RACIC—SlFT. Glavni in odgovorni urednik: Erika RACIC-SIFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska e. l/II, tel. it: 41-660 ln 41-544. Priprava ta tisk: Dnevnik - IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, LjubHana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati aborosr skupščine občine In aborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno pr orne mesa davka po mnenju Sekretariata aa informacij# v Izvršnem svetu Skupščine 8* Slovenija it,: DELEGATSKO TRIBUNO izdaj I. Uredniški odbor: Stane ACIČ-" GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO IN SEJE ZBOROV SKUPŠČINE V y Na podlagi izhodišč in usmeritev sprejetih v Predsedstvu RK SZDL Slovenije 28.10.1980, programa javne razprave o osnutku amandmajev predsedstva MK SZDL z dne S. 11. 1980 ob predlaganih stališč ih našega sveta za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje sprejema IZHODIŠČNE SKLEPE ZA VODENJE JAVNE RAZPRAVE o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ in osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije v občini Ljubljana Moste-Polje V_____________________________________________________/ 1. Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje sprejema izhodišča in vsebinsko usmeritev javne razprave o ustavnih dopolnilih, ki jih je sprejelo Predsedstvo RK SZDL in Predsedstvo MK SZDL. 2. Javno razpravo o ustavnih dopolnilih naj se razširi še z razpravo o osnutku sprememb statuta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in skupščine mesta Ljubljana ter dopolnilih statutov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, vsaj tistih, ki v skupščini nastopajo kot četrti zbor. 3. Spremembe občinskega statuta in statutov SIS naj se v tej fazi omeje na naslednja vprašanja: — uskladitev s spremembami ustave — najnujnejša uskladitev z novo zakonodajo in določbami ustavnih sodišč — realizacija sprejetih stališč družbenopolitičnih organizacij o spremembi statutov, ki so bila sprejeta v razpravah o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema. 4. V drugi polovici januarja 1981, ko bo stiskano gradivo za sejo občinske skupščine (ki bo 28. januarja) med katerim bo tudi osnutek sprememb in dopolnitev občinskega statuta, ponatis amandmajev k obema ustavama in izhodiščni sklepi za vodenje javne razprave Predsedstva OK SZDL, naj se razpravo o ustavnih dopolnilih razširi še s statutom občinske skupščine in statuti SIS. Tako naj se v prvi polovici januarja opravi razpravo v organih in organizacijah ter se dobro in vsestransko pripravi za drugi najširši del (po 15. januarju) v katerega je treba vključiti vse delovne ljudi in občane. • i 5. Javna razprava naj se ne omeji le na vsebino ustavnih dopolnil in sprememb statutov, temveč naj se v razpravi posveti posebno pozornost tudi aktualnim vprašanjem in problemom v zvezi s funkcioniranjem delegatskega in skupščinskega sistema v občini, skupščinah SIS, skupščinah KS in svetih ter delavskih svetih in drugih samoupravnih organih v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. To naj bo tudi priložnost za spremembo ali dopolnitev statutov KS. Javna razprava naj se usmeri tudi v delovanje izvršnega sveta občine in drugih izvršilnih teles, pa tudi v aktualna gospodarska vprašanja povezana s stabilizacijo in načrtovanjem nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Skozi vso razpravo naj bo nenehno prisotna pobuda tovariša Tita o kolektivnem vodenju in o kolektivni odgovornosti. 6. V javno razpravo je treba vključiti delovne ljudi in občane, člane vodstev družbenopolitičnih organizacij, delegate delegacij za občinsko skupščino in za skupščine SIS, delegate samoupravnih organov ter člane družbenih organizacij in društev. •7. Nosilec javne razprave je Socialistična zveza, v delovnih organizacijah pa sindikat. Javno razpravo koordinira lin spremlja ter ob zaključku izdela o njej poročilo svet za razvijanje! delegatskega in skupščinskega sistema pri Predsedstvu OK SZDL 8. V krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah naj se oblikujejo aktivi, ki bodo organizirali javno razpravo. Aktivisti, ki so se udeležili celodnevnega posveta OK SZDL dne 12. novembra so konkretni organizatorji in razlagalci ustavnih dopolnil v KS. 9. Za izvedbo javne razprave v OZD naj občinski sindikalni svet izdela še poseben program in sestavi skupino družbenopolitičnih delavcev, ki bo posameznim OZD v pomoč. V javno razpravo naj se vključijo tudi vsa sredstva informiranja v občini, tako glasila delovnih organizacij kot KS in še posebno Naša skupnost. Ljubljana, 25.12.1980 Predsednik OK SZDL • . Aleš Kardelj, s.r. Z N OSNUTEK AMANDMAJEV k ustavi SR Slovenije \________________________J UVODNA OBRAZLOŽITEV Komisija Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na sejah 17. oktobra In 27. decembra 1979 ter 9. maja, 10. julija In 29. julija 1980 ter na vrsti sej svojih delovnih teles obravnavala sklepe Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije z dne 19. junija 1979, ki se nanašajo na uresničevanje načel o kolektivnem delu, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov, ter delovno besedilo amandmajev k ustavi SFRJ. Na svoji 5. seji Je Komisija določila besedilo osnutka amandmajev k ustavi SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu amandmaji). Komisija je pri svojem delu Izhajala od naslednjih idejnih in družbenopolitičnih Izhodišč: XI. kongres ZK Jugoslavije in Vlil. kongres ZK Slovenije sta določila naloge komunistov pri razvoju političnega sitema socialističnega samoupravljanja z namenom, da bi ga čim hitreje In popolneje prilagodili razvoju samoupravnih proizvodnih odnosov in s tem utrdili In poglobili sistem samoupravnega delegatskega odločanja. Izpolnitev teh nalog zahteva tudi nadaljnje Izpopolnjevanje v ustavnem sistemu že opredeljenih institucionalnih in organizacijskih rešitev v okviru političnega sistema socialističnega samoupravlja IdI ''-s.všdu ste e j-nimi ustavnimi načeli. Nadaljnji razvoj tega sistema je treba usmerjati v demokratizacijo vseh družbenih odnosov; ta naj se izraža v višji stopnji uveljavljanja In usklajevanja samoupravnih Interesov delavcev In vseh delovnih ljudi zlasti prek delegatskega sistema odločanja. Na tej podlagi je treba zagotoviti-tudi učinkovitejše in odgovornejše delo vseh Institucij In organov političnega sistema in pospeševati prilagajanje njihove organizacije, metod In načina dela potrebam delegatskega sistema, predvsem z odprtostjo In čim doslednejšo vključitvijo vseh Institucij in organov v neposredno delovanje tega sistema, kar pomeni tudi z njihovo večjo odzivnostjo na pobude, predloge, Interese In potrebe ljudi. Pomemben prispevek za prilagajanje delovanja političnega sistema razvoju samoupravnih odnosov pomeni tudi prizadevanje, da se v organih našega političnega sistema dosledno uresniči kolektivno delo, odločanje in odgovornost. To Je poudaril tudi tovariš Tito, ko Je na Vlil.kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije govoril o nujnosti nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih odnosov In procesa političnega odločanja. Dejal je, naj kolektivno delo, odločanje In odgovornosti h kateremu nas obvezuje bistvo našega samoupravnega sistema, prispeva k razvoju delegatskega sistema In k nadaljnjemu razvoju socialistične samoupravne demokracije. Doslednejše izvajšnje načela kolektivnega dela bo namreč prispevalo k nadaljnji demokratizaciji dela vseh samoupravnih In političnih organov in onemogočalo pojave leaderstva in druge nezdrave ambicije posameznikov. Hkrati pa je tovariš Tito poudaril, da bo doslednejše Izvajanje tega načela omogočilo tudi učinkovitejše delo nasploh, kar bo prispevalo, da se bo Jugoslavija tudi nadalje uspesno razvijala kot socialistična samoupravna In federativna skupnost. Pobudo tovariša Tita In sklepe Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugosla- vije je komisija razumela kot zelo |»omembno zahtevo po nadaljnji demokratizaciji celote družbe-nopolltlčnlh odnosov na samoupravnih temeljih, demokratizaciji vsega družbenega življenja, zlasti pa kot zahtevo j>o krepitvi samoupravnega položaja delavca, predvsem glede njegovega razpolaganja s presežno vrednostjo oziroma z ustvarjenim dohodkom. Le tako lahko uresničevanje pobude prispeva k hitrejši demokratizaciji sprejemanja političnih odločitev In s tem k podružbljanju politike. Zato te pobude ni mogoče uresničevati ločeno od celotne družbenoekonomske In družbenopolitične vsebine samouprevljanja In delegatskih odnosov, katerih nejjogrešljlva sestavina so tudi kolektivno delo ter jasneje opredeljena In dosledno uresničevana osebna in kolektivna odgovornost. Družbenopolitično vsebino sklepov Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je mogoče uresničevati s celotno politično aktivnostjo organiziranih subjektivnih družbenih dejavnikov, njihovo uresničevanje pa je potrebno omogočiti In podpreti tudi z ustreznimi spremembami nekaterih določb ustave SR Slovenije, ki pomenijo oviro za doslednejše uresničevanje načel o kolektivnem delu In odgovornosti. Iz vseh dokumentov, ki so bili doslej sprejeti na podlagi Titove pobude, Izhaja jasna potreba po restriktivnem pristopu k spreminjanju ustave, ki ne bo odpiral razprave o temeljnih načelih ustave SFRJ In SR Slovenije. Ustavne spremembe, ki so potrebne zaradi uresničevanja sklepov Predsedstva CK ZKJ, se zato nanašajo le na vprašanja organizacije organov družbenopolitičnih skupnosti, na trajanje mandatne dobe predsednikov teh organov In na omejitev njihove ponovne Izvolitve. Toda tudi te spremembe ne bi smele biti takšne, da bi po vsebini spreminjale ustavni položaj In funkcije posameznih organov ter odnose med njimi. To še posebej velja za Izvršne svete skupščin družbenopolitičnih skupnosti, pri katerih bi vsak pomembnejši poseg v sestavo, način Izvolitve ali trajanja mandatne dobe hkrati spreminjal tudi funkcijo teh organov In njihova razmerja do skupščin In do drugih organov, s tem pa tudi zmanjševal njihovo sposobnost, dtj učinkovito In odgovorno Izvršujejo svoje naloge.' Zaradi tega je potrebno predvsem spremeniti tiste ustavne določbe, ki pomenijo neposredno oviro za doslednejše uresničevanje načel o kolektivnem delu In odgovornosti ter krajši mandatni dobi nosilcev nekaterih predsedniških funkcij. Ustava SR Slovenije predpostavlja, omogoča In razvija kolektivno delo In odgovornost. To velja tako za temeljna načela ustave SR Slovenije, ki posebej poudarjaj«) osebno odgovornost, v IV razdelku pa tudi eksplicitno govorijo o »odgovornosti organov oblasti In samoupravljanja«, kot tudi za normativni del ustave. S stališča uresničevanja kolektivnega dela, odločanja In odgovornosti ustrezajo tudi določbe ustave SR Slovenije o organizaciji In sestavi organov SR Slovenije ter o načinu Izvolitve In o mandatni dobi članov teh organov, medtem ko v organizacijo občin ustava SR Slovenije s takšnimi določbami ne posega. V primerjavi z ustavo SFR Jugoslavije je ustava SR Slovenije še nekoliko ožja glede organlzaclj- skih določb oziroma določb o mandatni dobi nosilcev predsedniških funkcij. To omogoča, da so lahko ustavne spremembe resnično restriktivne, saj je v ustavi SR Slovenije le malo določb, ki bi pomenile neposredno oviro za dosledno uresničevanje načel kolektivnega dela In odgovornosti. Zato ni potrebno širiti obsega ustavnih določb, ki se nanašajo na organizacijo organov in mandatno dobo nosilcev predsedniških funkcij. To velja tako za določbe, ki se nanašajo na republiške organe, kot za določbe, ki veljajo za občine. Ustava ne ureja vprašanj organizacije In sestave organov družbenopolitičnih organizacij In tudi ni nobene potrebe, da bi ta vprašanja urejali z ustavnimi spremembami, ker gre za avtonomno pravico družbenopolitičnih organizacij, da ta vprašanja urejajo s svojimi statutarnimi akti. Ustava SFRJ In ustava SR Slovenljetvorita zaokrožen in konsistenten sistem načel in odnosov. Spremembe bi torej lahko posegle v ustavno opredelitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja In s tem v položaj delovnih ljudi v temeljih samoupravnih organizacijah jn skupnostih In v celotnem političnem, posebej tudi delegatskem skupščlnkem sistemu. Restriktiven pristop je zato nujen, spreminjanje In dopolnjevanje ustave pa vsebinsko zahtevno družbenopolitično In strokovno opravilo, ki mora omogočiti nadaljnji razvoj In uresničevanje vseh ustavnih načel In v ustavi opredeljenih socialističnih samoupravnih odnosov. Izhajajoč Iz takšnih opredelitev In upoštevajoč restriktiven pristop k spremembam ustave SR Slovenije meni Komisija, da ni potrebe, da bi se spreminjala ali dopolnjevala temeljna načela ustave SR Slovenije ali temelji političnega sistema ter funkcije organov družbenopolitičnih skupnosti, ali položaj teh organov In njihova medsebojna razmerja. Ustavne spremembe tudi ne smejo ogroziti učinkovitega uresničevanja funkcij teh organov. Izhodišče za spreminjanje določb ustave SR Slovenije o organizaciji, sestavi, mandatni dobi In načinu Izvolitve organov SR Slovenije predstavljajo analize njihovega delovanja po njenem sprejemu, še zlasti pa analize o delovanju delegatskega skupščinskega sistema. Pri tem Izhajamo od predpostavke In stališča Komisije, da v ustavi SFRJ ne bo razširjen obseg določb, ki se nanašajo na organizacijo republike In občine. Kljub temu pa je razumljivo, da Je bilo potrebno pri opredeljevanju obsega In vsebine sprememb ustave SR Slovenije, v skladu z nekaterimi njenimi specifičnostmi, upoštevati obseg In vsebino predlaganih sprememb ter argumentacijo za In proti posameznim rešitvam pri spreminjanju ustave £FRJ. Po mnenju Komisije bi bilo treba v spremembah ustave SR Slovenije dobesedno povzeti rešitve Iz besedila osnutka amandmaja I k ustavi SFRJ, ki naj bi opredeljeval vsebino In smoter kolektivnega dela In odgovornosti In njun pomen za nadaljnjo demokratizacijo političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav tako se Komisija zavzema za to, da bi v spremembah ustave SR Slovenije dobesedno povzeli tudi besedilo osnutka amandmaja II k ustavi SFRJ, ki naj bi vseboval načelo o trajanju mandatne dobe (do štirih let) In o omejitivi ponovne Izvolitve. V prvem In drugem primeru pa ni mogoče načelno Izključiti možnosti, da v spremembah ustave SR Slovenije dodamo še nekatere nove opredelitve. To je mogoče tudi zato, ker ustava SR Slovenije že sedaj v temeljnih načelih In v normativnem delu vsebuje načela In določbe, ki jih v ustavi SFRJ ni. Vsekakor pa ni potrebe, da bi bile razlike med besedili osnutkov uvodnih dveh amandmajev k ustavi SFRJ In ustavi SR Slovenije velike, še zlasti, ker so bile v dosedanjih razpravah o spremembah ustave SFRJ upoštevane skoraj vse pomembnejše pripombe In predlogi Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SR Slovenije.- Zaradi skoraj popolne enakosti do- ločb amandmajev I In II k ustavi SR Slovenije ter besedila osnutkov amandmajev I In I! k ustavi SFRJ, v obrazložitvi teh amandmajev le kratko povzemamo obrazložitev besedila osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, podrobneje pa pojasnjujemo tiste rešitve, ki so v amandmaju II k ustavi SR Slovenije različne od besedila osnutka amandmaja II k ustavi SFRJ. Posebno načelno vprašanje, o katerem je razpravljala Komisija, je vprašanje urejanja organizacije, sestave In mandatne dobe ter omejitve ponovne Izvolitve občinskih organov z ustavo SR Slovenije. Komisija je sprejela usmeritev, po kateri je dovolj, da ustava SR Slovenije v amandmaju II opredeli zgornjo mejo trajanja mandatne dobe in omejitve ponovne Izvolitve In da ni potrebno v ustavi SR Slovenije širiti obsega določb, ki se nanašajo na organizacijo občine. Tako ustava, kot doslej, ne bi konkretno urejala mandatne dobe za funkcionarje občinskih organov. Takšna usmeritev Izhaja Iz sprejetega restriktivnega pristopa k ustavnim spremembam. Osnova takšne usmeritve je prepričanje, da Je mogoče ustrezno usklajenost rešitev v občinah mogoče učinkovito zagotoviti s politično akcijo. V zvezi s tem velja poudariti, da ustava SR Slovenije ne določa mandatne dobe In omejitve ponovne izvolitve za funkcionarje občinskih skupščin In njihovih izvršnih svetov, pa je vendar ureditev teh vprašanj v statutih vseh slovenskih občin enaka. Še več, učinkovitost politične akcije, ki je neposredno sploh ni zahtevala ustava, dokazuje tudi dejstvo, da so predsedniki občinskih skupščin opravljali svojo funkcijo praviloma le eno mandatno dobo. Podobno sliko kažejo tudi podatki o rotaciji predsednikov organov družbenopolitičnih organizacij v slovenskih občinah. Slabost ustavne določbe, ki bi poenotila konkretno trajanje mandatne dobe funkcionarjev občinskih organov, bi bila v tem, da bi preprečevala prilagajanje rešitev praktičnim Izkušnjam, specifičnostim v posameznih občinah In spremembam, ki jih povzroča razvoj družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnega sistema. Ustavne določbe o trajanju mandatne dobe funkcionarjev občinskih organov bi pomenile širjenje obsega določb o organizaciji občine v ustavi SR Slovenije, kar bi bil odmik od načela o restriktivnem pristopu in od osnovnega Izhodišča, da gre le za črtanje določb, ki so neposredna ovira za, uresničevanje kolektivnega dela. Poleg tega pa bi takšna rešitev posegala tudi v samoupravne pravice občin. Po določbah IV. dela ustave SR Slovenije, zlasti njenega 435. člena, ni mogoče nobenih sprememb ustave sprejeti drugače kot v obliki ustavnih amandmajev. Z ustavnim zakonom za Izvedbo ustavnih amandmajev pa bi uredili vprašanje, kdaj In kako se amandmaji začno uporabljati. Komisija meni, naj bi ustavne spremembe, ki zadevajo trajanje mandatne dobe članov In predsednikov organov, začele veljati z naslednjim mandatnim obdobjem članov delegacij In delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. USTAVNI AMANDMAJI Tl USTAVNI AMANDMAJI SO SESTAVNI DEL USTAVE SR SLOVENIJE IN ZAČNEJO VELJATI Z DNEM NJIHOVE RAZGLASITVE AMANDMA 1 1. Vsi organi oblasti ip samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti In odgovornosti, uresničevanje Interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih In političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, In tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi In občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Organizacija, sestava In način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje In odgovornost ter enakopravnost članov teh or- ganov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma statutom in zakonom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo In v skladu s svojimi pravicami In dolžnostmi za delo In odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov In teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami In stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja In drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih furikcij morajo Izvrševati svoje pravice In dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom. 2. S tem amandmajem se dopolnjujejo določbe 1. točke II. poglavja II. dela ustave SR Slovenije. Obrazložitev amandmaja I V dosedanjih razpravah so bili sicer izraženi dolo- , čeni pomisleki o potrebnosti tega amandmaja, ker ustava v Temeljih družbenopolitičnega sistema, zlasti pa v Temeljnih načelih, predpostavlja in spodbuja kolektivno delo, in to na bolj celovit ih popoln način, kot pa je to mogoče izraziti v tem amandmaju. Kljub tem pomislekom pa je bilo sprejeto načelno stališče o potrebnosti sprejema tega amandmaja. S tem amandmajem se namreč daje ustavnim spremembam, ki naj omogočijo doslednejše uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti, širši značaj in se tako te spremembe ne omejujejo zgolj na nekatera bolj iali mani organizacijska vprašanja Res je sicer, da takšen amandma, katerega vsebino bo mogoče izboljšati na podlagi pripomb v javni razpravi, ne odpravlja neposre-. dnih ovir v ustavi za uresničevanje kolektivnega dela, niti ne pomeni pomembnejše vsebinske dopolnitve ustave. Bolj kot ustavnopravni razlogi, govorijo za njegov sprejem družbenopolitični razlogi, saj bi njegov sprejem zaokrožil podobo ustavnih amandmajev, ki bi tako predstavljali pomembno ustavnopravno spodbudo in podporo najširši družbenopolitični akciji za uresničevanje vseh vidikov Titove pobude za demokratizacijo celote družbenopolitičnih odnosov na samoupravnih in delegatskih temeljih. Pomen prvega odstavka 1. točke amandmaja I je v tem, da poudari, da kolektivno delo, odločanje in odgovornost niso sami sebi namen, ampak je njihovo uresničevanje v funkciji uresničevanja interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Poleg tega je na tem mestu poudarjena odgovornost organov oblasti in samoupravljanja In nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; da pri izvrševanju svojih obveznosti zagotavljajo pogoje za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. V Komisiji so bila izražena tudi mnenja, da v prvem odstavku ni najbolj ustrezna formulacija, po kateri organi oblasti in samoupravljanja »zagotavljajo« uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in da bi bilo bolje uporabiti formulacijo »prispevajo k uresničevanju interesov ...« V Komisiji je prevladalo stališče, da je bolje govoriti o »zagotavljanju« ker je takšna določba za organe bolj zavezujoča, s tem ko morajo po določbah tega odstavka organi oblasti in samoupravljanja zagotavljati uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi samo »v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti«. Drugi odstavek 1. točke amandmaja I izhaja od tega, da je potrebno organizacijo, sestavo in način dela kolektivnih organov urejati tako, aa to zagotavlja kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov, vendar v odvisnosti od značaja, položaja in funkcije vsakega organa. S tem odstavkom je v ustavo uveden pojem »kolektivni organ«. Tretji odstavek 1. točke amandmaja I izhaja od prepričanja, da sta osebna odgovornost člana kolektivnega organa za njegovo delo in za delo in odločitve organa celota. To pomeni tudi popolnitev določb ustave SR Slovenije o odgovornosti, za katere je značilna posebej poudarjena osebna odgovornost. Namen četrtega odstavka 1 točke amandmaja I je, da na eni strani zaveže člana kolektivnega organa, ki sodeluje v delu drugih organov, da je dolžan ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči, na drugi strani pa obvezuje kolektivne organe, da oblikujejo te smernice in stališča. Peti odstavek 1. točke amandmaja I zavezuje organe oblasti in samoupravljanja in nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, da morajo delovati tako, da omogočajo uresničevanje družbenega nadzorstva nad lastnim delom. Tudi iz vsebine tega odstavka je jasno razvidno, da je namen amandmaja I k ustavi SR Slovenije, da poudari pomen uresničevanja kolektivnega dela in odgovornosti ne le za notranje odnose med člani kolektivnih organov, ampak predvsem za uresničevanje njihovih razmerij nasproti samoupravni delegatski bazi. Iz 2. točke amandmaja I jasno izhaja, da se z njim ne posega v- Temeljna načela ustave SR Slovenije. Amandma I namreč dopolnjuje 1. točko II. pčglavja II. dela dstsve'SR Slovenije o Temeljih družbenopolitičnega sistema, in sicer na ta način, da povzema, razčlenjuje in konkretizira načela, ki se nanašajo na delo in vlogo organov v političnem sistemu, način uresničevanja njihovih funkcij ter na osebno in kolektivno odgovornost. AMANDMA II 1. Voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih,, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ali zakon, se volijo oziroma imenujejo za dobo do štirih let, če za posamezne Izmed njih ustava ne določa drugače. Voljeni In Imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma Imenovani za Isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, če za posamezne Izmed njih ustava ne določa drugače. Dolžino mandatne dobe In omejitev ponovne izvolitve oziroma Imenovanja izvoljenih in Imenovanih funkcionarjev ln drugih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava,,statut ali zakon, določajo ustava oziroma v skladu z ustavo statut, zakon ali poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti. Dolžino mandatne dobe nosilcev pravosodnih funkcij In družbenega pravobranilca samoupravljanja In možnost njihove ponovne izvolitve oziroma Imenovanja ureja zakon. 2. S tem amandmajem se nadomesti 182. člen ustave SR Slovenije. Obrazložitev amandmaja II Amandma II je potrebno sprejeti zato, ker pomeni določba 182. člena ustave SR Slovenije neposredno oviro za doslednejše uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti. Po tej določbi so namreč funkcionarji, ki jih določa zakon, voljerji oziroma imenovani za dobo štirih let, lahko so .enkrat, ob posebno upravičenih razlogih, pa tudi dvakrat ponovno zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo. ■ . Amandma II izhaja od ocene, da je potrebno z ustavo SR Slovenije glede mandatne dobe in omejitve ponovne izvolitve urediti le nekatera načelna vprašanja, in sicer. - da mandatna doba funkcionarjev traja do štiri leta; - da so lahko funkcionarji izvoljeni za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, in - da v okviru teh omejitev dolžino trajanja mandatne dobe in omejitve ponovne izvolitve za posamezne funkcionarje določajo ustava oziroma statut, zakon ali poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti v skladu z ustavo. Prvi odstavek 1 točke amandmaja II omogoča skrajšanje mandatne dobe predsednikov organov družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega vsebuje ta odstavek načelo, po katerem mandatna doba ne more biti daljša od štirih let, razen takrat, kadar je za posamezne nosilce samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij drugače določeno z ustavo. Ustava SR Slovenije na primer'določa daljšo osemletno mandatno dobo za predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Slovenije, urejanje mandatne dobe za sodnike rednih sodišč pa prepušča zakonu. Drugi odstavek 1. točke amandmaja II vsebuje bolj zavezujočo oziroma strogo določbo glečle omejitve ponovne izvolitve, kot pa jo vsebuje 182. člen ustave SR Slovenije. Po določbi tega odstavka namreč noben funkcionar, tudi ne, kadar to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, ne more biti za isto funkcijo izvoljen oziroma imenovan več kot dvakrat zaporedoma. Tudi v tem odstavku je določeno, da lahko le ustava za posamezne funkcionarje določi drugače. Ustava SR Slovenije določa reelekcijo (brez omejitve ponovne izvolitve) za sodnike rednih sodišč. Za razliko od besedila osnutka amandmajev k ustavi SFRJ je v tretjem odstavku 1 točke amandmaja II poleg ustave, statuta in zakona naveden še poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti. To pomeni, da lahko poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti konkretizira trajanje mandatne dobe in omejitev ponovne izvolitve za funkcionarje skupščin družbenopolitičnih skupnosti v okviru načel, ki jih opredeljujeta prvi In drugi odstavek tega amandmaja. Takšna rešitev Izhaja od posebnega pomena skupščinskega poslovnika v naši ureditvi (ko ne poznamo republiškega zakona. ki bi urejal organizacijo in delovanje Skupščine SR Slovenije) in.od tega, da ni nobene potrebe v ustavi SR Slovenije širiti obsega določb, ki se nanašajo na funkcionarje Skupščine SR Slovenije. Ustava SR Slovenije ne ureja vprašanja trajanja mandatne dobe za funkcionarje Skupščine SR Slovenije, ampak to ureja poslovnik Skupščine SR Slovenije. Za- radi določbe v besedilu osnutka amandmaja II k ustavi SFRJ, po kateri lahko mandatno dobo in omejitev ponovne Izvolitve urejajo le ustava oziroma statut ali \ zakon v skladu z ustavo, je potrebno v amandmaju II k ustavi SR Slovenije posebej pooblastiti poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti za ureditev vprašanja mandatne dobe. Na podlagi tega pooblastila bo torej poslovnik Skupščine SR Slovenije urejal vprašanje mandatne dobe predsednika in podpredsednika Skup&Sine SR Slovenije medtem, ko je določba o omejitvi pflhovne izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine SR Slovenije v ustavi SR Slovenije že vsebovana. Po drugem odstavku 363. člena ustave SR Slovenije namreč predsednik in podpredsednik Skupščine SR Slovenije ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo. V to določbo amandmaji ne posegajo, ker je v skladu z določbami drugega odstavka amandmaja II o omejitvi ponovne izvolitve. Besedilo amandmaja II omogoča realizacijo političnih stališč o nujnosti skrajšanja mandatne dobe predsednikov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Komisija je bila mnenja, da je potrebno s poslovnikom Skupščine SR Slovenije določiti enoletno mandatno dobo predsednika in podpredsednika Skupščine SR Slovenije ter predsednikov njenih zborov. Prednost rešitve, po kateri ustava prepušča urejanje mandatne dobe funkcionarjev Skupščine SR Slovenije njenemu poslovniku, je tudi v tem, da je mogoče na podlagi praktičnih izkušenj hitreje spremeniti rešitve, ki se v praksi pokažejo kot neustrezne, ker ni potrebno izvesti dolgotrajnega in zahtevnega postopka spreminjanja ustave. II amandma omogoča urejanje mandatne dobe funkcionarjev občinske skupščine s poslovnikom te skupščine, vendar zahteva vprašanje, ali naj to ureja poslovnik občinske skupščine ali statut občine, posebno analizo. Četrti odstavek 1. točke amandmaja II pooblašča zakon, da ureja mandatno dobo in možnost ponovne izvolitve za nosilca pravosodnih funkcij In družbenega pravobranilca samoupravljanji. Ustava SR Slovenije teh vprašanj ne ureja in v skladu z restriktivnim pristopom tudi ni potrebno, da bi jih urejali z ustavnimi amandmaji. Določba četrtega odstavka je potrebna zato, da lahko zakon določi tudi daljšo mandatno dobo od štiriletne ter reelekcijo za nosilce pravosodnih funkcij (za katere je po veljavni zakonodaji, določena osemletna mandatna doba in reelekcija). Takšno pooblastilo ustava SR Slovenije vsebuje za sodnike rednih sodišč, ne pa tudi za nekatere druge funkcionarje, katerih mandatna doba je daljša od štirih let (javni tožilci, Javni pravobranilci, družbeni pravobranilci samoupravljanja) Četrti odstavek 1. točke amandmaja II se razlikuje od ustreznega besedila osnutka amandmaja II k ustavi SFRJ. V amandmaju II k ustavi SFRJ je v zvezi z nosilci pravosodnih funkcij omenjena »omejitev ponovne izvolitve« medtem, ko govori amandma II k ustavi SR Slovenije o »možnosti ponovne izvolitve«. Slednja formulacija je po mnenju Komisije ustreznejša, ker prepušča zakonu, da ohrani reelekcijo, ali pa uvede omejitev ponovne izvolitve. Na drugi strani je formulacija »omejitev ponovne izvolitve« v nasprotju z ustavno določbo o reelekciji sodnikov rednih sodišč (tretji odstavek 230. člena ustave SFRJ. tretji odstavek 285. člena ustave SR Sloveplje), Rešitev, ki jo vsebuje amandma II glede nosilcev pravosodnih funkcij omogoča, da se v pripravah sprememb republiške zakonodaje na tem področju izdelajo poglobljene analize uresničevanja njihove ustavne funkcije, na podlagi katerih bi lahko prišlo tudi do določenih sprememb. Pri tem pa Komisija poudarja pomen stalnosti sodnikov (osemletna mandatna doba in načelo reelekcije) kot enega izmed elementov neodvisnosti sodišč pri opravljanju sodne funkcije. Gre za ureditev, ki je povezana z nujnostjo ustrezne strokovne usposobljenosti za opravljanje pravosodnih funkcij. 2. točka tega amandmaja določa, da se z njim nadomesti 182. člen ustave SR Slovenije. V Komisiji so bila Izražena tudi mnenja, da bi bilo treba v tej točki opredeliti, da se z amandmajem II nadomesti tudi tretji odstavek 285. člena, ki pooblašča zakon, da ureja vprašanje mandatne dobe sodnikov rednih sodišč ter določa, da so le-tl lahko ponovno, izvoljeni. Verjetno bi veljalo .takšen predlog sprejeti le, če bi nameravali s spremembo republiške zakonodaje odstopiti od načela reelekcije pri sodnikih rednih sodišč AMANDMA III 1. Predsedstvo republike sestavlja sedem članov, ki jih volijo občinske skupščine In skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, ter predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije In predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki sta člana predsedstva republike po položaju. člani predsedstva republike so Izvoljeni, če je za listo kandidatov za člane predsedstva glasovala večina vseh delegatov v dveh tretjinah občin- skih skupščin ter skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti. 2. Predsednika predsedstva republike voli skupščina SR Slovenije Izmed Izvoljenih članov predsedstva. Predsednik predsedstva republike se voli za eno leto In je lahko največ dvakrat zaporedoma Izvoljen za to funkcijo. Postopek In način volitev predsednika In članov predsedstva republike določa zakon. 3. S tem amandmajem se nadomestijo prvi, tretji In četrti odstavek 383. člena ustave SR Slovenije ter dopolnita 335. in 350. člen ustave SR Slovenije. Obrazložitev amandmaja III Besedilo tega amandmaja izhaja pri iskanju rešitve .glede izvolitve predsednika predsedstva republike od njegovih z ustavo opredeljenih funkcij; Komisija je pri tem menila, da ne bi bilo smotrno voliti predsednika predsedstva vsako leto v občinskih skupščinah. Prav tako ne bi bilo ustrezno določiti, da volijo predsednika predsedstva iz svojih vrst člani predsedstva sami. Predsednik predsedstva ima namreč nekatere pravice in dolžnosti, ki presegajo le funkcijo »predsedujočega-Po 389. členu ustave SR Slovenije med drugim tudi v imenu predsedstva predstavlja SR Slovenijo, skrbi za izvrševanje aktov in sklepov predsedstva; posebne pravice in dolžnosti pa ima med vojno oziroma ob neposredni vojni nevarnosti, ko se predsedstvo republike ne more sestati. Komisija predlaga, da se ne posega y način volitev članov predsedstva, ki se volijo vsaka štiri leta v občinskih skupščinah in skupščinah skupnosti občin medtem, ko naj bi predsednika predsedstva vsako leto volila Skupščina SR Slovenije izmed sedmih izvoljenih članov predsedstva. Takšna rešitev bolj ustreza kolektivni naravi dela in odgovornosti predsedstva republike, kot pa vsakoletne volitve predsednika v občinskih skupščinah, njena prednost pa je tudi v tem, da bi v Skupščini SR Slovenije ob volitvah predsednika predsedstva lahko vsako leto obravnavali pobude, stališča In predloge predsedstva republike za obravnavo .vprašanj s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo Obrazložitev amandmaja IV Ta amandma izhaja iz stališča Komisije, da je sedanja ooredelitev funkcij, pristojnosti in odgovornosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v ustavi SR Slovenije ustrezna, ter da zato ni treba z ustavnimi določenega reda, mednarodnih odnosov In drugih temeljnih političnih vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Komisija meni, da je takšen način izvolitve predsednika predsedstva republike najbolj v skladu z naravo te funkcije. Prav zaradi opisanega položaja predsednika predsedstva republike se s tem ustavnim amandmajem posega v določbo prvega odstavka 383. člena ustave SR Slovenije le v toliko, da se jasno pove, da predsedstvo republike sestavlja sedem izvoljenih člajiov in po položaju predsednik CK ZKS in predsednik RK SZDLS. Namen prvega odstavka druge točke tega amandmaja je v tem, da jasno pove, da se predsednika predsedstva republike voli Izmed izvoljenih članov predsedstva, ne pa tudi izmed članov predsedstva, ki sta v njem po položaju. Komisija meni, da je potrebno v tem amandmaju določiti možnost enkratne ponovne Izvolitve predsednika predsedstva republike zaradi narave njegove funkcije In morebitnih potreb pri oblikovanju dolgoročnejših temeljnih političnih odločitev. Iz teh razlogov je v drugem odstavku 2. točke besedila tega amandmaja navedeno, da je lahko predsednik predsedstva republike največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo, kar pomeni, da po prenehanju te funkcije ostane član predsedstva republike, saj se sestava predsedstva republike po določbah tega amandmaja številčno ne spremeni. spremenibaml posegati v sestavo, način volitev in trajanje mandatne dobe predsednika in članov Izvršnega sveta In da mora biti dolžina mandatne dobe predsednika In članov Izvršnega sveta enaka, za kar je komisija v pripombah in stališčih k delovnemu besedilu AMANDMA IV 1. Za predsednika Izvršnega sveta ne more biti lata oseba Izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani Izvršnega sveta, republiški sekretarji In drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so lahko naj- . več dvakrat zapordoma Izvoljeni oziroma Imenovani na Isto funkcijo. 2. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. i 1 3. S tem amandmajem se nadomestijo peti In šesti odstavek 394. člena In drugi odstavek 397. člena uatave SR Slovenije. osnutka amandmajev k ustavi SFRJ navedla številne razloge, in sicer: V zvezi s predvidenimi rešitvami glede Zveznega Izvršnega sveta je Komisija menila, da ni treba spreminjati sedanjega z ustavo SFRJ določenega položaja, značaja in funkcij ZIS, kot tudi ne njegovega razmerja do Skupščine SFRJ in Predsedstva SFRJ. Pomanjkljivosti v delu ZIS namreč niso izraz njegovega ustavnega položaja, pač pa pravzaprav nedoslednega uresničevanja tega položaja in razmerja ZIS do drugih organov federacije, zlasti do Skupščine SFRJ, ki naj bi bolj uporabljala svoje ustavne pravice, glede nadzorstva nad delom ZIS m uveljavljanja njegove odgovornosti Pri opredelitvi za ustavno rešitev glede ZIS naj bi se prvenstveno izhajalo Iz potrebe, da se zagotovi dosledna in učinkovita izvršilna politika kot bistven dejavnik razvoja socialističnega samoupravljanja. Zvezni izvršni svet deluje enotno In učinkovito pri izvajanju politike in izvrševanju zveznih zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ, in sicer kot homogen in odgovoren političen in strokovni tim. Zato morajo ustavne rešitve za opredelitev vloge In funkcij ZIS izhajati iz specifičnega ustavnega položaja in vloge Izvršilnih organov v našem družbenopolitičnem sistemu. Izhajajoč iz tega, da je ZIS izvršilni organ, se trajanje mandatne dobe njegovega predsednika ne more obravnavati na enak način kot trajanje mandatne dobe predsednika Skupščine SFRJ, Predsedstva SFRJ in organov družbenopolitičnih organizacij. Poleg tega, za razliko od članov drugih organov, imajo člani ZIS, predvsem tisti, ki so hkrati tudi predstojniki zveznih upravnih organov, diferenciran delokrog poslov in pooblastil, s tem pa tudi odgovornosti. Zaradi tega pri izvajanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti Zvezni izvršni svet ni mogoče obravnavati na isti način kot druge organe v federaciji. V skladu s tem ni mogoče tudi vprašanja koordinacije in enotnega delovanja tega organa rešiti po načelu enake odgovornosti vsakega člana za delo in odločitve tega organa, zlasti ko gre za predsednika ZIS. Štriletno mandatno obdobje predsednika in članov ZIS je posebnega pomena za učinkovito uresničevanje ustavne funkcije ZIS pri kontinuiranem delu v zvezi z izvajanjem politike in aktov Skupščine SFRJ, katere delegati imajo prav tako štiriletni mandat. Ni mogoče spremeniti dolžine trajanja mandatnega obdobja predsednika ZIS, ne da bi se pri tem i spremenili tudi njegov položaj ter pooblastila, ustavni položaj in funkcija ZIS, kot tudi druge ustavne rešitve v celotni organizaciji federacije Spreminjanje določb ustave SFRJ o izvolitvi in pooblastilih predsednika ZIS bi hkrati pomenilo poseganje v ustavno funkcijo in položaj ZIS, v ustavne pristojnosti Predsedstva SFRJ, kot tudi v razmerje ZIS da predlaga sestavo ZIS, razrešitev članov ZIS in da njegova ostavka oziroma razrešitev pomeni ostavko oziroma razrešitev celotnega ZIS, neposredno izhaja iz njegove posebne in Izjemne osebne odgovornosti za sestavo in delo ZIS pred družbo, skupščino SFRJ in Predsedstvom SFRJ Zaradi tega so takoimenovane -mandatarske« odgovornosti predsednika ZIS bistven element sedanjega ustavnega koncepta ne le ZIS, pač pa tudi celote odnosov temeljnih organov v federaciji. Obrazložitev amandmaja V Ustavno sodišče SR Slovenije je samostojen organ republike, ki ima zelo pomembne funkcije kot nosilec varstva ustavnosti, ki zagotavlja tudi zakonitost V skladu z ustavo. To še posebej velja za njegovo pravico, da presoja skladnost zakonov z ustavo SR Slovenije; Kot takšno Ustavno sodišče SR Slovenije ni sestp ni del pravosodnega sistema, zaradi Ob teh razlogih, ki se lahko v določeni meri upoštevajo tudi glede sestave, načina volitev in trajanja mandatne dobe predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, opozarja Komisija tudi na dejstvo, da je vloga SZDL Slovenije v kandidacijskem postopku za predsednika in člane Izvršnega sveta že ustrezno rešena v drugem odstavku 394. člena ustave SR Slovenije in da jo je treba v praksi še dosledneje uresničevati. Na tak način (z udeležbo vseh organiziranih subjektivnih sil v fazah kandidacijskega postopka) je mogoče zagotoviti vpliv delovnih ljudi in občanov ter organiziranih družbenih subjektov na izvolitev izvršnih svetov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Po tem amandmaju bi predsednik in člani Izvršnega sveta ter funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ohranili štiriletno mandatno dobo, pri čemer predsednik Izvršnega sveta ne bi mogel biti ponovno izvoljen za to funkcijo, člani Izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, pa bi bili lahko še enkrat izvoljeni. Po tem amandmaju ne bi bilo več možnosti za tretjo izvolitev po izjemnem postopku. Takšna rešitev je usklajena z določbami amandmaja II k ustavi SR Slovenije. Komisija meni, da ni nobene potrebe z ustavnimi spremembami posegati v ustavna pooblastila predsednika Izvršnega sveta (predlaganje članov, predlaganje zamenjave posameznih članov, odstop" predsednika pomeni odstop Izvršnega sveta v celoti itd ). Ta pooblastila so namreč po svoji vsebini izredno pomembne dolžnosti in odgovornosti predsednika za ustrezno sestavo in v posledici tega za operativno ter učinkovito delovanje Izvršnega sveta kot kolektivnega organa. Komisija meni, da je brez posega v te določbe mogoče uspešno razvijati kolektivno delo. in odgovornost v , Izvršnem svetu in uresničevati določbe o osebni in kolektivni odgovornosti, kot so opredeljene v besedilu amandmaja I k ustavi SR Slovenije. Pri tem je zlasti pomembno, da se v praksi preseže elemente negativne prakse »resorske« delitve dela v tem smislu, da mora vsak član Izvršnega sveta, poleg svojih posebnih obveznosti in odgovornosti, prevzeti odgovornost tudi za delo in odločanje Izvršnega sveta kot celite (kot je to določeno v amandmaju I k ustavi SR Slovenije). Ponovna proučitev ustavnih določb je pokazala, da v okviru restriktivnega pristopa ni mogoče najti novih rešitev, ki bi pomenile »kolektiviziranje« pooblastil predsednika Izvršnega sveta, ne da bi takšne rešitve pomembno posegle v ustavni položaj Izvršnega sveta in njegova razmerja do Skupščine SR Slovenije In Predsedstva republike ter s tem ogrozilo učinkovito uresničevanje, ustavnih funkcij Izvršnega sveta. Ta analiza je tudi pokazala, da praktične težave v zvezi z uresničevanjem ustavne vloge izvršnih svetov ne Izvirajo iz nedoslednosti ustavnih določb, ampak iz neuresničenega ustavnega položaja Izvršnega sveta, pa tudi iz nedoslednega uresničevanja drugih ustavnih določb, zlasti pa iz nerazvitosti delegatskega sistema. Glede določbe 2. točke tega amandmaja pa Komisija mehi, da je takšna ureditev v prid doslednejšemu izvajanju načela o kolektivnem delu in odgovornosti, pa tudi ne bi ogrožala operativne sposobnosti in učinkovitosti Izvršnega sveta. česar terja analiza potreb po spreminjanju določb o Ustavnem sodišču SR Slovenije drugačen pristop, kot to velja za nosilce pravosodnih funkcij. Ustava SR Slovenijb opredeljuje samostojen in neodvisen položaj Ustavnega sodišča SR Slovenije, brez katerega ne bi moglo uspešno uresničevati svoje ustavne fukclje. Na drugi .strani pa ustava SR Slovenije vsebuje tudi določbe, ki zmarij- AMANDMA V 1. Ustavno sodišče sestavile devet sodnikov. Sodnike ustavnega sodišča voli na predlog Predsedstva republike Skupščina Socialistične republike Slovenije za osem let in po preteku te dobe ne morejo biti ponovno Izvoljeni. 2. Predsednika ustavnega sodišča voli Skupščina Socialistične republike Slovenije izmed sodnikov na predlog Predsedstva republike za eno leto In je lahko največ dvakrat zaporedoma Izvoljen za to funkcijo. 3. S tem amandmajem se nadomestita prvi In drugi odstavek 425. člena ustave SR Slovenije: šujejo možnosti deformacij v okviru ustavnega sodišča. Tako določa ustava SR Slovenije v 425. členu, da sodniki Ustavnega sodišča SR Slovenije po preteku (osemletne) mandatna dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni za to funkcijo Ustava SR Slovenije ne vsebuje posebnih določb o pravicah predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije, v praksi pa opravlja predsednik tega sodišča predvsem pomembno delo v zvezi z uresničevanjem stikov z drugimi organi republike in organi družbenopolitičnih organizacij. S tega vidika je, ob ustreznih kadrovskih rešitvah, mogoče od vsakega sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije pričakovati, da lahko uspešno opravlja sodniško funkcijo, občasno za eno leto pa tudi posebne dolžnosti predsednika tega sodišča, še posebej ‘z razloga, ker glede na število sodnikov lahko In mora v njem vsak od njih prevzemati odgovornost za delo in odločitve sodišča kot celote. Določba prvega odstavka 425. člena ustave SR Slovenije o številčni sestavi tega sodišča je spremenjena le v toliko, da je v prvem odstavku 1. točke tega amandmaja določeno, da ustavno sodišče Sestavlja devet sodnikov (po sedanji določbi predsednk in osem sodnikov), kar ustreza naravi kolektivnega dela in odgovornosti tega organa Predsednika Sodišča bi po tem amandmaju volila Skupščina SR Slovenije na predlog Predsedstva republike izmed devetih sodnikov tega Sodišča. Komisija meni, da je možnost enkratne ponovne Izvolitve predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije po 2. točki tega amandmaja zadostna garancija za to, da se bodo ha predsedniški funkciji izmenajvali različni sodniki Prednost predložene rešitve je v tem, da. je usklajena s predlogi za spreminjanje mandatne dobe predsednika Ustavnega sodišča Jugoslavije in predsednikov ustavnih sodišč drugih republik in avtonomnih pokrajin, s katerimi ima Ustavno sodišče SR Slovenije nujno tesne delovne stike OSNUTEK AMANDMAJEV k ustavi SFRJ Tl AMANDMAJI SO SESTAVNI DEL USTAVE SFRJ IN ZAČNEJO VELJATI Z DNEVOM NJIHOVE RAZGLASITVE V_________________________________J UVODNA OBRAZLOŽITEV I. Ne XI. kongresu ZKJ so bile dolgčene naloge v razvoju političnega sistema socialističnega sa- ' moupravljanja, da bi ga hitreje In popolneje prilagodili samoupravnim družbenoekonomskim odnosom, določenim z ustavo SFRJ In zakonom o združenem delu. V skladu s lem Je treba politični sistem bogatiti s takšnimi oblikami demokratskih odnosov In organizacije, ki bodo omogočili, da pride pluralizem samoupravnih Interesov, t.J. Interesov delovnih ljudi v združenem delu In družbi kot celoti, čim neposredneje do Izraza v okviru demokratskega samoupravnega odločanja, zlasti prek delegatskega skupščinskega sistema. To zahteva nadaljnje razčlenjevanje Institucionalnih, organl-zacijSKih In drugih rešitev In oblik našega političnega sistema. Ne gre za spreminjanje temeljnih Institucionalnih rešitev v našem političnem sistemu, temveč za prilagajanje vseh Institucij tega sistema značaju samoupravnih proizvodnih odnosov In samoupravne delegatske osnove. Utrjevanje In razvoj demokratskih odnosov v družbi v celoti, dosledno uresničevanje delegatskega sistema, učinkovitejše delo vseh Institucij našega političnega sistema In hitrejše prilagajanje njihovih oblik organizacije In metode dela potrebam delegatskega sistema - vse to Je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Glede na nujnost nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih bdnosov In procesa političnega odločanja Je dal tovariš Tito na Vlil. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pobudo za zboljšanje kolektivnega dela, odločanja In odgovornosti, v vseh organih in institucijah našega družbenopolitičnega sistema In poudaril, da nas na takšen način dela obvezuje s samim svojim bistvom naš samoupravni sistem. V zvezi s tem tovariš Tito poudarja: i i »Delegatski sistem In nadaljnji razvoj scciali-1 stične samoupravne demokracije imperativno | nalagata, da se v vseh samoupravnih In držav-i nlh organih, v delegatskih skupščinah, forumih In organih družbenopolitičnih organizacij popolnoma Izvaja In neguje kolektivno delo. V ta namen In na podlagi že pridobljenih pozitivnih 11 Izkušenj Je treba še nadalje Izboljševati metode i In oblike organizacije dela forumov In organov, j i Znano Je, da se v Predsedstvu SFRJ kot nejvlš- I Jem državnem organu že vrsto let voli podpred- II sodnik za eno leto. To načelo Je pred kratkim |! začelo Izvajati tudi Predsedstvo CK ZKJ z Izvo-' i lltvljo predsedujočega, prav tako za leto dni. Na i podlagi že pridobljenih Izkušenj se lahko skle-i' pa, da Je mogoče In potrebno v naslednjem i obdobju Izvajati takšno prakso tgdl v drugih \ i organih In organizacijah - od komune dp fede- i1 racije. Izjema bi lahko bili samo določei.1 Izvr-11 Silni In strokovni organi In Institucije. Pa tudi v 11 njih bi bilo treba razvijati In Izvajati kolektivno delo In skupno odgovornost. Mnenja sem, da 1 * nas na takšen način dela obvezuje s svojim i1 bistvom tudi naš samoupravni sistem. Takšna 1! metoda In oblike organizacije Izvirajo pred-\ vsem Iz potrebe po neoviranem delovanju In , i nadaljnjem razvoju delegatskega sistema. Zato ,1 Jih Je treba že sedaj začeti razčlenjevati in po-i' stopoma preiti na njihovo najširše Izvajanje. O i, teh vprašanjih sem veliko razmišljal. Globoko 11 sem prepričan, da bi takšen način delovanja še \' bolj uveljavil kolektivno delo In odgovornost, ,1 prispeval k nadaljnji demokratfzaclji dela vseh 11 samoupravnih In političnih organov In onemo-i, gočll Izražanje llderšklh In drugih nezdravih 11 ambicij posameznikov. Skratka, delo bi postalo |i učinkovitejše, odnosi med ljudmi pa boljši In ,1 bolj humani. Vse to bo prispevalo k temu, da se i' bo Jugoslavija v stabilnih pogojih še nadalje \ uspešno razvijala kot socialistična, samou-1, pravna In federativna skupnost.« Pri pripravi osnutka amandmajev k ustavi SFRJ smo Izhajali iz splošno sprejete pobude tovariša Tita o zboljševanju kolektivnega dela, odločanja In odgovornosti In sklepov Predsedstva CK ZKJ o njenem uresničevanju ter Iz odloka Zveznega zbora Skupščine SFRJ, da se v smislu predloga Predsedstva SFRJ začne postopek za spremembo ustave SFRJ. Načelo kolektivnega deia Izhaja Iz celote uresničevanja bistva našega političnega sistema socialistične samoupravne demokracije kot oblike diktature proletariata. Ne gre samo za spremembo odnosov znotraj kolektivnih organov, temveč za takšno organizacijo,' način dela, odločanje In odnose med vsemi organi, zlesti pa za njihov odnos do samoupravne družbene osnove, s čimer se ustvarjajo pogoji, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast In upravljajo druge družbene zadeve. Tako naj bi kolektivno delo. odločanje In odgovornost organov delovali na nadaljnjo lit vse bolj popolno demonopollzacljo oblasti in odločanja, da bi združertl delovni Ijudje-samouprav-jaici obvladali celoto družbe In njen razvoj. S tega stališča je treba dojeti tudi skrajšanje mandata predsednikov določenih organov družbenopolitičnih skupnosti In odvisno od značaja In specifične vloge teh organov v političnem sistemu tudi uresničevanje drugih ukrepov, da bi okrepili kolektivno delo, odločanje in odgovornost. Kolektivno delo, odločanje in odgovornost organov naj bi prispevalo k boljšemu uresničevanju vloge in funkcije organov v skladu z njihovim položajem v našem razvejanem političnem sistemu. V tem pogledu so precejšnje razlike v bistvu družbene funkcije, ki jo opravljajo posamezni organi prav po svoji vlogi In položaju v sistemu se medsebojno razlikujejo, so pa tudi komplementarni kot deli enotnega sistema. Zato njihovi notranji odnosi niso istovetni In se tudi načelo kolektivnega dela In odgovornosti ne more v vseh organih uresničevati enako In z Istimi sredstvi. Pri obravnavi teh vprašanj bi bilo treba upoštevati specifičnosti družbenopolitičnih skupnosti od občine do federacije ter razlike v značaju In funkciji posameznih organov v Isti družbenopolitični skupnosti. Posebno pomembno je učinkovitejše delovanje izvršilnih In upravnih organov, dosledno in odgovorno Izvajanje določene politike In izvrše- vanje zakonov In drugih predpisov, večja javnost dela In najširša družbena kontrola ter zagotavljanje demokratskega vpliva znanosti In drugih ustvarjalnih sli na njihovo delo. Temeljna načela ustave SFRJ vsebujejo, predpostavljajo In omogočajo uresničevanje kolektivnega dela, odločanja In odgovornosti. Za popolnejše In doslednejše uresničevanje teh načel v organih družbenopolitičnih skupnosti je treba spremeniti posamezna določila v normativnem delu ustave SFRJ, kar naj bi se nanašalo na vprašanja organizacije In sestave organov družbenopolitičnih skupnosti ter na trajanje mandata predsednikov organov. Pri delu v zvezi z ustavnimi spremembami smo izhajali Iz sprejetega stališča, da bi morale biti te spremembe restriktivne, t.j. da ne bi z njimi spreminjali z ustavo SFRJ določenih funkcij, položaja In medsebojnih odnosov organov družbenopolitičnih skupnosti, temveč da bi spremenili samo tista določila ustave SFRJ, ki so neposredna ovira za popolnejše uresničevanje kolektivnega dela In odgovornosti. Pri pripravi osnutka amandmajev smo upoštevali tudi opredelitev, da so za doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju In odgovornosti In v zvezi s tem za skrajšanje mandata predsednikov določenih organov družbenopolitičnih skupnosti potrebne ne samo določene spremembe ustave SFRJ, temveč tudi ustrezne spremembe republiških ustav In ustav avtonomnih pokrajin ter statutov občin In drugih družbenopolitičnih skupnosti ter drugih splošnih aktov, ki razčlenjujejo načela In pogoje uresničevanja kolektivnega dela v vseh organih In telesih. I. AMANDMA 1. Vsi organf oblasti In samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih," javnih In drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti In odgovornosti uresničevanje interesov delavskega razreda In vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih In političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi In občanov v samoupravnih in drugih organizacijah In skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti In samoupravljanja se urejejo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh or- ganov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti In odgovornosti, določenih z ustavo oziroma statutom In zakonom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo In v skladu s svojimi pravicami In dolžnostmi za delo in odločanje tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov In teles, mora v soglasju z načeli delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami In stališči tega organa. Vsi organi oblasti In samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti, tako da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom. 2. S tem amandmajem se. dopolnjujejo določila I. oddelka II. poglavja drugega de d usta e SFRJ. 1 S I. amandmajem se razčlenjujejo načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti in s tem dopolnjujejo enotni temelji družbenopolitičnega sistema. Za čim doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju In odgovornosti v pogojih vse razvitejših oblik socialistične samoupravne demokracije je Izredno pomembno, da se organizacije, sestava in način dela kolektivnih organov ter enakopravnost članov teh organov popolneje uredijo v skladu z njihovimi pravicami, dolžnostmi In odgovornostmi. S tem amandmajem se načelno, kolikor je to nujno za zagotovitev enotnih temeljev družbenopolitičnega sistema, določata smer in cilj urejanja omenjenih vprašanj. Po prvem odstavku tega amandmaja so kolektivni organi In drugi nosilci, družbenih funkcij obvezni 1n odgovorni, da v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljajo uresničevanje Interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih In političnih odnosih socialističnega samou- pravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, kajti kolektivno delo in odločanje organov nista sama sebi namen, temveč sta v funkciji uresničevanja interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. S tem odstavkom se tudi poudarja dolžnost in odgovornost vseh organov oblasti in samoupravljanja ter drugih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, da pri Izvrševanju svojih obveznosti zagotavljajo pogoje za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih Kolektivni organi morajo biti pravzaprav odprti do celotne samoupravne in politične strukture in morajo v skladu s tem vse bolj usklajevati vsebino in metodo svojega dela s potrebami nadaljnjega razvoja samoupravljanja in delegatskega sistema. S tem amandmajem se uvaja v ustavo SFRJ nov izraz- »kolektivni organ«, kot ime za organ, ki kot kolektivno telo opravlja svoje pravice in dolžnosti.. Po drugem odstavku tega amandmaja se organiza- cija, sestava in način dela organov oblasti in samoupravljanja, pravice in dolžnosti, osebna in skupna odgovornost njihovih članov urejajo z ustavo oziroma statutom, zakonom in drugimi splošnimi akti ter s samoupravnimi splošnimi akti Urejanje teh vprašanj mora biti v skladu z ustavo ob upoštevanju specifičnosti položaja in funkcij vsakega kolektivnega organa. Splošni okvir opravljanja pravic in dolžnosti vsakega organa in člana kolektivnega organa je določen v ustavi SFRJ (predvsem v 95. členu) kot načelo, da vsi organi in organizacije ter drugi nosilci samoupravnih, javnih ip drugih družbenih funkcij opravljajo vse svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in svojih pooblastil in da so odgovorni za opravljanje zaupanih funkcij. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov se urejajo odvisno od značaja, položaja in funkcij vsakega organa, vendar tako, da se z ustreznimi splošnimi pravnimi akti zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov Pri urejanju teh vprašanj Imajo poseben pomen poslovniki o delu kolektivnih organov. Za uresničevanje tega načela pa je poleg normativnega urejanja nujno razvijanje in negovanje demokratskih odnosov in prakse ter zboljševanje In razvijanje racionalnih in sodobnih delovnih metod vsakega kolektivnega organa. To zahteva tudi upoštevanje stališč In mnenj, strpnost in kooperativnost vseh članov kolektivnega organa pri opravljanju zaupanih funkcij ter izvrševanje vseh pravic in dolžnosti organa in njegovih članov. Uresničevanje pobude tovariša Tita o nadaljnji krepitvi kolektivnega dela in 'odgovornosti predpostavlja in zahteva takšno sestavo kolektivnih organov, v katerih bi lahko vsak njihov član uspešno opravljal vse svoje dolžnosti in funkcije v organu. Za čim popolnejše In doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti je s tem amandmajem določeno, da se z urejanjem navedenih vprašanj v vseh kolektivnih organih zagotavlja enakopravnost članov teh organov v skladu z njihovimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, določenimi z ustavo oziroma statutom in zakonom. Pri opravljanju funkcij organa se ne izključuje delitev del v okviru tega organa, v skladu z delitvijo del pa so lahko tudi določene razlike glede odgovornosti za opravljanje teh del. Enakopravnost članov vsakega kolektivnega organa se nanaša predvsem na enakopravnost v procesu odločanja ter na odgovornost vsakega člana za svoje delo in za celotno delo kolektivnega organa. Enakopravnost članov kolektivnega organa se poleg tega zagotavlja tudi z ustvarjanjem enakih pogojev za opravljanje njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti Pri tem je treba upoštevati splošno načelo, da je odgovornost nosilcev funkcij'v sorazmerju z njihovimi pravicami in podblastill. Za nadaljnji razvoj in urejanje odgovornosti članov kolektivnih organov In teh organov v celoti je s tretjim, odstavkom tega amandmaja določeno tudi načelo o osebni odgovornost! slehernega člana kolektivnega organa za svoje delo in za delo in odločitve kolektivnega organa. Osebna odgovornostzslehemega člana kolektivnega organa za njegovo delo ter za delo In odločanje organa predstavlja celoto. Član kolektivnega organa je osebno odgovoren za .opravljanje pravic-, dolžnosti in del, ki so mu zaupana, hkrati pa odgovarja tudi za celotno delo organa. Glede na to, da kolektivni organ dela in odloča na seji In so njegove odločitve in celotna dejavnost rezultat delovanja in ravnanja vseh članov organa, je vsak izmed njih odgovoren za delo tega organa kot celote. Če član organa noče prevzeti odgovornosti za delo In odločitve organa, ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Sicer pa je lahko tako kot vsak drugi nosilec družbene funkcije tudi član kolektivnega organa pod pogoji in po postopku, ki so predpisani z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti, odpoklican oziroma odstavljen (95. člen ustave SFRJ). Pod pogoji In po postopku, ki so določeni z zakonom, so lahko odpoklicani ali odstavljeni seveda tudi vsi člani posameznih kolektivnih organov oziroma lahko odstopijo. Odgovornost, za katero gre tukaj, je po svoji naravi družbenopolitična in samoupravna odgovornost in predstavlja celoto skupaj z drugimi oblikami odgovornosti In jih ne izključuje. Vsak nosilec samoupravne, javne in druge družbene funkcije in torej tudi kolektivni organ je dolžan in odgovoren za to, da vedno opravlja zaupane funkcije na podlagi in v skladu s pristojnostmi, ki so določene z ustavo oziroma statutom in zakonom. Dosledno uresničevanje odgovornosti slehernega člana kolektivnega organa in tega organa v celoti predpostavlja in zahteva neposrednejši odnos med njimi ip subjekti, ki so jim zaupali opravljanje določenih funkcij. Ta odnos se vzpostavlja predvsem: v dolžnosti kolektivnega organa in njegovih članov, da delajo In odločajo v skladu s smernicami in stališči, ki so jim jlh dali pooblaščeni subjekti, v pravici volilnega telesa določenega organa oziroma organizacije, ki voli ali imenuje člane kolektivnega organa, .da opravlja nadzorstvo nad njihovim delom in da jih odstavi oziroma razreši ipd. Zagotavljanje javnosti dela veliko prispeva k popolnejši odgovornosti kolektivnih organov Ir, njihovih članov. V pogojih vzajemnih odnosov, zvez in sodelovanja kolektivnih organov se v praksi za opravljanje njihovih funkcij posamezni člani pooblastijo, da sodelujejo pri delu drugih organov In teles. S tem amandmajem je v četrtem odstavku določena dolžnost slehernega člana kolektivnega organa, ki je pooblaščen sodelovati pri delu drugih organov in teles, da v skladu z načeli delegatskega sistema ravna soglasno s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. To praktično pomeni, da je pravica in dolžnost kolektivnega organa, da najprej določi smernice oziroma stališča za delo svojega člana, ki mu je zaupal sodelovanje pri delu drugega organa, član kolektivnega organa, ki sodeluje pri delu drugega kolektivnega organa, pa mora ravnati v skladu s temi pooblastili, smernicami oziroma stališči, obveščati mora kolektivni organ o svojem delu in je odgovoren za svoje delo. V skladu z ustavnim načelom o družbenem nadzorstvu nad delom nosilcev vseh funkcij je v petem odstavku tega amandmaja določena dolžnost vseh organov oblasti In samoupravljanja ter nožičev drugih samoupravnih, javnih in družbenih funkcij, da opravljajo svoje pravice in dolžnosti, tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom. Uresničevanje tega načela predpostavlja in zahteva, da se v poslovnikih in drugih ustreznih splošnih aktih uredijo In v praksi kolektivnih črganov izvršujejo te obveznosti organov, da bi se prispevalo k uresničevanju družbenega nadzorstva nad njihovim delom. S tem se prispeva tudi k popolnejšemu uresničevanju demokratizacije dela organov In načela javnosti pri njihovem delu. V 2. točki tega amandmaja je določeno, da se z njim dopolnjujejo določila. 1. oddelka - Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu - II. poglavja drugega dela ustave SFRJ, ker je vsebina amandmaja povezana z večjim številom določil tega oddelka. II. AMANDMA 1. Voljeni In Imenovani funkcionarji ter drugi nosilci samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, se volijo oziroma Imenujejo za čas do štirih let, če ni za posamezne Izmed njih z ustavo drugače določeno. Voljeni In imenovani funkcionarji ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in (migih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma Imenovani največ dvakrat zaporedoma za Isto funkcijo, če ni za posamezne Izmed njih z ustavo drugače določeno. Trajanje mandata In omejitev ponovne izvolitve oziroma Imenovanja voljenih In imenovanih funkcionarjev ter drugih nosilcev samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, se urejajo z ustavo oziroma statutom ali zakonom v skladu z ustavo. Trajanje mandata In možnost za ponovno Izvolitev oziroma Imenovanje nosilcev pravosodnih funkcij in trajanje mandata In omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja se urejajo z zakonom. 2. S tem amandmajem se nadomešča 151. člen ustave SFRJ. 2. S predlaganimi rešitvami v II amandmaju se v skladu z zahtevo, da se omogoči nadaljnje in dosle-dnejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odlo-Čanju in odgovornosti ter izvajanje načela enoletnega mandata, nadomešča 151. člen ustave SFRJ v tem smislu: da se določi samo zgornja meja trajanja mandata voljenih in imenovanih funkcionarjev in drugih •nosilcev samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij, za katere to določa ustava, statut ali zakon, če ni z Ustavo drugače določeno; da se določi načelo, da so lahko ti funkcionarji Izvoljeni oziroma imenovani največ dvakrat zaporedoma za isto funkcijo, če ni za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno; da se trajanje mandata teh funkcionarjev in omejitev njihove ponovne izvolitve oziroma Imenovanja uredita z ustavo, statutom q!i zakonom v skladu z ustavo ter da se trajanje mandata in možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja nosilcev pravosodnih funkcij ter trajanje mandata in omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja uredijo z zakonom. V dosedanjem 151, členu ustave SFRJ je določeno: da se vsi voljeni in imenovani funkcionarji volijo ozi-, roma imenujejo za štiri leta; da so lahko člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov Izvoljeni največ dvakrat zaporedoma in da so lahko člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, izvoljeni oziroma Imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno, mandatno obdobje Ocenili smo, da so dosedanja določila 151 člena ustave SFRJ ustavno-pravna ovira, od občine do federacije, za popolnejše in doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti in izvajanje načela enoletnega "mandata predsednikov organov in da jih je treba zato spremeniti. Ker spadajo določila 151. člena med temelje družbenopolitičnega sistema, ki so določeni z ustavo SFRJ, morajo biti z rešitvami teh temeljev usklajene tudi rešitve v določilih ustave SRFJ o organizaciji federacije ter ustrezne rešitve v republiških ustavah in ustavah avtonomnih pokrajin. Glede na doseženo razvojno stopnjo političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ustavni položaj republik In avtonomnih pokrajin, suverene pravice, ki jih'delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v republikah in avtonomnih pokrajinah ter glede na specifičnosti posameznih družbenopolitičnih skupnosti In načelo hjihovega samoorganiziranja, je treba z ustavo SFRJ v okviru enotnih temeljev družbenopolitičnega sistema določiti samo določena splošna načela, z republiškimi in pokrajinskimi ustavami ter z ustavo SFRJ (v dbločilih p organizaciji federacije) pa konkretne rešitve glede dofžine mandata voljenih in imenovanih funkcionarjev in nosilcev drugih družbenih funkcij ter omejitve njihove ponovne izvolitve oziroma imenovanja Tako bodo ta vprašanja urejena tudi z našim ustavnim sistemom, ki ga poleg ustave SFRJ sestavljajo tudi republiške ustave in ustavi avtonomnih pokrajin. Glede na pravice republik in avtohomnlh pokrajin pri ustavnem urejanju svojih organov in pri določanju načel za urejanje organov ožjih družbenopolitičnih skupnosti, se lahko izvajanje določenih enotnih oziroma skupnih političnih stališč v tem pogledu zagotovi tudi z rešitvami v republiških in pokrajinskih ustavah Na podlagi navedenih ocen in mnenj predlagamo, naj se določila 151 člena ustave SFRJ spremenijo in vsebujejo samo splošna načela - da se voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere to določa ustava, statut ali zakon, volijo oziroma imenujejo za čas do štirih let, če ni za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno; - da se voljeni in imenovani funkcionarji in nosilci drugih družbenih funkcij lahko volijo oziroma imenujejo največ dvakrat zaporedoma za isto funkcijo, če m za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno; - da se trajanje mandata in omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja teh nosilcev družbenih funkcij uredita z ustavo oziroma statutom ali zakonom, v skladu z ustavo, in - da se trajanje mandata in možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja nosilcev pravosodnih funkcij ter trajanje mandata in omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja uredijo z zakonom. Tako bi bila določena zgornja meja trajanja mandata, odstopanja oziroma določanje več kot štiriletnega "mandata za nosilce posameznih funkcij pa bi bilo lahko določeno samo z republiškimi in pokrajinskimi ustavami ter z ustavo SFRJ (kot je to sedaj urejeno za Predsedstvo SFRJ in Ustavno sodišče Jugoslavije). Konkretno določanje trajanja mandata posameznih funkcionarjev in nosilcev drugih družbenih funkcij ter omejitve njihove ponovne izvolitve oziroma imenovanja bi bilo urejeno z republiškimi in pokrajinskimi ustavami in določili ustave SFRJ o organizaciji federacije, pa tudi s statuti občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti ali z zakonom v skladu z ustavo. Pri tem pa tako republiške in pokrajinski kot tudi ustava SFRJ ne bi mogle določiti, da se. voljeni in imenovani funkcionarji volijo več kot dvakrat zaporedoma za isto funkcijo, če ni za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno. Intencija predlaganega drugega odstavka tega amandmaja je namreč v tem, da se lahko ti funkcionarji volijo oziroma imenujejo največ dvakrat zaporedoma, kar glede na politična stališča, zlasti ko gre za omejitev ponovne izvolitve predsednikov kolektivnih organov, omogoča, da se tudi ustavno pravno določi načelo o omejitvi njihove ponovne izvolitve za isto funkcijo med trajanjem mandata članov kolektivnega organa. V to načelo je vstavljena tudi t.i. rezervna klavzula v tem smislu, da se lahko to za posamezne nosilce funkcij tudi drugače določi, vendar samo z ustavo. Glede na značaj pravosodnih' funkcij (sodniki, javni tožilci, javni pravobranilci) ter glede na dejstvo, da je trajanje mandata in možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja nosilcev pravosodnih funkcij ter trajanje mandata in omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja sedaj ure-jdno z zakonom, predvideva ta amandma tudi načelo, da se trajanje mandata Ir možnost ponovne izvolitve oziroma imenbvanja nosilcev pravosodnih funkcij ter trajapje mandata in omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja urejajo z zakonom (republiškim, pokrajinskim oziroma zveznim). Glede sodnikov je ta rešitev usklajena tudi z ustreznimi določili ustave SFRJ, za katere se ne predlaga sprememba (tretji odstavek 230 člen'a) lil. AMANDMA Podpredsednik skupščine SFRJ ne more biti po-1. Predsednik In podpredsednik skupščine novno izvoljen za isto funkcijo med trajanjem man- SFRJ in predsednik zbora skupščine SFRJ se vo- data delegata v skupščini SFRJ. IIJo za eno leto. 2. S tem amandmajem se nadomešča 312. člen Predsednik skupščine SFRJ In predsednik zbora ustave SFRJ. 3. S III. amandmajem je določeno trajanje mandata predsednika in podpredsednika Skupščine SFRJ ter trajanje mandata -predsednikov zborov Skupščine SFRJ, za katere je predvideno, da se volijo za eno leto. Predsednik skupščine SFRJ in predsednika zborov Skupščine SFRJ se volijo vsako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine. Podpredsednik Skup-šine SFRJ ne more biti ponovno izvoljen za isto funkcijo med trajanjem mandata delegata' v Skupščini SFRJ. Za nadaljnje izboljšanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v zborih Skupščine SFRJ je treba s statuti, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori samoupravnih organizacij in skupnosti, z zakoni in drugimi splošnimi akti družbenopolitičnih skupnosti ter z ustreznimi dokumenti družbenopolitičnih organizacij zagotoviti vse nujne politične, organizacijske in druge pogoje za delo delegacij in delegatov, da bi lahko dejavno sodelovali v procesu usklajevanja stališč in pri odločanju v zborih. Poleg tega je treba s poslovnikom Skupščine SFRJ in poslovnikom zborov zagotoviti pogoje za uspešnejše in učinkovitejše delovanje zborov na delegatskih temeljih in izgrajevati delovne metode, ki bodo prispevale k popolnejšemu uresničevanju kolektivnega dela, ocjločanja in odgovornosti v zborih Skupščine, SFRJ. V prvem odstavku 1. točke amandmaja je urejeno trajanje mandata predsednika in podpredsednka Skupščine SFRJ,ter predsednikov zborov Skupščine SFRJ. Po tem določilu bi njihov mandat trajal eno leto.. V'drugem odstavku 1. točke je določeno, da se predsednik Skupščine SFRJ in predsednika zborov Skupščine SFRJ volijo vsako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine. Tako bo popolnoma uresničeno načelo enakopravne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin tudi na teh funkcijah v Skupščini SFRJ, ker se ustvarja možnost, da imajo v dveh mandatih, t.j. v osmih letin, vse republike In avtonomni pokrajini svoje delegate na funkciji predsednika Skupščine SFRJ in predsednika vsakega izmed zborov ter da delegati iz ene republike oziroma avtonomne pokrajine ne morejo biti znova izvoljeni za isto funkcijo v dveh mandatnih obdobjih delegatov v Skupščini SFRJ To pomeni, da bo treba paziti, da ne bodo na teh funkcijah istočasno osebnosti Iz .iste republike oziroma avtonomne pokrajine. Z ustavo SFRJ se ne določa vrstni red republik in avtonomnih pokrajin za .izvolitev na funkcije predsednika Skupščine SFRJ in predsednikov zborov, ker bi utegnil takšen vnaprej določen vrstni red povzročiti določene težave pri usklajevanju teh vrstnih redov v drugih organih in organizacijah v federaciji. Glede na možnost izvolitve več podpredsednikov Skupščine SFRJ je v tretjem odstavku 1. točke predvidena omejitev ponovne izvolitve podpredsednika Skupščine SFRJ, t.j. določeno je, da^podpredsednik Skupščine SFRJ "ne more biti znova izvoljpn za isto funkcijo med trajanjem mandata delegata v "Skupščini SFRJ. Z določili tega amandmaja se nadomeščajo določila 312. člena ustave SFRJ, kar je v skladu z restriktivnim ' pristopom k spremembam ustave SFRJ. iv A.MAMnMA vseh 8V°iih *borov>in P° položaju predsednik or- IV. AMANDMA gana Zveze komunistov Jugoslavije, določenega s 1. Predsedstvo SFRJ sestavljajo po en član iz statutom Zveze komunistov Jugoslavije, vsake republike In avtonomne pokrajine, ki ga voli skupščina republike-oziroma skupščina avtono- 2. S tem amandmajem iše nadomešča 321. člen mne pokrajine s tgjnlm glasovanjem na skupni seji ustave SFRJ. 4. S IV. amandmajem je spremenjen 321. člen ustave SFRJ, v katerem je določeno, da je predsednik Zveze komunistov Jugoslavije po položaju član Predsedstva SFRJ. Na XI. seji Centralnega komiteja ZKJ, ki je bila 12 junija 1980, so predlagali, naj se v okviru sprememb ustave SFRJ spremeni določilo 321. člena ustave SFRJ tako, da bo predsednik organa ZKJ, določenega s statutom ZKJ član Predsedstva SFRJ . po položaju, s čimer se ne bi prejudicirala rešitev, ki jo bodo glede tega določili v statutu ZKJ na bližnjem XII. kongresu ZKJ. Predlagana formulacija ustreza naravi ustavnega določila in utemeljeno izvira iz stališča, da določi statut ZKJ organ, katerega predsednik je po položaju član Predsedstva ZKJ. Podobno je izvedeno tudi v določilu 133. člena ustave SFRJ, po katerem opravljajo funkcijo delegacij v družbenopolitičnih organizacija^ njihova izvoljena telesa, določena z njihovim statutom oziroma z drugimi sklepi: Četudi je v 321. členu ustave SFRJ samo in izključno navedena sprememba, je dana zaradi, običajne tehnike izvajanja sprememb prek amandmajev skupaj s celotnim besedilom določila in je zato v 2. točki določeno, da se s tem amandmajem v celoti nadomešča določilo. 321. člena ustave SFRJ. j . V. AMANDMA 1. Predhodni postopek predlaganja kandidatov za izvolitev predsednika in članov zveznega Izvršnega sveta se Izvede v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. Za predsednika zveznega Izvršnega sveta ne more biti Izvoljena dvakrat zaporedoma Ista oseba. Člani zveznega Izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma Izvoljeni za Isto funkcijo. . 2. Po poteku dveh let od izvolitve predsednika in članov zveznega Izvršnega sveta poda zvezni Izvršni svet v okviru svojih pravic In dolžnosti zbo- roma skupščine SFRJ poročilo o stanju na vseh področjih družbenega žlvjjenja, o-lzvajanju politike in Izvrševanju zveznih zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine SFRJ in o svojem delu In delu zveznih upravnih organov. Zbora skupščine SFRJ Imata posebno razpravo o tem poročilu, ocenjujeta delo zveznega Izvršnega sveta In odločata, ali se bosta Izrekla za zaupnico predsedniku in članom zveznega Izvršnega sveta. 3. S tem amandmajem se dopolnjuje drugi odstavek 348. člena, nadomešča drugi in tretji odstavek 349. člena In dopolnjujeta 358. In 359. člen ustave SFRJ. 5. Po V. amandmaju bi se spremembe določil ustave SFRJ o ZIS nanašale na naslednje: da se predhodni postopek predlaganja kandidatov za izvolitev predsednika in članov ZIS izvede v SZDLJ, da predsednik ZIS ne more biti dvakrat zaporedoma Izvoljen za isto funkcijo in da so člani ZIS lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo ter da ZIS po dveh letih po izvolitvi predsednika in članov ZIS predloži zboroma Skupščine SFRJ poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o Izvajanju politike in Izvrševanju zveznih zakonov in drugih predpisov In splošnih aktov Skupščine SFRJ ter o svojem delu in o delu zveznih upravnih organov In da zbora Skupščine SFRJ posebej obravnavata to poročilo, ocenjujeta delo ZIS in odločita, ali se bosta izrekla o zaupnici predsedniku in članom ZIS. Pri predlaganju rešitev o tem amandmaju je komisija Izhajala Iz splošnega političnega stališča, da ni potrebno spremeniti značaja, funkcije in položaja organov družbenopolitičnih skupnosti, ki so določeni v ustavi SFRJ, ter razmerja med temi organi. Poleg tega je upoštevala tudi razlike v značaju funkcij in pristojnostih, ki jih Izvršujejo posamezni organi družbenopolitične skupnosti In o njihovem položaju in vlogi v družbenopolitičnem sistemu, kar vpliva tudi na uresnlčeva- • nje načel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti, ki jih ni mogoče v vseh organih Izvajati enako in z enakimi sredstvi. • Vendar bi morebitne spremembe določil ustave SFRJ o izvolitvi In pooblastilih predsednika ZIS in o trajanju njegovega mandata vplivale na ustavno funkcijo in položaj ZIS,-na ustavna pooblastila Predsedstva SFRJ ter na razmerje ZIS nasproti Predsedstvu SFRJ In Skupščini SFRJ. Vendar to ne zmanjšuje obveznosti ZIS, da kot drugi kolektivni organi podrobno uredi svoj način dela, odločanja in odgovornosti tako, da se na ustrezen način zagotovi njihovo kolektivno delo in osebna ter skupna odgovornost njegovih članov, vkjučno tudi predsednika ZIS, ki ima tudi posebna ustavna pooblastila. Ko se je komisija opredeljevala za ustavne rešitve v tem amandmaju, je izhajala predvsem iz potrebe, da se zagptovi učinkovita Izvršilna politika, t. j. da Zvezni izvršni svet deluje kot homogen In enoten team pri izvajanju politike in izvrševanju zakonov. V skladu s tem je štiriletni mandat predsednika in članov ZIS izredno pomemben tudi za nepretrgano delo pri izvajanju politike In aktov Skupščine SFRJ, katere delegati imajo prav tako štiriletni mandat. Na podlagi vseh navedenih razlogov bi se predlogi ustavnih sprememb v tem amandmaju nanašali na naslednje: - Glede postopka predlaganja kandidatov za izvolitev predsednika in članov ZIS vsebuje ta amandma rešitev, da se predhodni postopek izvede v SZDLJ, saj je prav SZDLJ kot fronta organiziranih socialističnih sil tista organizacija, v kateri se določajo merila tudi za politično usklajevanje o evidentiranju možnih kandidatov - tako za predsednika ZIS kot tudi za njecjove člane. V pogojih naših družbenih odnosov niti kandidat za predsednika ZIS ne predlaga sestave ZIS brez vpliva organiziranih družbenih subjektivnih sil, temveč vedno skupaj s temi silami In po neposrednem posvetovanju z njimi v vseh republikah In obeh avtonomnih pokrajinah ter s Predsedstvom SFRJ. - Predlog je, da za predsednika ZIS ne more biti Izvoljena ista oseba dvakrat zaporedoma, člani ZIS pa so lahko v skladu z načelom, ki ga vsebuje drugi odstavek II. amandmaja, Izvoljeni največ .dvakrat zaporedoma za isto funkcijo. Rešitvi upoštevata štiriletni mandat za predsednika In člane ZIS, glede na to, da ni bjla predlagana sprememba tega določila v ustavi SFRJ. Sicer je lahko po udtavl SFRJ predsednik ZIS Izvoljen dvakrat zaporedoma za Isto funkcijo, člani ZIS pa so lahko izvoljeni, Izjemno In po posebnem po- ' stopku, tudi trikrat zaporedoma za isto funkcijo. - V tem amandmaju je predlagano, da ZIS predloži po dveh letih po izvolitvi predsednika in članov ZIS zboroma Skupščine SFRJ celotno poročilo o uresničevanju svojih pravic In dolžnosti tqr o svojem celotnem delu in da zbora skupščine SFRJ obravnavata to poročilo, ocenita delo ZIS In odločita, Ali se bosta Izrekla o zaupnici predsedniku in članom ZIS. Na podlagi ustavne , dolžnosti ZIS, da zboroma Skupščine SFRJ poroča o svojem delu, In s tem, da jima pošlje poročilo takšne narave, je omogočena še bolj aktivna vloga Skupščine SFRJ pri uresničevanju njene politične kontrole nad delom ZIS. Na podlagi temeljite obravnave vseobsežnega poročila ZIS lahko Skupščina SFRJ objektivno oceni njegovo delo in na tej podlagi morda zastavi tudi vprašanje, zaupnice, tako celotnemu Zveznemu Izvršnemu svetu kot tudi predsedniku ali slehernemu članu ZIS. Hkrati je to tudi priložnost, da se poleg dela ZIS, kot celote, oceni tudi delo voditeljev zveznih upravnih organov s tem pa tudi njihova osebna odgovornost za delo organov in za stanje na ustreznem podrpčju družbenega življenja. To bo prispevalo ne le k učinkovitejšemu uresničevanju politične kontrole Skupščine SFRJ nad delom ZIS, temveč tudi k prilagajanju delovne metode ZIS potrebam delegatske skupščine. Pri tem gre upoštevati tudi to, da še nadalje ostanejo vse možnosti in oblike uresničevanja kontrole nad delpm ZIS, ki so določene v ustavi SFRJ. S ten amandmajem bi se dopolnilo določilo drugega odstavka 348. člena, nadomestila drugi in tretji odstavek 349. člena in bi se dopolnila določila 358. in 359 člena ustave SFRJ VI. AMANDMA 1. Funkcionarji, ki-vodijo zvezne upravne organe In zvezne organizacije In drugi funkcibnarjl, ki jih Imenuje skupščina SFRJ, so lahko Imenovani največ dvakrat zaporedoma za Isto funkcijo. 2. S tem amandmajem se nadomešča drugi odstavek 366. člena ustave SFRJ. 6. S VI. amandmajem se spremeni samo določilo 366. člena ustave SFRJ tako, da se'opusti možnost, da | se funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, tretjič i I zaporedoma imenuje za isto funkcijo, v skladu s princi- c pom, ki je predložen v drugem odstavku II. amandmaja. V VI. amandmaju je predloženo, da so lahko funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje skupščina SFRJ, največ dvakrat zaporedoma Imenovani za isto funkcijo. Glede zveznih upravnih organov je mnenje, da v določilih ustave SFRJ, ki urejajo položaj in funkcije teh organov, razen omenjenega določila, niso potrebne nikakršne spremembe, ker ta določila ne ovirajo.uresničevanja načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti pri delu teh organov Toda sodi, se, da naj bi se še naprej zboljševalo delo zveznih upravnih ofgapov in njihova organizacija, zlasti naj bi se njihova struktura in delovni način še bolj prilagodila razvoju delegatskega sistema In socialistične samoupravne demokracije nasploh V zvezi s tem naj bi se pri nadaljnjem delti posvetila pozornost zlasti naslednjim vprašanjem: kako naprej deetatiziratl določene zadeve državne uprave, v kateri smeri spremeniti in racionalizirati organizacijo in delovno metodo zveznih upravnih Organov, kakšne so možnosti za Širše uvajanje kolegijskih upravnih organov, katere oblike, družbene kontrole nad delom zveznih upravnih organov uvesti, itd. VII. AMANDMA 1. Sodniki ustavnega sodišča Jugoslavije se volijo za osem let In ne morejo biti znova Izvoljeni za sodnike tega sodišča. Predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije se voli Izmed sodnikov tega sodišča za eno leto, vsako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine. 2. S tem amandmajem se nadomešča drugi odstavek 381. člena ustave SFRJ. 7. V VII. amandmaju je urejeno samo trajanje mandata predsednika Ustavnegarsodišča. S tem amandmajem se določilo drugega odstavka 381. člena ustave SFRJ nadomešča in določi, da se izvoli predsednik Ustavnega sodišča izmed sodnikov za eno leto Ob upoštevanju, da so zastopane v sestavi tega sodišča vse republike in avtonomni pokrajini, je bilo treba uvrstiti princip, da se izvoli predsednik sodišča ysako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine, da bi v osmih letih to funkcijo opravljali sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije iz vseh republik iri avtonomnih pokrajin. Ker gre za organ, ki je pri svojem delu po položaju in funkciji neodvisen in ki ima določene ustavne pravice v odnosu na Skupščino SFRJ, je predvidela ustava SFRJ - v primerjavi s štiriletnim mandatom članov drugih organov - izvolitev članov te'ga sodišča zš osem let, pri tem pa ostaja tudi sedanji ustavni princip, da sodniki tega sodišča, ki so osem let opravljali to funkcijo, ne smejo biti znova izvoljeni za isto funkcijo. Pristojnosti Skupščine SFRJ glede izvolitev predse- dnika in sodnikov tega sodišča se ne spremenijo, ne glede na skrajšanje mandata predsednika sodišča III Za izvedbo in uporabo ustavnih amandmajev k ustavi SFRJ bo treba sprejeti poseben ustavni zakon, v katerem bi določili roke za uporabo posameznih ustavnih rešitev v organih federacije ter roke, v katerih bi se določila določenih zveznih zakonov in drugih splošnih aktov uskladila s sprejetimi amandmaji. Ker se zakon o izvedbi sprejetih amandmajev k ustavi SFRJ razglaša in uveljavi hkrati s sprejetimi amandmaji, je treba začeti hkrati s pripravo besedila predloga akta o spremembi ustave SFRJ pripravljati tudi besedilo predloga tega ustavnega zakona. Hkrati s tem bi morali'začeti tudi priprave za uskladitev določenih zveznih zakonov in drugih splošnih aktov (na primer poslovnika Skupščine SFRJ in poslovnikov zborov Skupščine SFRJ, poslovnika ZIS), da bi se ustvarile normativne predpostavke za doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju in-odgovor-v nosti 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 OSNUTEK Na podlagi 3. odstavka 276. člena in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne ....1981 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje L ___________________________,___________________/ 1. člen V statutu občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/80) (v nadaljnjem besedilu : statut) se 3. člen dopolni tako, da se glasi: »Delovni ljudje in občani uresničujemo določene skupne interese ter izvršujemo določene pravice in dolžnosti v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti zaradi uresničevanja tistih nalog, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajanje v Ljubljani in so določene s statutom mesta Ljubljane ter so se zanje občine soglasno odločile, da se uresničujejo v mestu." 2. člen Za 3. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi: 3/1. člen „Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini. Svoje pravice in dolžnosti morajo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih,'javnih in drugih funkcij izvrševati tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom." 3. člen Drugi odstavek 4. člena statuta se spremeni in se glasi: »Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Predsednik izvršnega sveta lahko prenese s posebnim pooblastilom pravico zastopanja občine za posamezne primere na druge člane izvršnega sveta. 4. člen V zadnji vrsti 20. člena se za besedo »referendum" postavi »pika", besede: »ali z drugo obliko osebnega izjavljanja" pa se črtajo. 5. člen Drugi odstavek 27. člena statuta se spremeni in se glasi: ,»Družbeni plan občine temelji na dogovorih o temeljih družbe- nega plana občine in samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini." 6. člen V 28. členu se v drugem odstavku črta beseda ..praviloma", v tretjem odstavku pa beseda „lahko“. 4. odstavek 28. člena se spremeni in se glasi: .Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih let ali za daljše obdobje. 7. člen 29. člen statuta se spremeni in se glasi: „V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja moramo vsi nosilci družbenega planiranja v občini sprejemati letne [danske akte kot temeljne izvedbene akte srednjeročnih planov za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi m potrebami, določiti konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeti ustrezne smernice in ukrepe. 8. člen V statutu se 37. člen črta. 9. člen 1. odstavek 38. člena statuta se spremeni in se glasi: ..Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih [dana." 10. člen V 40. členu statuta se za 1. odstavkom doda nov 2. odstavek, ki se glasi: ..Udeleženca dogovora o temeljih družbenega plana občine sta tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in občinska konferenca SZDL." 11. člen V 4. odstavku 45. člena se črta beseda ..bistvene" in se odstavek začne: ..Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine 12. člen 45/1. člen Za 45. členom statuta se dodajo novi členi: Občinski upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oz. predlagati ukrepe za nji* hovo uresničevanje ter opravljajo druge naloge določene z zakonom. 45/2. člen Strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja opravlja kolegijski upravni organ ustanovljen za to področje. Upravni organ usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni lani in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje, na sodelovanje in usklajevanje občin in mesta na področju družbenega planiranja in na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in politike razvoja. 45/3. člen Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine lahko opravlja tudi upravna organizacija za področje družbenega planiranja. 13. člen V predzadnji in zadnji vrsti 50. člena statuta se besedilo »imamo tak družbeno-ekonomski položaj, kot je določen z zakonom „ spremeni in se glasi: ..imamo praviloma enak družbenoekonomski položaj kot delavci v združenem delu." 14. člen Drugi odstavek 52. člena statuta se spremeni in se glasi: „V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujemo z delovnimi ljudmi, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujemo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujemo sredstva po načelih svobodne menjave dela in določamo namen njihove uporabe, opredeljujemo pogoje in načine opravljanja teh dejavnosti, sprejemamo in uresničujemo programe dela in razvoja, vplivamo na oblikovanje cen in sodelujemo pri odločanju o politike cen, uresničujemo druge skupne interese ter medsebojno urejamo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. 15. člen 106. člen statuta se spremeni in se glasi: „0 začasnih ukrepih odloča skupščina občine s sklepom na predlog izvršnega sveta skupščine občine ali družbenega pravobranilca samoupravljanja." 16. člen Prvi odstavek 112. člena se spremeni in se glasi: .Javni pravobranilec lahko na zahtevo občine zastopa občino v premoženjsko pravnih sporih." 4. odstavek istega člena se spremeni in se glasi: »Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določa skupščina mesta Ljubljana v soglasju z občinami in po načelih svobodnje menjave dela." 17. člen Za 11. podnaslovom statuta se doda podnaslov: »Družbeni sistem informiranja" z naslednjim novim členom: 120/1. člen Občina gradi in razvija tak družbeni sistem informiranja, ki omogoča delovnim ljudem in občanom njihovo socializacijo, izobraževanje, usposabljanje in dvig politične kulture in jih kot instrument motivacije spodbuja k vključevanju v vse družbene procese. S takim družbenim sistemom informiranja občina zagotavlja delovnim ljudem in občanom vse informacije, ki jih potrebujejo za odločanje po samoupravni poti in tudi kontrolno informacijo o uresničevanju sprejetih odločitev in usmeritev. V ta namen občina zagotavlja redno izhajanje občinskega glasila Naša skupnost, ki ga skupaj z Delegatsko tribuno glasilom skupščine občine in‘skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter glasili organizacij združenega dela, šolskimi glasili in glasili krajevnih skupnosti ter drugimi internimi oblikami informiranja povezovala v celovit družbeni sistem informiranja v občini, ki se povezujejo z oblikami sistemov informiranja mesta Ljubljane in SR Slovenije. 18. člen 19. alineja 180. člena statuta se spremeni in se glasi: —»voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine občine" 20. alineja istega člena se spremeni in se glasi: -„voli in razrešuje predsednika ter podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine." 25. alineja istega člena se spremeni in se glasi: imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe", 27. alineja istega člena se črta. 19. člen Druga alineja 185. člena statuta se spremeni in se glasi: - “ volijo člane Predsedstva SR Slovenije" 5. alineja istega člena se dopolni in se glasi: - »odločajo o podelitvi priznanj in nagrad občine". 20. člen 186. člen statuta se spremeni in se glasi: 1. Odločajo: - o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine, - o pobudi za uvedbo postopka za spremembo in dopolnitve statuta mesta Ljubljane, - o razpisu referenduma, - o razpisu javnega posojila, - o pobudi za spremembo obmo^a občine, 2. Sprejemajo: — statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine, — poslovnik skupščine občine, — družbeni plan občine, — smernice za uresničevanje družbenega plana občine za posamezno leto, — družbeni načrt razvoja ljubljanske regije, - odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki, — uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka, — ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini, — kadrovsko politiko v občini, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — skrb za udeležence NOV, — pristojnost, organizacijo in delo sekretariata skupščine občine, — ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb — razpis javnega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka, — občin. !d referendum, — podelitev priznanj in nagrad občine, — ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine občine, — ustanavljanje družbenih svetov, 3. dajejo soglasje: — k spremembam statuta mesta Ljubljana, — k družbenemu načrtu mesta Ljubljana, — k urbanističnemu programu mesta Ljubljana in urbanističnemu načrtu mesta Ljubljana; 4. volijo in razrešujejo: — predsednika in podpredsednika skupščine občine — predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta, — predsednika in člane stalnih delovnih teles skupščine občine, — predsednika in sodnike temeljnega sodišča, — predsednika in sodnike združenega dela, — sodnika za prekrške, 5. imenujejo in razrešujejo: — javnega pravobranilca in njegove namestnike, — družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike — javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike, — sekretarja skupščine občine, — predsednika in člane občasnih delovnih teles skupščine občine, — funkcionarje, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike, — člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine. 6. delegirajo delegate: — za zbor občin skupščine SR Slovenije, — za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije, — za skupščino skupnosti slovenskih občin. Zbori skupščine občine opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta skupščine občine, občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter opravljajo druge zadeve določene z zakonom In tem statutom. 21. člen V 187. členu statuta se črta štirinajsta alineja. 22. člen 188. člen statuta se spremeni in se glasi: „0 zadevah, o katerih samostojno odločata zbor združenega dela In zbor krajevnih skupnosti sprejema družbenopolitični zbor samostojno stališče, predvsem o tistih zadevah, ki se nanašajo na temeljne dlje, razmetja in politiko razvoja in na vseh področjih družbenoekonomdtega razvoja v občini, zlasti pa na področjih: — družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — združevanje občanov, - zadev verskih skupnosti, - obveščanja v občini in — drugih zadev, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in za- konitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana. Družbeno politični zbor glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljana in skupščine SR Slovenije. 23. člen V prvi alineji 189. člena statuta se črta beseda „splošne“. 24. člen 194. člen statuta se spremeni in se glasi: „Zbori v okviru svojega delovnega področja najmanj enkrat letno obravnavajo poročilo o ddu izvršnega sveta skupščine občine in o realizaciji zastavljenih ciljev in nalog ter ugotavljajo ali je izvršni svet v celoti opravil svoje funkdje, ki jih ima po zakonu in tem statutu." Če izvršni svet poročila ne posreduje v obravnavo ali zbori ocenijo delo izvršnega sveta kot neuspešno, lahko začnejo postopek za njegovo razrešitev Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od izvršnega sveta v celoti ali od posameznega člana poročila in mu postavljajo vprašanja ter predlagajo ustrezne ukrepe. Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo poročila in pojasnila tudi od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe. 25. člen Besedilo naslova četrte točke V. poglavja se spremeni in se glasi: „4. Predsednik, podpredsednik skupščine in predsedniki zbo-rox“ 26. člen Prvi odstavek 197. člena statuta se spremeni in se glasi: »Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika." Tretji in četrti odstavek istega člena se spremenita in se glasita: »Kandidata za predsednika in podpredsednika sta izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora. Predsednik in podpredsednik se volita za eno leto in sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo". 27. člen V 198. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: »Predsedniki zborov in njihovi namestniki se volijo za eno leto in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo." 28. člen Črtajo se 202., 203. in 204. člen statuta. 29. člen V drugem odstavku 205. člena statuta se na koncu za besedo »imenovani" vstavi »vejica” ter doda besedilo: »vendar največ še za eno mandatno dobo". Besedilo četrtega odstavka istega člena se nadomesti z novim: »Sekretariat skupščine ima položaj strokovne službe in se njegovo delovno področje določi z odlokom." 30. člen V 206. Členu statuta se osma alineja spremeni in se glasi: komisijo za odnose z verskimi skupnostmi," Deseta alineja istega člena se spremeni in se glasi: komisijo za spremljanje izvijanja zakona o združenem delu," 31. člen VI. poglavje »DRUŽBENI SVETI" se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: 211. člen Skupščina občine in njeni organi, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije v občini skupaj ustanovijo družbene svete kot obliko organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelih in drugih bistvenih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem družbene politike in razvojem socialističnih samoupravnih odnosov. 212. člen Udeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč družbeno funkcijo, dolžnosti in odgovornosti za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera področja družbenega življenja in dela v občini in za katera upravna področja ali posamezne upravne organe naj se v občini ustanovi družbeni svet. Pri tem upoštevajo zlasti potrebe po širšem družbenem vplivu na uresničevanju funkcije oblasti ter na določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev v občini, kakor tudi za družbeni pomen področja ali dejavnosti. Pri družbenih svetih za upravna področja oz. za občinske upravne organe se upošteva tudi naravo nalog ter vpliv ukrepov in odločitev občinskega upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj. 212./1. člen Občinski družbeni sveti oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom skupščine občine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta. Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezniobčinski upravni organ. 212. / 2. člen Z odlokom iz prejšnjega člena se določi področje oziroma občinski upravni organ za katerega se ustanovi družbeni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni svet, kakor tudi druga vprašanja pomembna za delo družbenega sveta. 32. člen VII. in VIII. poglavje se združita v skupno VII. poglavje, ki se glasi: »IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI". Besedilo se v celoti spremeni in se glasi: .Skupne določbe 213. člen Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi vsak na svojem delovnem področju določenem z ustavo, zakoni, s tem statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. 214. V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine. Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnim svoboščinam, pravicam in dolžnostim delovnega Človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti. 215. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane 0 svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in drugih sredstev javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja. Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. 216. člen Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE 217. člen Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. 218. člen Izvršni svet pri uresničevanju svoje odgovornosti zlasti: — nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih aktov skupščine občine; — daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljih plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč; — predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna; — izvršuje proračun občine; — daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini občine predložijo pooblaščeni predlagatelji; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošnega ljudskega odpora, določa predlog obrambnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom; — sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč, ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, izvajanju politike in izvrševanju, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela; — predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ; — ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti; — imenuje in razrešuje funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po odloku ne imenuje skupščina občine in vodilne delavce ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornosti; — imenuje in razrešuje člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če ni to v izključni pristojnosti skupščine občine; — sprejme poslovnik o svojem delu; — opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi skupščine občine. 219. člen Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oziroma ga pooblasti skupščini občine. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 220. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, izvršni svet. 221. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in v soglasju s predsednikom izvršnega sveta. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne organe. Predsednik in podpredsednik izvršnega sveta sta izvoljena za štiri leta in po preteku te dobe ne moreta biti ponovno izvoljena za isto funkcijo. Člani izvršnega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta. 222. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta podajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupščine občine naslednjo slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter drugih predpisih, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana Moste-Polje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. 223. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni program in sklepi sveta, podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah, dolžnostih in odgovornostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ah občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih na določenih področjih. 224. člen Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta. 225. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posmeznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališča izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnih področjih, za katere so odgovorni in da dajo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij in odborov izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja. 226. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet na seji po predhodnem mnenju mandatno imunitetne komisije družbenopolitičnega zbora. Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti skupščino občine o odločitvi glede imunitete članov izvršnega sveta. 227. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na lastno pobudo, na zahtevo predsednika skupščine ati na zahtevo najmanj ) /3 članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet sprejme odločitve z večino glasov vseh članov izvršnega sveta. Glasovanje je praviloma javno. Na sejah izvršnega sveta se piše zapisnik. 228. člen Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov. Člane komisij in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov in drugih javnih delavcev s področij za katere jih ustvarja. 229. člen Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi ■mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan, vendar največ še za eno mandatno dobo. Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Naloge sekretarja se določijo s poslovnikom izvršnega sveta. 230. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in vsa druga vprašanja. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 231. člen Občinski upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem so dolžni ravnati v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta. 232. člen Občinski upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine. Vsakomur morajo zagotoviti enakopravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu. 233. člen Za uspešno opravljanje svojih nalog se občinski upravni organi organizirajo tako, da zagotavljajo učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter preprečujejo nastop birokratskih in drugih negativnih pojavov, zlasti do občanov. 234. člen Občinski upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine, zagotavljajo izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov in jih tudi sami izvajajo,j če so za to pooblaščeni, izvajajo smernice skupščine občine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta skupščine občine, odgovarjajo za sprotno ugotavljanje in takojšnje obveščanje skupščine občine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, predlagajo ukrepe oz. ukrepajo v mejah svojih pooblastil in so odgovorni za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo ter za pravilnost informacij, odločajo o upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko in upravno nadzorstvo ter druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet, opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet. 235. člen Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali skupščini občine začne postopek za oceno njegovega dela in če je potrebno tudi postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje in se ustrezno ukrepa. Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, določen s poslovnikom skupščine občine oziroma s poslovnikom izvršnega sveta. 236. člen Občinski upravni organi so: komiteji, sekretariati, uprave in od- 237. člen Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področje gospodarsko-upravnih zadev, področje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, področje upravnega nadzorstva, proračun in skupne zadeve, področje krajevnih skupnosti, področje urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja in premoženjsko pravnih zadev, področje ljudske obrambe in družbene - samozaščite ter za področje družbenih prihodkov. 238. člen Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega , planiranja in družbenoekonomski sistem, področje kmetijstva in gozdarstva ter za področje družbenih dejavnosti, družbenega varstva pravic borcev in invalidov in varstva spomenikov in drugih obeležij NOV in socialistične revolucije. Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število Članov, ki jih, na predlog izvršnega sveta, določi skupščina občine s svojim aktom. 239. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe. 240. člen Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, delovna področja in naloge, razmejitev pristojnosti in medsebojno •odelovanje upravnih organov določi skupščina občine z odlokom. 241. člen Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Sekretariat vodi sekretar, upravo vodi direktor, samostojno strokovno službo pa vodja službe. Sekretarje in predsednike komitejev ter direktorja uprave imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani, vendar le še za eno mandatno dobo. Vodjo strokovne službe imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo 4 let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani, vendar največ še za eno mandatno dobo. 242. člen Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan; z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja, ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih določi. Način in postopek za imenovanje oz. razrešitev namestnika je enak kot za funkcionarja, ki vodi upravni organ. Če v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali zadržanega funkcionarja. Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, so praviloma člani izvršnega sveta. RAZMERJA RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE 243. člen Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov. Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine občine. 243/1. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice oziroma odstopi. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan. odstopiti. 243/2. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali večina njegovih članov, kar ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost svoj odstop obrazložiti. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 243/3. člen Če izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti to, za kar je pooblaščen oziroma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe. Če izvršni svet tega neukrene pravočasno, se v skupščini občini začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa. Postopek se izvede na način, ki ga določi skupščina občine s poslovnikom. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO SKUPŠČINE OBČINE 243/4. člen , Razmerja upravnih organov do skupščine občine temljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov. Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine. Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe. ' Zaradi odgovornosti za področje za katero so ustanovljeni, imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti določeno vprašanje. \ O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajejo skupščini občine, si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja izvršnega sveta. O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet. 243/5. člen Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine s tem, da pripravljajo potrebna gradiva, ki morajo biti takšna, da so pregledana in razumljiva, z nakazanimi možnimi različicami odločitev in njihovih posledic ter da omogočajo dajanje mnenj, pripomb in predlogov, jih seznanjajo s predpisi, drugimi splošnimi akti, ki jih pripravljajo za skupščino občine in z izhodišči za reševanje vprašanj, ki jih ti predpisi urejajo, obravnavajo njihove predloge in pobude ter dajejo odgovore na njihova vprašanja. Upravni organi zagotavljajo pogoje v smislu prejšnjega odstavka, tudi za delovanje skupnih delegatov za delegiranje delegatov v zbor z združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. 243/6. člen Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA 243/7. člen Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ld ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ah proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja dela upravnega organa. 243/8. člen Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar ga skupščina občine, njen organ ali družbeno-politična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ah pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb, ter ustrezno ukrepa. O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki ga je opozoril na nepravilnostih MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV 243/9. člen Medsebojna razmerja upravnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju. Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje z drugim upravnim organom obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet. Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja. 243/10. člen Če nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve. Izvršni svet odloča o zahtevi za izločitev funkcionatja, ki vodi upravni organ o izločitvi druge uradne osebe pa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. 243/11. člen Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja. 243/12. člen Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter društvi. Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenje, pobude in premoge o vprašanjih za katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 243/13. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki so jih ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij. Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov. 243/14. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov ^e na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev. Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo družbene organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 243/15. člen Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu in na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. 243/16. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč. Opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnim organom na njihovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihovih dejavnosti. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste seje svojih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornosti upravnega organa za stanje na področju katerega je ustanovljen. 243/17. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi inte resnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena Se posebej pa v zadevah o katerih skupščine samoupravnih inte resnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih inte resnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim programom dela, izmenjavo mnenj, izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občasnih delovnih teles. Izvršni svet oziroma upravni organi imajo pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanje na področjih za katera so ustanovljeni, dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na teh področjih ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 243/18. člen Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti občana in varovanju ugleda organa ter občana. Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke. 243/19. člen Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih. Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti. 33. člen V 247. členu statuta se tretji odstavek dopolni z novim stavkom, ki se glasi: .Skupščina občine sprejema v enofaznem postopku tudi odlo-, ke, ki se sprejemajo oz. spreminjajo ali dopolnjujejo zaradi usklajevanja z zakoni ali splošnimi akti. 34. člen V 263. členu statuta se v zadnji vrsti pred besedo „svet“ doda »izvršni**. 35. člen V 276. členu statuta se v drugi vrsti prvega odstavka črtata besedi „statutarnopravna“, v prvi vrsti drugega odstavka pa beseda »posebno*'. 36. člen V statutu se za 277. členom doda nov 277/1. člen, ki se glasi: »Kadar se ta statut spreminja in dopolnjuje na podlagi zakona, sprejme take spremembe in dopolnitve skupščina občine brez javne razprave. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora po določilih tega sklepa sprejeti skupščina občine, morajo biti sprejeti najkasneje do 31. 38. člen Z dnem sprejetja tega sklepa prenehajo veljati tista določila statuta občine Ljubljana Moste-Poije (Ur. list SRS, št. 2/78) in določila odloka o izvršnem svetu in občinskih upravnih organih občine Ljubljana Moste-Poije (Ur. list SRS, št. 15/79 in 8 /80), kijih ureja ta sklep oziroma so v nasprotju s tem sklepom. 39. člen Mandat voljenim in imenovanim funkcionarjem po tem statutu in tem sklepu preneha ob naslednjih splošnih volitvah in ne morejo biti ponovno izvoljeni oz. imenovani, če so funkcijo opravljali že v takem obsegu, kot je določeno s statutom oz. tem sklepom. Funkcionar, ki je funkcijo opravljal manj kot polovico mandatne dobe, se mu mandat ne upošteva. 40. člen Skupščina občine, njeni organi in občinski upravni organi morajo svoje delovanje uskladiti z vsebino tega sklepa v enem letu od uveljavitve. 41. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Uveljavljanje pobude tov. Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti in sprejem nekaterih sistemskih predpisov s področja družbenega planiranja, svobodne menjave dela, sistema državne uprave, družbenih svetov ter še drugi razlogi .so bili povod, da je skupščina občine Ljubljana Moste-Poije na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1980 sprejela sklep o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine ter nato na skupnem zasedanju vseh zborov dne 28. maja 1979 imenovala komisijo za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta. Komisija je v oceni, v kolikšni meri spremeniti določbe statuta, prišla do zaključka, da bo zavzela restriktiven pristop do oblikovanja sprememb in dopolnitev statuta ter bo opredelila vse tiste spremembe in dopolnitve, ki so po njeni oceni v tem družbenem trenutku najbolj opravičene in dozorele. To stališče je podprlo tudi predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je ob obravnavi delovnega koncepta sprememb in dopolnitev statuta soglašalo s predloženim tekstom. V tem smislu so na prvem mestu tista določila statuta, ki so usmerjena na uresničevanje Titove pobude za doslednejše uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti. Ker ne gre za uveljavljanje novega sistema, temveč samo za doslednejše uresničevanje načela kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti, se s predloženimi spremembami samo dograjujejo vse tiste določbe sedaj veljavnega statuta občine, ki bodo le skupaj predstavljale celokupne temelje pri uresničevanju Titove pobude. Da pa bi to v celoti izpeljali, pa je bilo treba uskladiti tudi mandate funkcionarjev, saj ustavni amandmaji pooblaščajo občino, da to uredi s statutom Drugi del sprememb in dopolnitev predloženega gradiva pa izhaja iz temeljne vsebine nekaterih najpomembnejših sistemskih zakonov, (uvodoma so že našteti), ki zahtevajo ne le formalno uskladitev temveč vsebinski poseg v določbe sedaj veljavnega statuta. Na tistih področjih, na katerih pa so sistemski predpisi in samoupravni splošni akti še v fazi osnutka oz. se šele sprejemajo določena izhodišča za spremembe in zadeve še niso toliko dorečene, da bi bile osnova za spreminjanje določil statuta, to velja predvsem za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, področje kadrovske politike in druga, pa se je komisija odločila, da ostanejo določila statuta nespremenjena. Da bi se delegatom zagotovil podrobnejši vpogled v predložene spremembe in dopolnitve, bi dodali še naslednja pojasnila: 1. V poglavju o družbenem planiranju je bilo potrebno poleg nekaterih uskladitev z republiškim zakonom o družbenem planiranju poudariti posebno odgovornost izvršnega sveta skupščine občine in upravnega organa za področje družbenega planiranja v postopku družbenega planiranja. 2. V celoti je novo besedilo VI. poglavja o družbenih svetih, ki je usklajeno z intencijami zveznega in republiškega zakona o družbenih svetih in posebej poudarja vrste in način ustanavljanja družbenih svetov, funkcijo družbenih svetov ter način in oblike njihovega delovanja. 3. Največji del sprememb in dopolnitev statuta predstavlja VII. poglavje o izvršnem svetu in občinskih upravnih organih. Ta del vsebuje tudi največ vsebinskih usklajenosti in usmeritev s sistemskimi predpisu Po 185. členu ustave SRS se s statutom občine določa tudi način oblikovanja in dela izvršnega sveta skupščine občine tar njegovo razmerje do skupščinskih zboiov in teles ter organov, skupščine in temeljno organizacijo upravnih organov, njihove'pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov. Na podlagi teh ustavnih določb je področje izvršnega sveta in občinskih upravnih organov dokaj podrobno obdelano, da pa si ne bi preveč oteževali postopka pri oblikovanju upravnih organov, so v statutu navedena samo področja, za katera je potrebno ustanoviti individualno vodeni in področja za katera je potrebno ustanoviti kolegijski upravni organ. 4. Spremembe in dopolnitve pri skupščinskem sistemu pa izhajajo predvsem iz samoupravne družbenopolitične prakse. Uskladiti pa je bilo potrebno tudi pristojnosti skupščine oz. posameznih zborov, ker so bile le-te v nasprotju z nekaterimi materialnimi predpisi 5. Vse ostale spremembe in dopolnitve pa so bolj redakcijski popravki Predloženi delovni osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine bo skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrdila kot osnutek in ga dala v javno razpravo v katero je treba vključiti vse delovne ljudi in občane in posebej še člane vodstev družbenopolitičnih organizacij, delegate za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, delegate samoupravnih organov ter člane družbenih organizacij in društev. KOMISIJA ZA PRIPRA VO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE %XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXXXX skupščine občine za leto 1980 od 95 nalog nosilec za 74 nalog (77 %). Realiziral je 53 nalog. Mimo programa pa je izvršni svet obravnaval 352 nalog. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je med ljubljanskimi skupščinami občin najmanjši in šteje skupaj s predsednikom enajst članov (do 1. julija 1980 le deset članov), zato kadrovsko niso pokrita ali pa so neustrezno pokrita nekatera pomembna delovna področja kot npr.: notranje zadeve, stanovanjsko komunalno področje, informatika, krajevne skupnosti. Iz sestava članov je sedem notranjih in trije zunanji člani. Poprečna udeležba Članov na sejah IS je bila 80 %-na .(notranji 87,5 %, ,zunanji 62,5 %), poprečna udeležba članov izvirnega sveta na sejah skupščine občine pa 60,6 %-na. Izvršni svet, ki dela na sejah, je imel v letu 1980 45 sej s 541 točkami dnevnega reda in 609 sprejetimi sklepi. POROČILO o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 Izvršni občine Ljubija strokovnih slui občine za svoje delo in za delo upravnih organov za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine, kot sta družbeni plan in proračun, skrbi za izvajanje politike obrambe in izvršuje priprave za obrambo ter opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe, usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume ter opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni, statutom ter odloki in drugimi predpisi skupščine občine. Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja je izvršni svet sprejel delovni program. Pri njegovi sestavi je izhajal iz že določene politike skupščine občine, politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij ter iz dokumentov širše družbenopolitične skupnosti. Delovni program je bil sestavljen tako, da je omogočal pogoje za dolgoročnejše delo in dolgoročnejše usmerjanje razvoja, da so bile v njem razvidne prednostne naloge in da je omogočal spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina občine. Pri njegovi pripravi so sodelovale samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne SIS ter razvojno gospodarska skupnost in kmetijsko zemljiška skupnost občine, sooblikovali pa so ga tudi člani izvršnega sveta za področja, ki jih delovno pokrivajo, oziroma na katerih koordinirajo delo. Program izvršnega sveta je bil osnova programov dela upravnih organov in strokovnih služb, ki so bili dolžni zagotoviti pravočasno izvedbo nalog, za katere so bili nosilci, ter programov dela upravnih družbenih svetov: za davčno politiko in za vprašanja s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja. Upravne organe in strokovne službe je izvršni svet še posebej zavezoval glede ažurnosti in odgovornosti do odgovorov na delegatska vprašanja ter na odgovornost do dela s strankami in k uvedbi uradnih ur v času, ki najbolj ustreza obča- nom. Specifikacija nalog k programu dela izvršnega sveta za leto 1980 je vsebovala 144 nalog. V 129 primerih so bili nosilci upravni organi, za 15 nalog pa Skupščina mesta Ljubljane in samoupravne interesne skupnosti. Neizvršenih je 31 nalog, pretežno iz vzrokov, na katere nosilci niso imeli vpliva (nesprejeta republiška zakonodaja s področja ljudske obrambe in področja davkov, nekatere naloge prostorskega planiranja, ki jih ni mogoče zaključiti v koledarskem letu, izdelava zazidalnih načrtov itn.). Tako je program izpolnjen le 79 %-no. Iz istih vzrokov je izvršni svet realiziral naloge iz programa dela skupščine občine le 72 %-no. (Izvršni svet je bil po programu dela Obravnavane naloge po področjih: Izvršni svet Ostalo Družbeno planiranje (gospodarstvo, kmetijstvo), prostorsko planiranje Družbene dejavnosti Urbanizem, gradbene, stanovanjske, komunalne in zemljiškoknjižne zadeve, varstvo okolja, ceste, promet Davčna politika Finance Kadrovske zadeve Upravne zadeve in krajevne skupnosti Ljudska obramba Pregledi sklepov in potrditev zapisnika SKUPAJ število nalog: 11 29 97 64 129 8 68 39 19 32 45 541 nalog Nerealiziranih sklepov skoraj ni bilo, ker je izvršni svet njihovo realizacijo sproti pospeševal. V letu 1980 je izvršni svet dal velik poudarek izdelavi planskih dokumentov, letnih in srednjeročnih, ob tem pa je redno spremljal izvajanje smernic za uresničevanje družbenega plana občine za leto 1980 s posebnim ozirom na 15 temeljnih nalog in s posebnim oziroma na to, da je šlo za zadnje leto uresničevanja družbenega plana 1976-1980. Leto 1980 je potekalo v prizadevanjih za ustalitev na vseh področjih, zato je izvršni svet redno spremljal izvajanje nalog v zvezi z ustalitvenimi programi in ukrepi, analiziral poslovanje organizacij združenega dela, prekoračitve izplačanih osebnih dohodkov, izvajanje investicij, ukrepal pri OZD, ki so poslovale z izgubo, zlasti pa se je ob tem zavzemal tudi za realizacijo zastavljene izgradnje spremljajočih objektov. Ob teh prizadevanjih je ostajal največkrat brez pomoči tako pri šolah, vrtcih, trgovinah, tržnici, cestah. Program dela izvršnega sveta za leto 1980 je bil odprt za vsa tista vprašanja, ki so teijala obravnavo na izvršnem svetu, o čemer priča 352 nalog, ki jih je uvrstil na dnevne rede ob že itak široko zastavljenem programu. Podrobneje obravnavajo delo izvršnega sveta poročila o delu upravnih organov, ob izdelavi letnih poročil pa je izvršni svet menil, da bi bilo primemo, če bi delo izvršnega sveta in upravnih organov analizirala tudi ustrezna zunanja strokovna institucija s področja javne uprave. V ta namen je zagotovil sredstva iz proračuna in sklenil pogodbo z Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Povzetek analize izvršni svet predlaga v obravnavo delegatom. Da bi dobili celovit vpogled v delovanje izvršnega sveta in upravnih organov, predlaga izvršni svet, da se v proračunu za leto 1981 predvidijo sredstva tudi za drugo fazo, ki bo zajemala analizo notranje organizacije upravnih organov ter analizo postopkov in metod dela v upravnih organih s stališča njihove racionalnosti in učinkovitosti. Izvršni svet ugotavlja, da je bilo delo in sodelovanje dobro predvsem z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje, z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in Skupščino mesta Ljubljane. Izvršni svet je v skladu z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje določenih izdatkov omejil stroške reprezentance. Tako je višina porabljenih sredstev reprezentance IS znašala v letu 1979 72.500 din, v letu 1980 pa 58.000 din. V skladu z resolucijo za leto 1980 pa je bila omejena tudi rast OD funkcionarjev - članov IS. Masa sredstev za osebne dohodke se ie povečala za 15,60 %, tako da je bila višina netto OD članov IS v letu 1980 naslednja: netto osnova povprečni OD Predsednik IS 20.619,80 21.225,60 Podpredsedniki IS 19.298,95 21.023,00 Člani IS 17.978,90 19.592,37 Ob teh podatkih moramo povedati, da člani IS za delo v podaljšanem delovnem času ne dobijo plačila, čeprav zaradi narave dela in zato, ker so hkrati predstojniki upravnih organov, praviloma ne morejo opraviti v okviru rednega delovnega časa vseh nalog in zadolžitev. POROČILA UPRAVNIH ORGANOV UVOD Z odlokom o izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah je bila določena temeljna organizacija upravnih organov: Kolegijska upravna organa sta: 1- Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 2. Komite za družbene dejavnosti Individualni upravni organi so: 1- Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve 2. Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja 3. Sekretariat za ljudsko obrambo 4. Davčna uprava Samostojna strokovna služba je Kadrovska služba V skladu s splošnimi načeli za notranjo organizacijo ter delo upravnih organov in strokovnih služb, ki jih je sprejel IS, so posamezni upravni organi s splošnimi akti določili svojo notranjo organizacijo in sistematizacijo del in nalog. V vseh upravnih organih skupaj je sistematiziranih 145 del in nalog, zasedeno pa jih je 136 ali 93,7 %. Za primerjavo naj navedemo, da je v upravi Skupščine občine Bežigrad zaposlenih 152 delavcev, Center - 166 delavcev, Šiška -212 delavcev in v upravi Skupščine občine Vič-Rudnik 178 delavcev. V letu 1980 so upravni organi občine Ljubljana Moste-Polje na novo zaposlili 6 delavcev oz. 4,6 %. Ob tako visokem odstotku zaposlovanja v letu 1980 pa je seveda treba poudariti, da v letu 1979, kljub potrebam ni bil zaposlen noben nov delavec. Poleg tega je bila ravno ob koncu leta 1979 zasedenost del najslabša in zato °*nova za izračun dovoljene rasti zaposlovanja, zelo neugodna oz. nerealna. Ne glede na to lahko ugotovimo, da je še vedno prisotno dejstvo, da izhode za reševanje problemov, povezanih s povečanim obsegom dela, iščemo predvsem v zaposlovanju novih delavcev, kar je do neke mere razumljivo, vendar si ob tem premalo prizadevamo za izboljšanje izobrazbene strukture delavcev, saj primanjkuje prav delavcev za opravljanje najzahtevnejših del in nalog. Še vedno dela na delovnih področjih, za katera se zahteva višja ali visoka stro- kovna izobrazba, veliko delavcev, ki za tako delo niso strokovno usposobljeni. NEZASEDENA DELA IN NALOGE Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj: 1. namestnik predsednika komiteja - dipl. ekonomist 2. svetovalec za družbeno planiranje — dipl. ekonomist Komite za družbene dejavnosti: 1. namestnik predsednika komiteja - visoka (družboslovna) ’ 2. strokovni sodelavec za varstvo spomenikov in spominskih obeležij NOV - visoka (družboslovna) Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve: 1. svetovalec predsednika IS - dipl. pravnik - dipl. ekonomist Sekretariat za ljudsko obrambo: 1. sodelavec za zveze, kripto zaščito za opazovanje, javljanje, obveščanje ter alarmiranje - višja (ing. elektrotehnike) Davčna uprava: 1. pomočnik načelnika - visoka (družboslovna) Kadrovska služba: 1. svetovalec za izobraževanje - visoka (družboslovna) SKUPNO 8 delavcev Gotovo je, da čedalje bolj narašča zahtevnost dela upravnih organov, predvsem tudi v odnosu na delegatski sistem, ki nujno zahteva vse odgovornejši odnos do priprave predpisov, analiz in informacij. Ugotovimo lahko, da upravni organi niso zagotavljali pogojev oziroma potrebne pomoči predvsem skupinam delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. Velik del krivde za to je potrebno iskati prav v tem, da nekatera najzahtevnejša dela in naloge niso zasedena, kar ima za posledico, da morajo večino teh del opravljati predstojniki upravnih organov, ki so hkrati člani izvršnega sveta in so zato preobremenjeni. Nasprotno temu pa moramo ugotoviti, da upravni organi dokaj dobro izvršujejo eno izmed temeljnih funkcij - odločanje v upravnih stvareh. Učinkovitost reševanja upravnih zadev kot tudi kvaliteta je dokaj dobra, kar dokazuje tudi relativno majhno število pritožb na drugostopni organ. To je pomembno, ker je pri izvrševanju te funkcije močno prisoten interes delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela, saj gre za najbolj klasično funkcijo uprave, ki predstavlja neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov. Več pozornosti pa bodo morah upravni organi posvečati obveznosti, da spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni. Kot posledica te obveznosti bi morali bolj priti do izraza predlogi in pobude upravnih organov tako izvršnemu svetu in skupščini kot tudi SIS in KS. Pozitivno lahko ocenimo sodelovanje upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi subjekti. Ta aktivnost se je zelo ugodno pokazala ob izdelavi planskih dokumentov, v bodoče pa ji je treba dati še večji poudarek tudi ob ostalem delu. Kritično lahko ocenimo, da so pri delu upravnih organov še prisotni pojavi nesmotrnega uporabljanja delovnega časa, pa tudi problem neusklajenega delovanja upravnih organov. Usklajevanje v največji meri poteka preko izvršnega sveta, ostale oblike sodelovanja so sicer prisotne, vendar še premalo. Vsi ti problemi so nerazdružljivo povezani z učinkovitostjo upravnih organov. Iz poročil posameznih upravnih organov lahko ugotovimo, da so sicer planirane naloge za leto 1980 v glavnem izvršene ali pa je bilo namesto planiranih opravljeno veliko drugih izrednih nalog, vendar pa bomo morali v bodoče več pozornosti posvetiti predvsem kvalitetnemu, strokovnemu in hitrejšemu izvajanju teh nalog. Prav je, da se v tem poročilu dotaknemo tudi vprašanja osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih. V letu 1980 so se upravni organi striktno držali resolucijsldh usmeritev in niso prekoračili dovoljene mase za OD. To pomeni, da so sredstva za OD novoza-poslenih delavcev črpali iz dovoljenega povečanja — 16 %. Tako se je masa izplačanih sredstev za osebne dohodke delavcev upravnih organov leta 1980 napram letu 1979 povečala za 15,56%, to je od 19,174.660 din (1979) na 22,158.026 din (1980). Izračun dovoljene mase za leto 1980 je izkazan v višini 22,242.607 din (1979 + 16%), kar pomeni, da je v letu 1980 ostalo neporabljenih 84.581 din sredstev za osebne dohodke. Obenem to tudi pomeni, da je zaradi novega zaposlovanja dejanski porast OD na zaposlenega nižji od 16 %. Povprečni netto OD na zaposlenega v upravnih organih v letu 1980 je znašal 10.137,20 din. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ I. DELOVNO PODROČJE: Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je kolegijski upravni organ, ki ga sestavlja predsednik ter 13 članov. V komite so delegirale svoje predstavnike: - tri organizacije združenega dela, ki so nosilke dogovorjenih prednostnih nalog - dve KS — Samoupravna stanovanjska skupnost, Komunalna skupnost, Razvojno-gospodarska skupnost, Kmetijska zemljiška skupnost - Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — Občinska konferenca SZDL — Komite za družbene dejavnosti - Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. Delo komiteja vodi predsednik, ki je funkcionar. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj se je s svojim delom vključeval v obravnavo in reševanje aktualnih problemov gospodarstva ter tekočih gospodarskih gibanj in obravnavo ter pripravo vseh planskih dokumentov (za to in naslednje srednjeročno obdobje), spremljal delovanje skupnosti (Razvojno-gospodarska skupnost in Koordinacijski odbor, Sklad skupnih rezerv gospodarstva, Skupnost za pospeševanje kmetijstva) ter bil vključen v obrambne priprave gospodarstva občine Ljubljana Mo-ste-Polje. Delovno področje delovne skupnosti komiteja je opredeljeno z Odlokom o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah. V delovni skupnosti Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj so sistemizirana naslednja dela in nologe po delovnih področjih: Zap. št« 1 2 3 4 -6 6 7 8 9 10 11 Naziv del in nalog________Stopnja izobrazbe Predsednica komiteja V Namestnik preds. V Sam.svetov.za družbeno planiranje V Sam. svetv. za prostorsko planiranje V Svetov.za družb.planiranje V ali Vi Svetov.za družb.planiranje V ali Vi Svetov, za kmet.in gozdarstvo V Svetov, za obrambne priprave gospodarstva V ali Vi Statistik S Statistik S Administrator Admin. šola nezasedeno nezasedeno Od 11 sistemiziranih delovnih mest je zasedeno 9, nezasedeni pa sta: nemestnik predsednice komiteja in svetovalec za družbeno planiranje in analize. II. IZVAJANJE NALOG IZ DELOVNEGA PROGRAMA KOMITEJA IN IZVRŠNEGA SVETA V letu 1980 ______Naloge__________ . Planirane Izvršene Po programu dela IS za 1.1980 je bil Komite nosilec priprave gradiva za drugi nosilci(SML, KZS, RGS,Sklad skupnih rezerv) SKUPAJ Izven programa je komite predložil izvršnem u svetu v obravnavo SKUPAJ 45 41 8 6 53 47 ali 88% 31 84 nalog Naslednje programirane naloge s področja urejanja prostora pa so v teku: VELANA, MM-1 (Sap-Viator), preselitev INDOV in delno izgradnja MM-4 (Olma). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev preselitev VŠTK ni aktualna.Reševanje problematike izgradnje trgovin Zadobrova, Hrušica in Zg. Kašelj je v teku. Iz gornjega izhaja, da so programirane naloge komiteja za obravnavo na izvršnem svetu in skupščini občine ter družbenopolitičnih organizacijah bile pretežno opravljene. Pomembne naloge, ki jih je delovna skupnost komiteja opravila v letu 1980 so: 1. Priprava srednjeročnih ip letnih planskih dokumentov: - akcijski program za izdelavo planskih dokumentov - ocena izvajanja srednjeročnega plana 1976—1980 s ključnimi problemi - osnutek in predlog Dogovora o temeljih plana občine 1981-1985 - osnutek srednjeročnega družbenega načrta občine 1981-1985 - osnutek smernic za izvajanje družbenega načrta občine 1981-1985 v letu 1981 - predlog Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981 - poročila o poteku izdelave planskih dokumentov v OZD, KS in SIS ter drugih skupnosti - opredelitev elementov za usklajevanje med TOZD, SIS in KS ter izvedba postopka usklajevanja elementov plana med KS in Komunalno skupnostjo, SOSESKO ter SIS družbenih dejavnosti - tekoče sodelovanje s TOZD, KS in ostalimi nosilci glede izdelave planskih dokumentov. 2. Naloge s področja izvajanja Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1980 in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980: - Preverjanje planskih aktov TOZD za leto 1980 z vidika vklju- čevanja načel Resolucije SR Slovenije 1980 oziroma stabilizacijskih programov / - Poročanje o razporejanju dohodka in OD v TOZD glede na sprejete planske dokumente za leto 1980 ter glede na usmeritve Resolucije in tekoče sodelovanje s TOZD po teh vprašanjih - Ugotavljanje gibanja osebne, skupne in splošne porabe v občini glede na načela Resolucije o skladnejših razmerjih v delitvi dohodka (Trimesečno poročanje izvršnemu svetu, SOb in družbenopolitičnim organizacijam). 3. Spremljanje tekočih gospodarskih gibanj: - Analiza poslovanja za leto 1979 ter analize za L, IL in IIL trimesečje 1980 . - Informiranje o poslovnih izgubah v TOZD s predlogi za sanacijo: ZIDAR Kočevje TOZD Gradbeni sektor, Indos, Izo-lirka TOZD Obrtna dejavnost in tekoče spremljanje sanacij - Spremljanje izvajanja načrtovanih investicij v občini in sodelovanje z investitorji, banko in drugimi činitelji (zlasti gradnja trgovin: Polje, Senožeti, Nove Jarše, s področja industrije: Gradis, Kurivoprodaja, Julon, Geološki zavod itn.) - Informacije o vključevanju OZD občine v zunanjetrgovinsko menjavo ter priporočila SISEOTU (Saturnus, Totra, Izolirka) - Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti v gospodarstvu občine - Poročanje o pomembnejših integracijskih procesih v gospodarstvu občine (Tectum, Elektroobnova SCT, Obrtno podjetje Moste in Izolirka) - Analize gibanja osebne, skupne in splošne porabe, gibanj OD in informacije za IS, SOb, družbenopolitične organizacije, Sklad skupnih rezerv itn.) 4. Izvajanje nalog s področja kmetijstva - Program razvoja kmetijstva in gozdarstva za leto 1980 - Odlok o melioracijah v Sadinji vasi - Potrditev lovskih načrtov za leto 1980 - Poročilo o delu SIS za pospeševanje kmetijstva - Poročilo o delu kmetijske zemljiške skupnosti - Poročilo o izvajanju programa kmetijstva in gozdarstva za leto 1980 - Družbeni dogovor lovstva v Zasavju - Odloki in odredbe (varstvo živali, zatiranje stekline, pristojbine za veterinarske usluge) - Poročila republiškim organom - Obrambni načrt kmetijstva in gozdarstva - Pospeševanje kmetstva in program izobraževanja kmetov — V upravnem postopku rešeno ca.400 zadev s področja kmetijstva in gozdarstva. 5. Izvajanje nalog s področja urejanja prostora: — Analiza razvojnih programov OZD z vidika prostora v okviru izdelave planskih dokumentov (posebej še Kemična tovarna Moste, Volan, Slovenija ceste - Tehnika, POMIZ, SAP-VLATOR, HP Kolinska, Indov, Kartonažna tovarna Ljubljana, Agroemona Tovarna močnih krmil, Izolirka, IMP TOZD Klima — proizvodnja, Emona — Blagovni center. — Inventarizacija OZD z vidika prostora in analiza dejavnosti z vidika prostora (delno v okviru izdelave planskih dokumentov, delno je naloga šei v teku). — Prostorska problematika Velane (naloga v teku) — Izraba zazidalnega otoka MM-1 (naloga v teku) — Izraba območja Kemične tovarne Moste in njen razvojni program (naloga v teku) — Program rešitve prostorske problematike OZD INDOV (naloga v teku) r- Nadaljnja izgradnja obrtno servisne cone MM-4 (naloga delno v teku) — Namenska opredelitev industrijske cone MP-4 Zalog — Obravnava predloga preselitve VŠTK (Naloga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila aktualna) — Obravnava zunanje ureditve Centra Most z ureditvijo levega brega Ljubljanice (naloga v zaključni fazi) — Prestavitev obstoječega objekta tržnice Moste na drugo lokacijo (naloga v teku) — Izgradnja trgovin v Zadobrovi, Hrušici in Zg. Kašlju (naloga je delno realizirana, delno v teku). 6. Izvajanje nalog s področja obrambnih priprav gospodarstva: Težišče dela je bilo na dograjevanju obrambnih načrtov s področja gospodarstva, in sicer: dopolnjeni so bili obrambni načrti poverjeništev: a) za industrijo in obrt b) za kmetijstvo in gozdarstvo c) za trgovino in preskrbo d) za promet in zveze. Izdelan je bil tudi načrt za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj. V zvezi z vajo »Ljubljana 80“ L in II. del smo usklajevali obrambne načrte posameznih dejavnosti v občini, posameznih dejavnosti med seboj in z načrti upravnih organov SML. 7. Opravljanje strokovnih in tehničnih opravil za: — Razvojno gospodarsko skupnost — Koordinacijski odbor Razvojne gospodarske skupnosti — Sklad skupnih rezerv gospodarstva — Skupnosti za pospeševanje kmetijstva 8. Opravljanje nalog s področja statistike: — Za potrebe Zavoda za statistiko SR Slovenije na podlagi zakona o statističnih raziskavah — opravljanje nalog za potrebe planerjev pri pripravi planskih in analitičnih dokumentov. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI I. ORGANIZACIJA UPRAVNEGA ORGANA L Komite za družbene dejavnosti, kot kolektivni upravni organ, je delal na sejah. Sestavlja ga 14 članov, ki v poprečju zagotavljajo veljavno odločanje. 2. Delo in naloge opravljata dve enoti: služba za 8 samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in referat za zadeve borcev in invalidov ter svetovalec za družbene dejavnosti in strokovni delavec za opravljanje del in nalog na področju grobišč in grobov borcev NOV in spomenikov ter spominskih obeležij. 2.1. Službo za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti sestavljajo 4 strokovni delavci in administratorka. Do septembra 1980 sta dela in naloge opravljali dve delavki, septembra 1980 pa smo skladno s sistemizacijo del in nalog sprejeli na delo in naloge za samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje in SIS za raziskovanje ter SIS za zdravstvo in SIS za socialno varstvo 2 strokovni delavki, ki sta uspešno opravili poskusno delo in sta s 1. novembrom oz. 1. decembrom razporejeni na dela in naloge za nedoločen čas. Marca 1980 je delo prekinila administratorka, ki smo jo na osnovi razpisa del in nalog administratorja takoj nadomestili. 2.2. V referatu za zadeve borcev in invalidov NOV opravljata strokovno delo 2 referentki in administratorka. Administratorka je bila od februarja do novembra odsotna (porodniški dopust) in smo zato dela in naloge administratorja prerazporedili in opravili z nadurnim delom. 2.3. Svetovalka za družbene dejavnosti je bila odsotna od februarja do novembra (porodniški dopust), zato so bila posamezna dela in naloge prerazporejena znotraj enot komiteja. 2.4. Strokovni delavec za grobišča in grobove ter spomenike in spominska obeležja (pogodbeno delo) je delo in naloge opravljal do aprila 1980, ko smo zaradi finančnih omejitev morali pogodbo prekiniti. Posamezna dela in naloge smo prerazporedili. n. OCENA IZVRŠEVANJA PROGRAMA DELA 1. Neopravljene naloge 1.1. Neopravljene naloge na področju grobov in grobišč ter spomenikov in spominskih obeležij: ■— evidenca grobov, grobišč na osnovi Zakona o grobovih borcev ni zaključena kljub pregledu vseh grobišč in grobov na pokopališčih in grobovih. Evidenco je izdeloval strokovni delavec skupaj z dvema delovnima skupinama. Naloga je v zaključni fazi in bo opravljena do marca 1981. - program gradnje in vzdrževanja za leto 1981 ni bil v celoti izveden zaradi neurejenih pravnih vprašanj (spominska hiša v Lipoglavu in postavitev posameznih spominskih plošč), program za srednjeročno obdobje pa je obravnavala skupščina občine v osnutku in je na osnovi razprave pripravljen predlog, skladen s srednjeročnimi planskimi dokumenti. 1.2. Neopravljene naloge na področju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti: - preobrazba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na osnovi zakonskih določil (samoupravni sporazume ustanovitvi skupnosti, statuti samoupravnih interesnih skupnosti). Posamezni dokumenti so v fazi osnutkov pripravljeni za javno razpravo, ki jo bomo organizirali za vse samoupravne interesne skupnosti enotno in zaključili po dogovoru v Ljubljani do 31. junija 1981. 1.3. Neopravljene naloge na področju osnovnega šolstva: - obravnava in soglasja samoupravnih aktov osnovnih šol na osnovi Zakona o osnovni šoli (veljavnost s 1. 9. 1980), ker osnovne šole, kljub intenzivnemu usklajevanju in sodelovanju pri pripravi posameznih dokumentov skupaj s pravno službo sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve, niso pravočasno predložile dokumentov. Nalogo bomo zaključili do februarja 1981, - določitev šolskih okolišev ni zaključeno, kljub pripravljenemu predlogu, ki ga je upravni organ in izvršni svet že obravnaval zaradi neusklajenih vprašanj z občino Litija. 1.4. Neopravljene naloge na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok: •> - obravnava in soglasje k samoupravnim aktom vzgojno varstvenih organizacij iz istih razlogov, kot za osnovno šolstvo, - predlog reorganizacije vzgojno varstvenih organizacij, ki je bil izveden le pri poenotenju posameznih računovodskih opravil, ki ga je izvedla občinska skupnost otroškega varstva in mestna skupnost otroškega varstva. 1.5. Upravni nadzor je bil manj sistematičen, vendar glede na smo združili v skupno poročilo in analizo pogojev dela KS v občini, ki ga izvršni svet in skupščina še nista obravnavala. 2.3. Na področju dela za zadeve borcev in invalidov so bile opravljene vse naloge. 2.4. Na področju gradnje objektov družbenega standarda so bile opravljene v okviru operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda IL samoprispevka vse naloge in naloge pri usklajevanju in financiranju dodatnih programov. 2.5. Na področju spomeniškega varstva so bile izvedene vse naloge (Jelovškova galerija in spomeniški kompleks Urh). 2.6. Pri pomembnih skupnih aktivnostih na področju občine — javna razprava o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravni sporazum o izgradnji Kulturnega doma Ivan Cankar, samoupravni sporazum o združevanju sredstev TOZD s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju, je komite v celoti opravil načrtovana dela in naloge in sproti obveščal družbenopolitične organizacije in izvršni svet. 2.7. Na področju obrambnih priprav so bila izvedena vsa dela in naloge in izdelan obrambni načrt, razen izdelave obrambnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih organi skupščin SIS, razen zdravstva in socialnega skrbstva, niso izdelali kljub izda- v nim ukrepom. 2.8. Sodelovanje komiteja z izvajalci na področju družbenih dejavnosti je bilo zadovoljivo in okrepljeno s pobudami preko neformalnih skupin (aktivi) in individualnih poslovodnih organov. DAVČNA UPRAVA ni sodelovanje z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in izvajalci ni prišlo do potreb ukrepanja, razen dobrava ob ugotovljeni izgubi v letu 1979. 2. Opravljene naloge 2.1. Na področju samoupravnih interesnih skupnosti so bile izvedene vse redne naloge pri organizaciji, sklicevanju in oblikovanju itališč za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kljub težavam pri izpeljevanju delegatskega sistema. Opravljanje del in nalog za občinsko zdravstveno skupnost smo prevzeli s 1. 12. Pričakovano kvaliteto nismo dosegli kljub poprečni kvaliteti, ker nismo do septembra 1980 mogli razporediti del in nalog skladno s sistemizacijo (5 sej skupščin skupnosti za zaposlovanje, 3 seje skupščine raziskovalne skupnosti, 4 skupščine otroškega varstva, 3 seje skupščine socialnega varstva, 5 skupščin izobraževalne skupnosti in 4 skupščine kulturne skupnosti). 2.2. Na področju družbenih dejavnosti smo pripravili vse načrtovane analize in poročila, kljub posameznim terminskim zakasnitvam. Poročili in analizi s področja kulture in telesne kulture I. UVOD Pristojnosti, delo in naloge davčne uprave izhajajo iz republiškega zakona o davkih občanov, odloka o davkih občanov, odloka o davku na promet proizvodov in storitev, odloka o davku na promet nepremičnin, odloka o upravnih in komunalnih taksah, kakor tudi iz nekaterih zvezflih in republiških predpisov s področja davkov in taks. Organizacija davčne uprave je tako zastavljena, da zagotavlja možnosti in pogoje za uspešno in učinkovito izvajanje programiranih in drugih nalog, ki izhajajo iz davčnih in drugih predpisov. Delo davčne uprave se izvaja v naslednjih notranje organizacijskih enotah: ; 1. Odseku za odmero družbenih obveznosti s 14 delavci 2. Davčni inšpekciji s 7 delavci 3. Odseku za izterjavo družbenih obveznosti s 7 delavci 4. Davčnemu računovodstvu s 5 delavci 5. Referatu za odmero nadomestila stavbnega zemljišča s 4 delavci 6. Strokovno tehnična skupina s 4 delavci Davčna uprava ima skupno z načelnikom in pomočnikom načelnika sistemiziranih 42 delovnih mest. V letu 1980 je bilo povprečno zasedeno 38 delovnih mest, povprečna dejanska zaposlenost pa je zaradi bolniške, porodniške in druge odsotnosti znašala 34 delavcev ali 81 %. Številčno stanje sistemiziranih delovnih mest zadovoljuje, nepopolna zasedenost oziroma zaposlenost pa vpliva na nepravočasno ali premalo strokovno izvedbo programiranih del in nalog. D. PREGLED OPRAVLJENIH DEL IN NALOG NOTRANJE ORGANIZACIJSKIH ENOT DAVČNE UPRAVE V nadaljevanju tega poročila dajemo pregled realiziranih del in nalog, zastavljenih v programu dela za leto 1980, po posameznih organizacijskih enotah davčne uprave. 1. Odsek za odmero družbenih obveznosti Odmera davkov in prispevkov ter drugih družbenih obveznosti je ena najpomembnejših nalog v okviru davčne uprave. Odmera zajema dohodke od obrtne in intelektualne dejavnosti, zasebne kmetijske dejavnosti, premoženjske predmete, dohodke od premoženja, promet nepremičnin, dediščin in daril ter promet proizvodov in storitev. Opravlja se na podlagi letnih osnov ali v pavšalnem letnem znesku. Davki in prispevki, ki se plačujejo od letnih osnov, se plačujejo v obliki trimesečnih akontacij, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu in morajo biti plačani v 45 dneh od zapadlosti. V letu 1980 so delavci odseka za odmero družbenih obveznosti svoj program dela realizirali skoraj 100 %, zaradi nekaterih objek- livnih kakor tudi subjektivnih razlogov pa je včasih prihajalo do dobju, po posameznih davčnih virih izdano naslednje število od-določenih zakonskih oziroma časovnih odmikov. memih odločb: V okviru opravljenih del in nalog je bilo v obravnavanem ob- Vrsta davka Štev. odločb Odmera - din 1. Davek od kmetijstva 2.611 1,401.000,- 2. Davek in prisp. od obrti; * - redna letaa odmera 815 - akontacija 3.260 4.075 74,079.000,- 3. Davek od obrti - pavšalisti 137 592.000,- 4. Davek od intelektual. storitev 37 218.000,- 5. Davek iz skupnega dohod .občanov 120 1,269.000,- 6. Dav.na doh.od premož.od stavb 344 2,223.000,- 7. Davek na doh.od premož en j a 261 1,500.000,- 8. Davek na dediščine in darila 186 942.000,- 9. Davek na motoma vozila 215 2,198.000,- 10.Davek od premoženja od stavb 9.895 3,973.000,- 11.Temeljni promet.dav.od obrti 162 2,567.000,- 12.Temeljni prometni davek od nakupa motornih vozil 2.071 25,014.000,- 13. Republiški prometni davek od - obrti z 165 2,011.000,- 14. Republiški prom.davek od nakupa motornih vozil 2.071 11.150.000,- 15. Občinski promet.dav.od storitev 246 2,251.000,- 1 16. Občinski prometni davek od nakupa , motornih vozil 5.896 5.729.000,- 17. Davek na promet nepremičnin 200 6.058.000,- - negativnih odločb 923 . 989 18. Vodni prispevek 1,043.000,- 19. Prispevek solidarnosti 989 1,043.000,- 20. Prisp. za starostno za var o- i vanje kmetov 400 1,425.000,- Skupaj: 31.993 146.686.000,- zgoraj omenjenih opravil je bilo registriranih 124.406 Nadalje so bili obračunani mesečni prispevki za SIS od 935 cunov zasebnikov v vrednosti 450,300.000 dinarjev, od katerih je zaposlenih delavcev pri zasebnih obrtnikih v višini 20,415.000 ter 0 odtegnjenih 72,451.000 dinarjev družbenih obveznosti in izda- mesečni obračuni prometnih davkov za 290 davčnih zavezancev v 116 odločb o blokaciji žiro računov TOZD ali zasebnikov. znesku 6,829.000 dinarjev. / V pristojnost dela odseka spada tudi izdajanje potrdil o premoženjskem stanju, katera izdajata referenta za odmero davka iz kmetijske dejavnosti in ki sta v letu 1980 izdala 240 potrdil. 2. Davčna inšpekcija Davčna inšpekcija je v skladu s svojo pristojnostjo in programom dela za leto 1980 opravljala naloge inšpekcijsko kontrolnega nadzora nad tem, kako občani ter druge družbene in civilno pravne osebe izvršujejo družbene obveznosti na področju davčne zakonodaje. V prvem tromesečju je davčna inšpekcija opravila pri 65 zavezancih kontrolo inventurnih popisov, v 451 primerih kontrolo revalorizacije osnovnih sredstev in 126 tekočih pregledov poslovnih knjig. V mesecu marcu je pristopila k rednim pregledom poslovnih knjig in ugotavljanju odmernih osnov zasebnim obrtnim zavezancem za leto 1979. V drugem in tretjem tromesečju so delavci davčne inšpekcije v glavnem opravljali redne preglede poslovnih knjig in ugotavljali odmeme osnove pri zavezancih družbenih obveznosti iz obrtnih in intelektualnih dejavnosti, kjer so pregledali 685 poslovnih knjig. Poleg tega pa so tudi opravili 287 tekočih pregledov poslovnih knjig in snemanje prometa avtotaksistov. Zadnje tromesečje je bilo obdobje rednih tekočih pregledov, poslovanja obrtnih zavezancev, v katerem je bilo pregledano 435 zavezancev. Redni pregledi poslovnih knjig in ugotavljanje davčnih oziroma odmernih osnov je bilo več kot zadovoljivo. Inšpekcija je pri ugotavljanju odmernih osnov le-te v primerjavi z napovedmi povečala za 31,745.000 dinarjev ati za 19 %. V pristojnosti davčne inšpekcije je tudi izvajanje ukrepov zoper kršitelje davčnih predpisov. V letu 1980 je bilo izrečeno 13 mandatnih kazni v znesku 6.100 in 31 upravnih kazni v znesku 61.500 dinarjev. Sodniku za prekrške so bili prijavljeni 4 zavezanci. V davčni inšpekciji je sistemizirano 7 delovnih mest, zasedenih je bilo 6, dejansko pa je bilo zaradi porodniškega dopusta in bolniške odsotnosti dveh delavk povprečno zaposleno le 5 delavcev, ki so programirana dela in naloge v okviru razpoložljivega časa in možnosti skoraj v celoti izvršili. 3. Odsek za izterjavo družbenih obveznosti V odseku za izterjavo družbenih obveznosti je sistemizirano 7 delovnih mest katera je zasedlo 6 delavcev. Toda zaradi nadomeščanja delavcev v drugi organizacijski enoti je znašala povprečna zasedenost le 5,4 delavcev. Program dela ni bil v celoti realiziran zaradi neažumosti davčnega knjigovodstva, kakor tudi zaradi nepopolne zasedenosti, kar je vplivalo na izterjavo družbenih obveznosti, ki bo zaradi tega nižja za okrog 2 %. Naloga davčne izterjave je, da opravlja dela in naloge izterjave družbenih obveznosti, upravnih kazni, carine, sodnih taks in drugih obveznosti, ki jih zavezanci ne plačajo v zakonitem roku. V letu 1980 je bilo izdano 2.730 opominov za izterjavo družbenih obveznosti, ki jih davčna uprava odmerja in izterjuje. Poleg tega je bilo izdano 2.286 opominov za plačilo obveznosti, ki jih davčna uprava sama izterjuje. Odločb oziroma sklepov za prisilno izterjavo je bilo izdano 1.075 od tega: 231 za izterjavo družbenih obveznosti, kijih odmerja davčna uprava, 844 pa za izterjavo obveznosti, ki jih odmerja ah izterjajo drugi organi. Terensko delo izterjave družbenih obveznosti je v povprečju opravljalo 2,4 delavcev, ki so v letu 1980 v ta namen obiskali 5.504 zavezancev. V okviru odseka za izterjavo družbenih obveznosti posluje davčna blagajna, ki sprejema gotovinska in negotovinska vplačila družbenih obveznosti. V obravnavanem obdobju do 22. 12. 1980 je bilo v blagajni 12.927 gotovinskih vplačil v skupnem znesku 66.105.000 dinarjev in 365 negotovinskih vplačil v znesku 1.008.000 dinarjev. Razen zgoraj -navedenih del in nalog je bilo v davčni izterjavi opravljeno 12.737 drugih strokovnih opravil, ki so bila programirana v letu 1980 in ki so skoraj v celoti realizirana. Ocenjujemo, da bo do konca leta 1980 vplačano oziroma izterjano 134,950.000 dinarjev ali 92% odmerjenih družbenih obveznosti. 4. Davčno računovodstvo V davčnem računovodstvu se vodi evidenca o odmeri in plačevanju družbenih obveznosti, ki jih odmerja in izterjuje davčna uprava. Programirana dela in naloge niso bile v celoti oziroma pravočasno opravljena, kar je vplivalo na uspešnost dela celotne davčne uprave predvsem pa na delo davčne izterjave, kajti od ažurnosti knjigovodskih evidenc je možno podvzemati ustrezne ukrepe zoper neredne plačnike družbenih obveznosti. Razlogi za takšno stanje so v glavnem objektivni, manj pa subjektivne narave. V davčnem računovodstvu je sistemizirano in tudi zasedeno 5 delovnih mest, vendar znaša povprečna letna zaposlenost zaradi porodniškega dopusta ene delavke, bolniške odsotnosti delavk in delavke, ki že več kot eno leto nadomešča obolelo knjigovodsko delavko v referatu za nadomestilo stavbnega zemljišča, le 2,8 delavk, kar je več kot premalo za redno in ažurno delo računovodstva. Vprašanje polne zasedenosti delavcev smo poizkušali razrešiti z zaposlenimi delavci za določen čas, vendar so biti naši razpisi neuspešni, pa tudi z delom v podaljšanem delovnem času v zadnjem trimesečju nismo mogli v celoti ažurirati knjigovodskega poslovanja. Novo zaposlitev delavcev za nedoločen čas pa nam onemogočajo ukrepi za omejitev zaposlitev v letu 1980. 5. Referat za nadomestilo stavbnega zemljišča Leta 1980 so se v okviru davčne uprave opravljale tudi dela in naloge odmere in izterjave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so se do 30. 6. 1979 opravljale v okviru Oddelka za gradbene in komunalne zadeve. V referatu so zaposleni 4 delavci, od katerih je ena delavka že več kot eno leto na bolniškem dopustu, nadomešča pa jo delavka iz davčnega računovodstva. V obravnavanem obdobju se je zaradi uveljavitve novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v ljubljanskih občinah, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 1980 v glavnem delalo na novem izračunu nadomestila stavbnega zemljišča za 11.450 zavezancev, ki je osnova za izdajo odmernih odločb. Programirana dela in naloge zaradi kompliciranosti pri novem izračunu nadomestila in večkratne bolniške odsotnosti zaposlenosti niso bila opravljena v za to določenih rokih. Izračun in odmera nadomestila za stavbno zemljišče za leto 1980 za zavezance iz družbenega sektorja je bila opravljena v mesecu septembru, katerim je bilo odmerjeno 36,350.000 dinarjev nadomestila. Izračun za odmero nadomestila za stavbno zemljišče za zavezance iz zasebnega sektorja je bil zaključen koncem meseca oktobra in oddan v odmero oziroma izpis odmernih odločb Upravi za avtomatsko obdelavo podatkov pri SML. Zaradi prezasedenosti računalniških kapacitet pa bo odmera nadomestila za leto 1980 opravljena šele v januarju prihodnjega leta. V letu 1980 bo predvidoma vplačano 32,140.000 dinarjev nadomestila za stavbno zemljišče, kar je za 15,993.000 dinarjev ati za 100 % več kot v letu 1979. Računalniška oziroma avtomatična obdelava podatkov, ki je organizirana pri SML in se nanaša na odmero davkov in družbenih prispevkov iz nekaterih davčnih virov, nam že vrsto let povzroča težave zaradi nepravočasne odmere, kar vpliva na delo davčne uprave. Z nakupom računalniške opreme, računalnika „Delta“, ki smo ga prejeli v novembru 1980 in ki bi šel v obratovanje v mesecu januarju ati februarju leta 1981, se bo stanje v AOP bistveno spremenilo. Omogočilo bo hitrejšo in kvalitetnejšo obdelavo podatkov, odmero družbenih obveznosti ter realizacijo zastavljenih programerskih del in nalog v dogovorjenih oziroma zakonitih rokih. sekretariat za urbanistične IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOUA Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve in sprejema izvedbene urbanistične dokumentacije. (Zazidalni načrti, urbanistični red, dokumentacija za realizacijo in drugi urbanistični dokumenti.) Poleg tega sekretariat opravlja pravne in upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih in stanovanjskih zadev, cest in prometa ter varstvo okolja, ki so v pristojnosti občine, opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnipo ter opravlja strokovne naloge z zvezi z izvajanjem investicij družbenega standarda. Glede na vrsto, zahtevnost, odgovornost ter obseg del in nalog, ki izhajajo iz delovnega področja sekretariata je za opravljanje nalog potrebno 19 delavcev, in sicer: V odseku za urbanizem in gradbeno upravne zadeve 9 V samostojnem referatu za premoženjsko-pravne zad. 4 Za opravljanje naloge s področja komunale in stanovanjskega gospodarstva ter varstva okolja 2 Za administrativno-tehnična dela 4 OCENA IZVAJANJA PROGRAMA Normativno-pravna dejavnost v zvezi z izdelavo in sprejetjem urbanistične dokumentacije Osnovna naloga na tem področju je bila dokončna priprava Odloka o spremembah in dopolnitvah Generalnega urbanističnega plana razvoja mesta Ljubljane in urbanističnega programa za izven-mestno območje mesta Ljubljane. ^Enako je bil pripravljen Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Pripravljena so bila programska izhodišča za naslednje zazidalne otoke: MS 112/1 — Štepanjsko naselje (razširitev zazidalnega otoka) in MP 4/5 Zalog (industrijska cona). Izdelana je bila novelacija zazidalnega načrta za MS - 10 Zajčja Dobrava in ista dana v javno obravnavo. Pripravljeni so bili sklepi o potrditvi dokumentacije za realizacijo za naslednje investitorje: Papirografika, ŽG - kontejnerski terminal, G DP Gradis - TOZD Kovinski obrati in IMP — DO Klima TOZD Klimat. Poleg navedenega je upravni organ pripravil še naslednje odloke: - Odlok o prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Za Izvršni svet oz. skupino delegatov skupščine SR Slovenije je upravni organ pripravil pripombe za naslednje: - Osnutek zakona o urejanju prostora - Osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu - Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči Vsled enotnega obravnavanja in reševanja prošenj občanov za izjemne lokacije je upravni organ pripravil smernice za reševanje izjemnih lokacij ter iste predložil Izvršnemu svetu v sprejem. Prav tako je upravni organ pripravil poslovnik o delu Družbenega sveta za vprašanja s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja in istega je Družbeni svet sprejel. Odsek za urbanizem in Izvajanje upravnega postopka v odseku za urbanizem in gradbeno-upravne zadeve Odsek je vse programirane naloge v zvezi z izvajanjem upravnega Postopka uresničil. Izdanih je bilo 344 lokacijskih dovoljenj, 246 gradbenih dovoljenj, 155 odločb o odmeri odškodnine zaradi Spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, 100 uporabnih dovoljenj, 71 odločb o spremembi lokacijskega dovoljenja, o zavrnitvi lokacijskega dovoljenja ali podaljšanja veljavnosti lokacijskega dovoljenja, 19 odločb o spremembi tehnične dokumentacije, 45 odločb o določitvi hišne številke, 13 odločb o prenosu investi-torstva, 22 odločb o odstranitvi objektov, 74 vodnogospodarskih soglasij, 7 odločb o pripravljalnih delih, in 139 odločb o razpisu tehničnega pregleda. Skupaj torej 1235 odločb. Poleg tega je izdanih še 406 sklepov o ustavitvi postopka, sklepov, da se vloga zavrže, sklepov o stroških lokacijskega postopka in tehničnega pregleda in podobno ter 232 potrdil o urbanistični priglasitvi rednih vzdrževalnih del. Skupaj izdanih upravnih aktov 1878. Na podlagi dosedanjih izkušenj, ki smo jih pridobili v izvajanju Upravnega postopka 1977 — 1978 — 1979 smo planirali v letu 1980 izdajo cca 1670 upravnih aktov. Opazimo lahko nenehno naraščanje zahtev za izdajo lokacijskega dovoljenja privatnega sektorja, medtem ko število zahtevkov izdajo uporabnega dovoljenja tega sektorja pada. Iz tega razloga Je bilo v 1980. letu izdanih manj uporabnih dovoljenj kot smo Predvidevali v programu. Zasebni graditelji največkrat ne gradijo v skladu s potrjeno tehnično dokumentacijo in bi bil tehnični pregled objekta verjetno neuspešen. Nasprotno pa so investitorji družbenih objektov - pri Rradnji vse bolj disciplinirani in ni naraščanja zahtev za odobritev Rradnje po sprememnjeni tehnični dokumentaciji. Med neprogramirane naloge, ki pa jim je odsek v tem letu dal prioriteto sodi tudi izdaja 22-ih odločb o odstranitvi objekta izdanih zaradi rekonstrukcije Šmart inske ceste in izgradnje stanovanjske soseske Fužine. Odsek je v letošnjem letu sprejel preko 100 zahtevkov za izdajo izjemne lokacije od katerih je ena tretjina zavrnjenih. Ostali zahtevki so v skladu s sprejetimi smernicami za reševanje izjemnih lokacij, obravnavani na komisiji, ki je oblikovana pri Družbenem svetu za vprašanja s področja urbanističnih gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja SOB Ljubljana Moste-Polje. Odsek je na podlagi odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 razvrstil 272 objektov in investitorjem poslal isto število obvestil o razvrstitvi. Izdelano je bilo poročilo o razvrščanju, ki ga je Izvršni svet že obravnaval. x Kot poseben problem, ki zavira učinkovitost delovanja upravnega organa izstopajo pomanjkljive vloge za izdajo gradbenih dovoljenj dasiravno so že v lokacijskem dovoljenju točno našteta vsa zahtevana soglasja. Podobno se dogaja tudi pri zahtevkih za tehnični pregled, saj je zaprošen za objekt, ki še ni popolnoma zgrajen ah pa je pomanjkljiva dokumentacija, ki jo mora investitor predložiti komisiji. Problem predstavlja tudi stanovanjska izgradnja, ker niso izdana uporabna dovoljenja za posamezne komunalne priključke, to pa zavira izdajo uporabnih dovoljenj za same objekte. Zahteve za izdajo potrdil o priglasitvi del pri družbenih investicijah mnogokrat presegajo pogoje za izdajo potrdila. Ne glede na naštete pomanjkljivosti in težave, ki jih povzročajo investitorji sami, lahko trdimo, da je najmanj 80 % zahtev rešenih v zakonitem roku. Le zoper 1 % izdanih upravnih aktov so bile vložene pritožbe (19) iz česar lahko zaključimo daje bilo ugotavljanje dejstev v postopku pravilno in popolno. Naloge s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter varstva okolja. Naloge na tem področju so neposredno izvrševanje predpisov in vodenje postopkov, tako je bilo izdano 167 raznih upravnih odločb od tega največ odločb o dovolitvi prekopov in zapor cestnih površin (92) in odločb za izpraznitev nasilno vseljenih stanovanj (2). Vse te (22) odločbe so bile realizirane s prisilno izvršbo - deložacijo. Poleg izdaje upravnih odločb pa so bile opravljene še naslednje naloge: - občasni nadzori nad vzdrževanjem javnih cest ter redni nadzori pri sanacijah prekopov po javnih cestah - delo pri izvajanju programa o odpravi barakarskih naselij Porušeno je bilo 27 barak, od tega 13 v naselju Zg. Kašelj, na Šmart inski cesti 156 pa se je porušila 1 baraka s 14-timi stanovanji. S prizadevnostjo delovnih organizacij in SSS Ljubljana Moste-Polje (velja za Šmartinsko 156) je vsem zagotovljen ustrezen drugi stanovanjski prostor. Na področju varstva okolja se je pristopilo k izdelavi raziskovalne naloge »Bivalni pogoji v KS Zalog4'. Skozi celo leto smo bili vključeni v akcijo „Za čisto in zeleno Ljubljano44. Na območju naše občine je bilo odpeljano 1270 kub. m odpadnega materiala. Naloge s področja premoženjsko-pravnih zadev Te naloge opravlja samostojni referat za premoženjsko-pravne zadeve. Samostojni referat opravlja predvsem naloge neposrednega izvrševanja predpisov oziroma vodenja postopkov izvirajočih iz zakonov, odlokov, in drugih predpisov: - Postopek razlastitve ali omejitve lastninske in drugih prgvic, ki vsebuje tri med seboj ločene postopke (ugotovitev splošnega interesa, postopek razlastitve in postopek določitve odškodnine). - Postopek prisilnega prenosa pravice uporabe na zemljišču družbene lastnine - Postopek prenehanja lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompletno graditev - Postopek izročitve družbene lastnine v uporabo občine. - Postopek priznanja prednostne pravice uporabe zemljišča za gradnjo, za zemljišče, ki je bilo razlaščeno v kompleksu ali zemljišče, ki je bilo nacionalizirano. - Postopek določitve novega imetnika pravice uporabe na poslovnem prostoru. - Postopki po zakonu o kmetijskem zemljišču, ponudbe kmetijskih zemljišč, presežek maksimuma odpovedi lastninske pravice, itd. - Postopki po zakonu o nacionalizaciji ter razni postopki pred sodiščem (mejni spori, razdružitev solastnine, določanje od- Skodnine, itd.)* V primerjavi med opravljenim in programiranim delom je razvidno da pri programiranih delih (postopkih) ugotovitve splošnega interesa, razlastitve, prisilnega prenosa pravice uporabe program ni bil v celoti opravljen iz razloga, da je bilo programiranih za samo izgradnjo Poti spominov in tovarištva 30 postopkov. Samih postopkov ni bilo mogoče izvesti vsled pomanjkljive dokumentacije, opravljene pa so bile ustne obravnave za sporazumno pridobitev zemljišč, z več kot 40-imi lastniki zemljišč. Sklenjena je bila tudi poravnava z 20-imi lastniki in solastniki o odstopu zemljišča proti kasnejšemu plačilu odškodnine. Opaziti je tudi zmanjšanje predlogov za uveljavitev (priznanje) prednostne pravice uporabe zemljišča za gradnjo zaradi dejstva, ker je na območju občine Ljubljana Moste-Polje že zelo malo prostih parcel za individualno gradnjo (programiranih 20 postopkov - izvedenih 15 postopkov). Isto velja za postopke oz. izdajo odločb o dovolitvi začasne uporabe zemljišč (programiranih20 postopkov - izvedenih 11 postopkov) vsled zmanjšanja gradenj večjih investicijskih objektov -razen za stanovanjsko sosesko MS 4, 5 Fužine, ki je zaključena soseska in graditelji oz. investitorji ne potrebujejo začasne uporabe posameznih zasebnih zemljišč. Ugotovitev obsega funkcionalnega zemljišča (programiranih 20 postopkov - izvedenih 19 postopkov) je že več let izredno problematično, ker ZDRL ne izdeluje dokumentacije na podlagi meril iz odloka, za ugotovitev obsega funkcionalnega zemljišča. Ravno tako ni zakonsko določeno, kdo je pristojen za vodenje postopka (Vrhovno sodišče stoji na stališču, da je to stvar sodišča, vendar po neobveznem mnenju Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SRS ta postopek vodi upravni organ), zemljišč (programiranih 20 postopkov — izvedenih 11 postopkov) vsled zmanjšanja gradenj ponudb kmetijskega zemljišča - poslanih pa je bilo o7, od tega je Kmetijska zemljiška skupnost uveljavila 19 prednostnih nakupov zemljišč). Pri prometu z nezazidanimi stavbnimi zemljišči je bilo planirano 25 ponudb, realiziranih 20, vlog za dodelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je bilo planiranih 30 - realiziranih 14. Porastlo je število sklepov o ustavitvi postopka, urgenc in raznih dopisov (planiranih 200 - realiziranih 265). Poleg planiranih nalog so bile opravljene še naslednje naloge oz. postopki: — postopek prenosa pravice uporabe na poslovnem prostoru 2 - postopek določitve novega imetnika pravice uporabe (prenos zemljišč na občino Ljubljana-Bežigrad), vsled novih meja katastrskih občin - 1 — mejni spori med zasebnikom in zemljiščem DL — 4 - postopek za vrnitev zaplenjene nepremičnine - 1 - postopek prisilne izvršitve pravnomočne razlastitvene odločbe, ker razlaščenec ni hotel izročiti zemljišča za gradnjo VVZ Hrušica - pridobivanja zemljišč za gradnjo objektov družbenega standarda — izdaja soglasij za izvedbo parcelacije zemljišč na izvenmestnem območju — 16 — tajniški posli Iniciativnega odbora za ustanovitev Stavbne zemljiške skupnosti - sestavljenih je bilo 21 samoupravnih sporazumov o združevanju delegacij v konference delegacij ogromno je bilo tudi dela s pojasnili in odgovori, urgencami za podpis pristopnih izjav ter evidentiranja pristopnih izjav. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO, PRORAČUN IN SKUPNE ZADEVE Sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) opravlja zadeve iz več različnih področij, čemur je prilagojena tudi notranja organizacija. Notranji organizacijski enoti sta Odsek za občo upravo in Odsek za proračun in skupne zadeve. Dela in naloge, ki se izvajajo izven teh organizacijskih enot pa so: dela in naloge za izvršni svet, kadrovska in organizacijska dela ter evidenčno administrativna dela ter naloge V sekretariatu je sistemiziranih 41 del in nalog, nezasedena pa so samo dela in naloge svetovalca predsednika izvršnega sveta. 1 1. Odsek za občo upravo V tem odseku so sistemizirana dela in naloge z zelo različno vsebino zato je potrebno to poročilo razčleniti po posameznih področjih. 1.2. Dela in naloge samostojnega svetovalca za pravne zadeve Poleg rednih in manjših enkratnih nalog je samostojni svetovalec pripravil: — osnutek in predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, -osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje in sodelovanje pri usklajevanju mestnega in občinskih statutov, — odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in skupnih službah, - ob volitvah v novo preoblikovanih krajevnih skupnostih pa je opravljal strokovna in tehnična opravila za volilno komisijo skupščine občine. V naslednje leto se prenaša neizvršena naloga: - vzpostavitev in vodenje evidence sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, Id sta jih sprejela ali k njim pristopila skupščina občine in izvršni svet. Opomba: delavka je nastopila delo šele 1. julija zaradi opravljanja pravosodne prakse. 1.3. Dela in naloge svetovalca za normativne zadeve OZD in družbeni nadzor Dela in naloge upravnega nadzora nad samoupravnim ter normativno pravnim delovanjem OZD, so novo delovno področje občinskih upravnih organov uvedeno z novim rep. zakonom o državni upravi. Dela in naloge niso natančno opredeljene, zato se je v letošnjem letu delo na tem področju prilagajalo predvsem tekočim potrebam OZD, ter imelo bolj instruktivni, manj pa kontrolni značaj. Predvsem je šlo za strokovno pomoč pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z Ustavo in zakoni, za pomoč pri sprejemanju samoupravnih odločitev, pri čemer so prevladovale odločitve s področja delovnih razmerij, pomoč pri delu disciplinskih komisij ter sodelovanje s komisijami samoupravne delavske kontrole. Pismene informacije splošnejšega značaja so bile dane vsem OZD v občini v obliki gradiva o vključevanju določil družbenega dogovora o kadrovski politiki v samoupravne splošne akte OZD, ter osnovnim šolam v obliki gradiva o vključevanju določil novega zakona o osnovni šoli v samoupravne splošne akte osnovnih šol. Konkretne pismene informacije v obliki pripomb na samoupravne splošne akte (že sprejeto ali v fazi osnutka) kakor tudi predlogi za izvedbo posameznih postopkov samoupravnega odločanja pa so bile dane naslednjim OZD: 1. Glasbena šola Moste — predlogi za uskladitev aktov z ustavo in zakoni 2. Gostinsko podjetje Moste — pripombe na samoupravne splošne akte 3. OŠ Polje — navodilo o izvedbi postopkov za ustanovitev samostojne osnovne šole 4. WO — Angelce Ocepek - predlogi o določitvi delavcev s posebnimi pooblastili 5. Perutnina Zalog - mnenje o izvedbi postopka sklenitve del. razmerja. Izvedeni sta bili dve anketi, in sicer: Anketa o zagotavljanju varstva pri delu - analiza bo pripravljena skupno s komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Anketa o zagotavljanju pravne pomoči v OZD. Svetovalec za normativno pravne zadeve OZD in družbeni nadzor opravlja tudi strokovne naloge in tajniške posle za: Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ter Komisijo za družbeni nadzor. Poleg tega so bile izvedene tudi nekatere naloge v zvezi s pripravo obrambnega načrta službe za nastanitev in preskrbo skupščine' občine. 1.4. Dela in naloge svetovalca za krajevne skupnosti V preteklem letu je svetovalec za krajevne skupnosti poleg rednih nalog izvrševal tudi druge, ki so vezane z dejavnostjo krajevnih skupnosti. Sodeloval je pri pripravah za pričetek delovanja skupne finančne službe za KS, pri pripravah in izvedbi referenduma o preoblikovanju KS, ter pri volitvah v preoblikovanih krajevnih skupnostih. Kot član delovne skupine pri MK SZDL pa je sodeloval tudi pri pripravi gradiva: Aktualna vprašanja dograjevanja sistema financiranja KS v Ljubljani. 1.5. Dela in naloge referenta za gospodarsko upravne in splošne zadeve V letu 1980 je bilo izdanih: - 71 obrtnih dovoljenj - 64 dovoljenj za avtoprevozniško dejavnost - 28 odločb o prenehanju opravljanja obrtne dejavnosti - 14 potrdil o opravljanju gospodarske dejavnosti kot postranski poklic - 8 odjav dejavnosti kot postranski poklic Število samostojnih obrtnikov na dan 31. 12. 1980 je tako naslednje: - 525 samostojnih obrtnikov - 242 samostojnih avtoprevoznikov - 34 samostojnih gostincev - 108 oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Z večanjem števila obrtnikov se povečuje tudi število drugih odločb in potrdil, ki so vezana na poslovanje samostojnih obrtnikov. Tako je bilo naprimer izdanih 563 potrdil za uvoz repro-materiala in strojev. Na predlog Regionalne zdravstvene skupnosti, je bilo uvedenih kar 28 postopkov za odvzem obrti zaradi nerednega plačevanja prispevkov. Od teh je bilo 21 postopkov ustavljenih zaradi naknadnega plačila, 7 postopkov pa še ni končanih. Pričakujemo, da se bo stanje občutno izboljšalo, ko bo izterjavo prispevkov prevzela davčna uprava. 1.6. Dela in naloge referenta za delovna in učna razmerja Registriranih je bilo 443 novih kolektivnih pogodb ter 315 aneksov k tem pogodbam, hkrati pa je bilo evidentiranih 320 odpovedi, kar kaže na precejšnjo fluktuacijo delavcev pri zasebnih delodajalcih. Učnih pogodb je bilo sklenjenih 530, ter izdanih 927 delovnih knjižic. 1.7. Tekoče in ažurno so bila opravljena vsa dela v vložišču, sprejemni pisarni in v arhivu. 2. Odsek za proračun in skupne zadeve 2.1. Proračun oz. finančna služba Delavci finančne službe so v tem letu opravljali dela in naloge, ki so opredeljene v programu za leto 1980, s to razliko, da je 1. 7. 1980 pričela z delom skupna finančna služba za krajevne skupnosti. Vanjo je trenutno vključenih le 8 krajevnih skupnosti, s Pričetkom leta 1981 pa se bodo vključile še vse ostale. Delovno področje finančne službe lahko strnemo v pet osnovnih nalog: 1. Sestavitev proračuna in rebalans Osnutek proračuna za leto 1980 je bil sestavljen v skladu z izhodišči za oblikovanje splošne porabe v občinah in mestu. Predloženih je bilo več variant, o katerih je razpravljal izvršni svet. Zaradi specifičnosti usklajevanja splošne porabe med občinami in na ravni mesta, je bil predlog proračuna sprejet na skupščini v mesecu marcu 1980. V predhodnem obdobju so se splošne družbene potrebe občine financirale v skladu z odlokom o začasnem financiranju, ki je bil sprejet v decembru 1979. 2. Sestava finančnih načrtov upravnih organov in skladov Finančni načrti upravnih organov in skladov so bili sestavljeni na podlagi potreb, vendar v skladu z določili družbenega dogovora 0 razporejanju dohodka v letu 1980 in drugimi predpisi, Id urejajo to področje. 3. Dela v zvezi z izvajanjem investicij Finančna služba je v letu 1980 opravljala pripravljalna, usklajevalna, knjigovodska in računovodska dela v zvezi z izvajanjem investicij in drugih večjih vlaganj. Med te bi lahko šteli predvsem: t. adaptacija spomeniškega kompleksa Urh v vrednosti 4,202.000,00 din 2. izgradnja Doma španskih borcev v vrednosti 65,103.000,00 din 3- nakup objekta za potrebe PM v Polju v vrednosti 25,731.000,00 din 4. nakup kadrovskih stanovanj v vrednosti 7,106.000,00 din 5. nabava opreme za potrebe AOP v vrednosti 5,120.000,00 din pripravljalna dela v zvezi z izgradnjo ZD Fužine in telovadnice pri OŠ Kette-Mum v skupni vrednosti 2,250.000,00 din '• adaptacija toplovodne postaje v stavbi Proletarska c. 1 v vrednosti 1,279.000,00 din , Skupna vrednost vloženih sredstev v navedene objekte znaša HO,791.000 din. 4. Izvrševanje sklepov IS in priprava gradiva za IS 5. Knjigovodska in računovodska dela Finančna služba je v letu 1980 opravljala naslednja knjigovodska in računovodska dela: - sestavitev periodičnih in zaključnih računov za proračun, organ IS, upravni organ, delovno skupnost upravnega organa in njenih skladov, krajevnih skupnosti (priprave), sklad skupnih rezerv, sredstva solidarnosti, sredstva za pomoč otrokom iz socialno ogroženih kmdčkih družin itd. — obračun inventure in revalorizacije osnovnih sredstev, — sestava popisnih listov nepremičnin in inventarnih predmetov z izračunom amortizacije in poročilo o revalorizaciji — knjigovodstvo osebnih dohodkov z administrativnimi prepo- vedmi delovno — blagajniško poslovanje za proračun, upravni organ, delovi skupnost za pospeševanje kmetijske proizvodnje, LO in TO, — sestavitev amortizacijskih načrtov za dana posojila — izstavljanje računov za najemnine poslovnih proste — vodenje dospelih obveznosti v skladu z zakonom plačil in likvidacija računov, prostorov zakonom o zavarovanju — nakazila honorarjev, družbenih pomoči in dotacij, — razna druga dela (spremljanje predpisov, izdajanje različnih potrdil, seminarji, administrativna dela, poročanje na zborih delavcev). Na podlagi evidentiranih podatkov lahko ugotovimo, da se ie količina opravljenega dela v primerjavi z delovnim programom finančne službe za leto 1980 povečala za okrog 25 %. Povečanje se ugotavlja predvsem na račun uvedbe skupne finančne službe za krajevne skupnosti ter zaradi ločenega evidentiranja nekaterih stroškovnih postavk za posamezne upravne organe. 2.2. Služba za skupne zadeve Dela in naloge, ki se štejejo kot skupne zadeve opravljajo ekonom, kurir, hišnik, kuhar, šofer, razmnoževalec, telefonist in snažilke. Ker vsa dela razen čiščenja opravljajo posamezniki je tu prisotna specifična problematika. Vsako nadomeščanje namreč povzroča, da se lahko opravijo dela, ki so najbolj nujna, ostala pa ostanejo vsaj začasno neizvršena. To je najbolj očitno pri delih in nalogah ekonomata, kjer ni bilo opravljeno oštevilčenje opreme in nastavitev sobnih inventarnih kartonov. Zelo se je povečal obseg dela v razmnoževalnicL Za primer naj navedemo, da je bilo narejenih 541.550 fotokopij A-4 in razmnoženih 784.471 strani na ciklostil in offset. Poseben problem predstavlja zaradi preobremenjenosti telefonska centrala. Ob ukrepih za spremenjen odnos uprave do občanov bo treba tudi temu problemu v bodoče posvetiti več pozornosti, saj počasno posredovanje telefonskih pozivov prav gotovo prispeva k nezadovoljstvu občanov. 3. Dela in naloge, ki se izvajajo izven organizacijskih enot - Svetovalec za kadrovske in organizacijske zadeve je tekoče opravljal vsa dela s področja delovnih razmerij, poudarek pri njegovem delu pa je bil na organizacijskih zadevah. Sodeloval je pri pripravah na novo organiziranost upravnih organov, in sicer pri izdelavi pravilnikov o organizaciji in delu, pravilnikov o sistemizaciji del in nalog za vsak posamezni upravni organ, ter pri izdelavi njihovih statutov. Izvršeni pa so bili tudi opisi del in nalog po posameznih delovnih področjih ter skupinah del in nalog. - Organizacijsko tehnična sekretarka je skrbela za pripravo sej in nemoteno delo izvršnega sveta, za pretok informacij ter opravljala druga dela po nalogu predsednika izvršnega sveta. - Pri ostalih delih, ki se izvajajo izven organizacijskih enot, je potrebno izpostaviti nezasedena dela in naloge svetovalca predsednika izvršnega sveta. Pri tako obsežnem delu izvršnega sveta bo nujno ta dela zasesti čimpreje. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO I. UVOD V preteklem letuje sekretariat za ljudsko obrambo izvajal svoje naloge v skladu z zakonom, statutom občine, odlokom o upravnih organih, navodili republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, sklepi občinskega komitfeja za SLO in DS, sveta za LO, V, DS, izvršnega sveta, navodili vojaškega okrožja, navodili in dogovori na koordinacijskih sestankih pri upravi za LO SML Delovno področje sekretariata za ljudsko obrambo so splošne zadeve, obrambni načrt občine, načrt občine za odpravljanje in preprečevanje izrednih razmer, usmerjanje in usklajevanje ter nadzor nad obrambnimi pripravami vseh obrambnih subjektov v občini, mobilizacijske zadeve, civilna zaščita, vojno upravne zveze, izobraževanje prebivalstva, naborne zadeve, zadeve usmerjanja mladine v vojaške poklice, materializacija SLO, zadeve s področja družbene samozaščite ter vodenje upravnega postopka. Sekretariat za ljudsko obrambo ima sistemiziranih 7 skupin nalog in opravil, od teh pa eno delovno mesto ni zasedeno, in sicer delovno mesto delavca za zveze in kriptozaščito. V teku leta je zaradi porodniškega dopusta pretežno bila odsotna administratorka. Sekretariat za ljudsko obrambo je izvajal svoje naloge po programu dela in izven programa dela. H. NALOGE PO PROGRAMU DELA Sekretariat za ljudsko obrambo ie izvršil vse naloge po programu dela za leto 1980 razen sledečih nalog: - Naloge pri izdelavi dokumentacije za izgradnjo objekta gasilske brigade in občinskih enot civilne zaščite, ker požarna skupnost ni pripravila ocene požarne ogroženosti mesta Ljubljane. Ocena ie sedaj izdelana tako, da se lahko ta naloga izvaja v prihodnjem letu. Prav tako je gradnja tega objekta na območju naše občine dobila prioriteto. - Načrt poverjeništva za promet in zveze ni dograjen zaradi kadrovskih in vsebinskih problemov tega področja. Eden izmed glavnih vzrokov pa je v tem, ker načrt še ni izdelan na nivoju mesta. - Kadrovska popolnitev občinskega združenega odreda po programu za leto 1980, zaradi kadrovskih težav, saj se odred po-polnjuje z vojnimi obvezniki, ki niso razporejeni v oborožene sile oziroma jim preneha vojaški razpored. - Dopolnilni pouk na področju vzgoje in izobraževanja - Organizacija pouka in seminarjev za načelnike in pomočnike načelnikov NZ saj ie bila narodna zaščita v tem letu maksimalno angažirana v opravljanju nepredvidenih dejavnosti in vaj. - Naloga postavitve in preizkusa alarmnih naprav v prostorih sekretariata za ljudsko obrambo, ker ni za priključitev alarmnega sistema proste telefonske linije. Alarmni sistem pa je v celoti inštaliran. — Programirane naloge z področja OJOA, ker je dogovorjeno, da služba OJOA se razvija pri upravi za ljudsko obrambo SML — Upravnih odločb, katere smo zamenjali z razgovori in svetovanjem — Pregledov stanja obrambnih priprav pri SIS, ki niso bili opravljeni v takem obsegu kot bi bilo potrebno zaradi njihovih lastnih težav na tem področju. m. NALOGE IZVEN PROGRAMA DELA V teku minulega leta je sekretariat za ljudsko obrambo izvajal številne naloge, ki niso bile programirane ter so se pojavile zaradi nastalih mednarodnih mednarodnih vojnopolitičnih in varnostnih razmer in družbenih potreb. Te naloge so bile v znatno povečanem številu vojaških mobilizacij, večkratnem aktiviranju narodne zaščite, vaja Ljubljana 80/1, II, aktivizaciji enot in štabov civilne zaščite ter izdelavi dokumentov za preprečevanje naravnih nesreč, nalogah v zvezi z materialno opremljenostjo mladinskih delavnih brigad JANČE 80, strokovnih opravil za SPV (svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), izobraževanju prebivalstva vendar pa ta naloga ni bila opravljena. ZAKLJUČKI V minulem letu so bili delavci sekretariata preobremenjeni z izvajanjem dopolnilnih nalog, ki so bile po zahtevnosti in obsegu večje od programiranih nalog. Ocenjujemo, da je kljub takemu obsegu nalog sekretariat za ljudsko obrambo te v redu izvršil, čeprav je zaradi tega delno trpela kvaliteta. Programirane in neprogramirane naloge so zahtevale, da se je mnogo dela opravljalo ob nedeljah, praznikih in v nočnem času kar je povzročilo psihično in fizično obremenjenost delavcev. To kaže, da je obseg del, ki se stalno povečujejo s prenosom pristojnosti in odgovornosti na občinske upravne organe vsako leto znatno večji kar bo nujno zahtevalo dopolnitev sistemizacije delovnih mest in povečanje števila delavcev. Podružbljanje SLO in DS vse bolj zahteva izvajanje nalog tudi za družbene organe ter tesnejše povezovanje vseh obrambnih struktur kar pa pomeni znatno več družbeno političnega dela. Poseben problem s katerim se srečujemo, so skladiščni prostori za materialna i sredstva SLO in DS, ki se iz leta v leto vse bolj povečujejo ter zahtevajo posebej urejene ter varovane prostore. Sekeretariat za ljudsko obrambo je sodeloval z upravnimi organi in usmerjal njihovo delo na obrambnih pripravah kar velja tudi za družbeno politične organizacije. V njihovem delu na področju SLO je dosežen precejšnji napredek. Sekretariat za ljudsko obrambo je pripravljal gradivo za seje komiteja, sveta, IS, štaba CZ in SPV. Izdelal je vsa zahtevana poročila in analize za potrebe občinskih mestnih in republiških organov. Imel je redna posvetovanja z nosilci obrambnih priprav v KS, OZD. Izvajal je urjenje vojne enote za zveze ter nabavljal materialna sredstva za organe skupščine občine KADROVSKA SLUŽBA Kadrovska služba pri Izvršnem svetu Skupščine občine je samostojna strokovna služba. Za delo v kadrovski službi je sistemiziranih 5 delavcev. Zapo- slene so štiri delavke. zasedeno 1. vodja službe - član IS da 2. svetovalec za kadrovske zadeve da 3. svetovalec za izobraževanje ' — 4. referent za evidenco da 5. administrator da Temeljna naloga kadrovske službe je spremljati in analizirati izvajanje in uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini, ki je bil sprejet v letu 1979 in posredovati delegatom skupščine občine zaključke in predloge za hitrejše in učinkovitejše uresničevanje družbenega dogovora. Izdelano je bilo poročilo, ki je vsebovalo vsa področja družbenega dogovora o kadrovski politiki: zaposlovanje, izobraževanje ob delu in iz dela, štipendiranje, pripravništvo, zdomce, odlikovanja, individualne poslovodne organe, kadrovske službe. 1. Zaposlovanje Družbeni plan občine za leto 1980 je določal porast zaposlovanja za 2 %. Kljub dogovorjeni stopnji zaposlovanja v občini, OZD niso uskladile svojih potreb z začrtano politiko občine. Zato je bilo organiziranih z vodji kadrovskih služb po gospodarskih panogah več usklajevalnih sestankov, vendar kljub vsem prizadevanjem so OZD vztrajale pri svojih zahtevah po prekomernem zaposlovanju -po njihovih planih naj bi se povečalo zaposlovanje za najmanj 5 %. \ Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je potekalo zaposlovanje v občini v mejah dogovorjene stopnje po družbenem planu. Kadrovska struktura zaposlenih pa je ostala nespremenjena, ker so OZD zaposlovale predvsem nekvalificirane delavce. Gospodarstvo v občini pa bi v teh težkih časih gospodarjenja potrebovalo sposobnih visokostrokovnih delavcev. 2. Štipendiranje Družbena usmeritev naj bi se število štipendij iz združenih sredstev iz leta v leto zmanjševalo in se večalo število kadrovskih štipendij, se v občini sicer uresničuje, vendar prepočasi. OZD, ki imajo slabo kadrovsko strukturo zaposlenih delavcev tudi ne podeljuje štipendij in si po tej poti ne zagotavljajo mladih strokovnih kadrov. 3. Razpisni postopki za individualne poslovodne organe Kadrovska služba vodi razpisne postopke individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in skrbi, da potekajo v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. Pripravlja gradivo za Izvršni svet in Koordinacijo za kadrovske zadeve pri OK SZDL Sodeluje s člani paritetnih komisij, ki so bili imenovani od skupščine občine. Za člane komisij je bil organiziran razgovor, na katerem so bili člani seznanjeni z razpisnimi postopki in razreševanjem problemov, ki se pojavljajo pri posameznih razpisnih postopkih. V letu 1980 je bilo v občini 49 razpisnih postopkov. 4. Odlikovanja j Izdelano je bilo poročilo o odlikovanjih oz. o delu komisije za ! odlikovanja in dana pobuda OZD in krajevnim skupnostim, da so 1 pričeli z imenovanjem komisij za odlikovanja in tako zagotovili 1 tekoče spremljanje delavcev in občanov pri njihovem delu in po- 1 sebnih prizadevanjih pri razvijanju samoupravnih odnosov v OZD 1 ali krajevni skupnosti. Za predsednike in člane komisij je bil organiziran posvet. V letu 1980 je bilo obravnavanih 214 predlogov za odlikovanja * in organizirane so bile tri svečane podelitve odlikovanj v občini in več v OZD. ^ 5. Evidenca Organizacije združenega dela in druge skupnosti, kadrovska služ- J ba in Sekretariat za kadre pri IS Slovenije vodijo evidenco delavcev ' z visoko in višjo izobrazbo in delavcev, ki opravljajo razne družbene funkcije v OZD in v občini. Vseh popisanih je približno 3500 delavcev v občini. Vodijo se vse spremembe popisanih, to je odjave in na novo prišle v občino in nove poročevalske enote (novih poročevalskih enot 16 — skupno 199 poročevalskih enot) 6. SLO Izdelana je bila bilanca kadrov v OZD in celotnega prebivalstva v občini in obrambni načrt poverjeništva za kadre in delo. Kadrovska služba pripravlja: - predloge kadrov za razne komisije in delegate za komisije, svete in odbore pri skupščini občine, Izvršnem svetu, za skupščino mesta Ljubljane idr. gradiva za: - skupščino občine - Izvršni svet - Koordinacijo za kadre pri OK SZDL - komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - komisijo za odlikovanja - komisijo za spremljanje družbenega dogovora o kadrovski po- litiki - Izvršni odbor za štipendiranje. Služba sodeluje: - s kadrovskimi službami v organizacijah združenega dela in drugimi skupnostmi x - z društvom kadrovskih delavcev v občini - z družbenopolitičnimi organizacijami v občini - s člani paritetnih komisij - s predsedniki komisij za odlikovanja v OZD in KS - s kadrovsko službo pri skupščini mesta Ljubljane - s strokovno službo SIS za zaposlovanje - z ostalimi občinskimi kadrovskimi službami v Ljubljani - z Republiškim sekretariatom za kadre. Zaradi enotnega izvajanja kadrovske politike organiziramo v najtesnejšem sodelovanju z društvom kadrovskih delavcev razna funkcionalna izobraževanja delavcev zaposlenih v kadrovskih službah in seznanjamo delavce kadrovskih služb o vseh dogajanjih s področja kadrovske politike. Program kadrovske službe je bil izvršen, razen, da nismo pridobili namestnikov za komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose in Komite za družbene dejavnosti. Z INSTITUT ZA JAVNO UPRAVO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI POVZETEK ANALIZE DELOVANJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1980 v.___________:__________ ________l_____________J Izhodišče analize in njen namen Izhodišče analize delovanja izvršnega sveta in upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predstavljajo funkcije izpitnega organa in upravnih organov, ki jih določata Zakon o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter jeznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sloverme ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). Te mnkcije pomenijo temeljne cilje, ki jih zasledujejo izvršilni in Upravni organi oziroma pomenijo s stališča teh organov njihove temeljne naloge. Namen pričujoče analize je ugotoviti, v kolikšni meri so izvršni svet in upravni organi Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izpolnili te svoje temeljne naloge v letu 1980 ter po-^bej izpostaviti tiste naloge, ki se do sedaj niso izpolnjevale ozi-roma se niso zadovoljivo izpolnjevale. Na tem mestu moramo poudariti, da analiza zaradi izredno kratko odmerjenega časa za njeno Uvedbo ni mogla zajeti celotnega konkretnega delovanja izvršnega ?Veta in upravnih organov, ker bi bilo treba v ta namen najprej delati normativno analizo vseh upravnopravnih pristojnosti in °Pravil občinskih upravnih organov ter nato ugotoviti dejansko izvajanje teh pristojnosti in opravil. Iz tega razloga je rezultat ana-uze samo preliminarna ocena delovanja izvršnega sveta in upravnih mganov s stališča izpolnjevanja njihovih temeljnih nalog, medtem *° v tej oceni praviloma ni zajeta ocena kvalitete izpolnjevanja konkretnih nalog. 2- Uporabljene metode . Analiza je bila izdelana na podlagi analitične metode z uporabo Pomenih virov. Pri tem smo analizirali zvezne, republiške in občin-ske predpise, ki določajo temeljne naloge izvršnemu svetu in uprav-mm organom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, programe dela izvršnega sveta in upravnih organov, opise del in nalog posameznih upravnih delavcev, ter periodična in letna poročila izvršne- sveta in upravnih organov. To metodo smo dopolnili z metodo dePosrednih razgovorov, pri čemer smo intervjuvalivečje število Uukcionarjev in upravnih delavcev. nuni preobširna, objavljamo njen povzetek, ki skupaj z letnimi poročili uai delegatom celovito informacijo o delu izvršnega sveta in upravnih orga-lc°v v letu 1980. Takšen rezultat bi lahko dala analiza samo na podlagi JjOntinuiranega polletnega spremljanja dela upravnih organov, kar je vsebina ^ugega dela te analize, ki bo opravljena v letu 1981. 3. Analiza delovanja upravnih organov Temeljne naloge upravnih organov, iz katerih smo izhajali pri tej analizi, določa zvezni zakon o sistemu državne uprave v svojem 26. členu in so naslednje: — izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine družbenopolitične skupnosti in njenega izvršilnega organa ter izvajanje njunih smernic in načelnih stališč; — odgovornost za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni; — spremljanje stanja na področjih, za katera so ustanovljeni in dajanje pobud za reševanje vprašanj na teh področjih; — odločanje v upravnih stvareh; — pripravljanje predpisov in drugih splošnih aktov; — opravljanje drugih zadev, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut ter drugo strokovno delo za skupščino in izvršilni organ." Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je v letu 1980, kot kaže opravljena analiza, le deloma izvrševal funkcijo odgovarjanja za stanje na področju, za katero je ustanovljen, pri čemer so pomanjkljivosti predvsem pri spremljanju pojavov in gibanj, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v družbi in za varstvo pravic in interesov občanov. Tudi funkcijo spremljanja in stanja na svojem področju je sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve opravljal le deloma, saj je analiza pokazala določene pomanjkljivosti pri spremljanju stanja na področju stanovanjskih zadev, varstva okolja in zemljiških zadev. Zelo dobro pa je sekretariat izvrševal funkcijo odločanja v upravnih stvareh, pri čemer je izvrševal vse pristojnosti občinskega upravnega organa, čeprav so bile v analizi ugotovljene nekatere pomanjkljivosti pri vodenju upravnega postopka. Le deloma pa je sekretariat opravljal naloge na področju upravnega nadzora nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov komunalne in stanovanjske skupnosti ter komunalnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Izredno obsežno delo pa je opravil sekretariat v okviru funkcije pripravljanja predpisov in drugih splošnih aktov ter opravljanja strokovnega dela za skupščino in izvršni svet, kjer je pripravil večje število odlokov s področja urbanizma in pre-moženjsko-pravnih zadev. Nekateri planirani predpisi sicer niso bili pripravljeni, vendar ne zaradi razlogov, ki bi bili na strani sekreta-i riata. Sekretariat je tudi opravil obsežno strokovno delo za izvršni svet in skupščino predvsem v zvezi s pripravljanjem poročil in pri- pomb v zvezi s prejemanjem novih zakonov na tem področju. Poleg tega je sekretariat pripravil smernice za reševanje izjemnih lokacij, poslovnik o delu. družbenega sveta s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter različne analize in poročila za skupščino in izvršni svet. V okviru izvrševanja strokovnih nalog za samoupravne interesne skupnosti je sekretariat opravil le nekatere strokovne naloge za Iniciativni odbor za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti, pri čemer je treba poudariti, da na delovnem področju sekretariata ni veliko možnosti za opravljanje teh nalog. zakon. Kljub temu, da gre za izredno pozitivno prizadevanje, pa je treba v zvezi z opravljanjem teh nalog v komiteju še rešiti nekaj problemov pri notranji organizaciji in sistemizaciji kot kažejo rezultati analize. Sekretariat za ljudsko obrambo je v letu 1980 opravil predvsem obsežne naloge s področja upravnega nadzorstva, kjer je izvršil številne preglede obrambnih načrtov, hkrati pa tudi nudil pomoč sa- Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 'je v letu 1980 v okviru funkcije odgovarjanja za stanje na področju, za katero je ustanovljen, opravil številne naloge v zvezi s pravočasnim sproženjem in spremljanjem pripravljanja planskih aktov ter v zvezi s spremljanjem uresničevanja družbenih planov. Iz podatkov, ki so na razpolago, pa ni mogoče ugotoviti, koliko je komite obveščal skupščino in izvršni svet o pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v družbi, za varstvo pravic in interesov občanov in za uveljavljanje ustavnega položaja in vloge samoupravnih organizacij in skupnosti, taiko da je navedeno funkcijo moupravnim organizacijam in skupnostim na tem področju. V celoti je sekretariat tudi izvrševal funkcijo odločanja v upravnih stvareh, čeprav na tem področju nima obsežnih pristojnosti. V okviru funkcije pripravljanja predpisov in drugih splošnih aktov ter strokovnega dela za skupščino in izvršni svet, je sekretariat pri- | pravil Sterilne odloke, spremembe obrambnega načrta občine ter ; strokovne naloge za svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. V okviru te funkcije pa bi moral sekretariat pripraviti tudi obrambni načrt delovnih skupnosti občinskih upravnih organov, ker je zaradi njegove strokovnosti na tem področju taka ureditev najracionalnejša. V okviru funkcije odgovarjanja za stanje na svojem področju je sekretariat predvsem poročal skupščini in izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki imajo pomen za krepitev ljudske obrambe ter pripravil številne analize na tem področju, čeprav po podatkih, ki jih je ugotovila analiza, to delo ni bilo D vsem ažurno. Obsežne naloge je sekretariat izvršil tudi v okviru povsem ažurno. Obsežne naloge je sekretariat izvršil tudi v okviru funkcije spremljanja stanji- na svojem področju in dajanja pobud, saj je v celoti spremljal stanje obrambnih priprav v občini. Sekre- izvrševal le deloma. Tudi funkcijo spremljanja stanja in dajanja pobud je komite opravljal le deloma, saj je na področju gospo- darstva predvsem spremljal finančna gibanja, ne pa tudi statusne spremembe OZD, organsko sestavo sredstev za delo, stanje, teh sredstev in njihove izkoriščenosti ter podobna materialna vprašanja. V okviru funkcije odločanja v upravnih stvareh komite nima mnogo pristojnosti, saj odloča le v zadevah s področja kmetijstva, pri čemer je v celoti izvrševal te naloge. V okviru funkcije upravnega nadzora bi moral komite opravljati nadzor nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov SIS za pospeševanje kmetijstva in tariat ni opravljal nobenih strokovnih nalog za samoupravne interesne skupnosti, čeprav bi bilo treba proučiti vprašanje, ali naj sekretariat pripravlja obrambne načrte za SIS, predvsem za tiste, pri katerih nastopajo v zvezi s tem težave. kmetijske zemljiške skupnosti, vendar iz podatkov, ki so bili na razpolago v analizi, ne izhaja, da je komite ta nadzor opravljal. Zelo obsežno delo pa je komite opravil v okviru funkcije pripravljanja predpisov in drugih splošnih aktov ter strokovnega dela za občinsko skupščino in izvršni svet, saj je pripravil vse planske akte razen predloga družbenega plana občine za obdobje od 1981—1985, številne odloke in odredbe ter urbanistične akte. To obsežno delo kaže na dobro izvrševanje obravnavane funkcije v komiteju. Komite je tudi izvrševal strokovne naloge za SIS za pospeševanje kmetijstva, tako da tudi funkcijo izvrševanja strokovnih nalog za samoupravne interesne skupnosti komite izvršuje dobro. Komite za družbene dejavnosti je v letu 1980 v okviru funkcije odgovarjanja za stanje na svojem področju predvsem sprožal in spremljal pripravljanje planskih aktov v SIS družbenih dejavnosti, pa tudi spremljal izvrševanje planskih odločitev v tem letu. Manj pa je bil komite uspešen pri izvrševanju ostalih nalog, ki sestavljajo to funkcijo, tako da je to funkcijo izvrševal le deloma, saj ni uspel zagotoviti, da bi skupnosti in izvajalske organizacije uskladile svoje samoupravne splošne akte z novo zakonodajo na tem področju. Zelo dobro pa je komite spremljal stanje na svojem področju, pri čemer je v zvezi s to funkcijo pripravil številne analize in poročila s področja družbenih dejavnosti, čeprav je na tem področju zamujal z nek zvezi Pri sekretariatu za občo upravo lahko kot prvo podamo ugotovitev da ima pomanjkljivo in neustrezno opredeljeno svoje delovno področje, ker odlok zožuje naloge tega organa, ki izhajajo iz temeljnih funkcij upravnih organov, kot jih določata sistemska zakona za področje državne uprave. To velja predvsem za opredelitev upravnega nadzorstva, ker odlok določa, da ta organ ugotavlja zakonitost samoupravnih splošnih aktov samo organizacij združenega dela, ne pa tudi zakonitost samoupravnih splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti, kar zakon izrecno določa kot vsebino upravnega nadzorstva. Vprašljiva je tudi opredelitev drugega dela upravnega nadzorstva, kjer gre za nadzor nad izvrševanjem javnih pooblastil in za nadzor nad delom organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, kajti iz odloka do neke mere izhaja, da je celotni upravni nadzor funkcionalno združen v sekretariatu za občo upravo, razen za področje družbenih dejavnosti, ker naloge upravnega nadzora na tem področju opravlja komite za družbene dejavnosti. Takšna ureditev je neustrezna, ker bi moral vsaj drugi del upravnega nadzora opravljati vsak upraviji organ na svojem področju. Poleg tega prihaja pri tem upravnem organu tudi do določene nejasnosti pri razmejitvi delovnega področja med tem organom in komitejem za družbeno planiranje in družbeno- ekonomski razvoj in sicer na področju obrti in na področju predlaganja ukrepov družbenega varstva, pri čemer so v zvezi s pred- laganjem teh ukrepov tako pri enem kot pri drugem organu v celoti izpuščene samoupravne interesne skupnosti. Prva nalo nekaterimi planiranimi nalogami. Slabše pa je bilo spremljanje v vezi z evidenco grobov in grobišč borcev NOV, ki ni bi ni bila sestavljena. V okviru funkcije odločanja v upravnih stvareh vodi komite postopek v zadevah invalidov in borcev NOV pri čemer je komite te pristojnosti dobro izvrševal. Vendar je treba pripomniti, da so bile v zvezi z vodenjem upravnega postopka v analizi ugotovljene nekatere pomanjkljivosti in neskladja z zakonom. Funkcijo upravnega nadzora nad SIS družbenih dejavnosti in izvajalskimi organizacijami komite skoraj ne opravlja, čeprav ima na tem področju številne naloge, ki jih celo izrecno določajo posamezni zakoni s področja družbenih dejavnosti. Vzroki za to so, kot je pokazala analiza, predvsem v neustrezni notranji organizaciji in sistemizaciji. V celoti in popolnoma pa je komite izvrševal funkcijo pripravljanja predpisov in drugih splošnih aktov ter strokovnega dela za skupščino in izvršni svet, pri čemer je bilo v letu 1980 dela na področju izvrševanja teh nalog razmeroma veliko, ker se je v celoti spremenila zakonodaja na področju družbenih dejavnosti. Od vseh ob- loga na tem področju tega upravnega organa ter tudi delovnih področij drugih upravnih organov v zvezi z izvrševanjem upravnega nadzora. Pomanjkljiva normativna ureditev delovnega področja sekretariata za občo upravo se je odrazila tudi pri dejanskem izvajanju njegovih nalog v letu 1980. Tako opravlja ta organ zadovoljivo samo prvi del upravnega nadzora, torej spremlja zakonitost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, pri čemer jim nudi tudi ustrezno strokovno pomoč, medtem ko te naloge sploh ne opravlja na področju zakonitosti samoupravnih interesnih skupnosti. Področje zakonitosti samoupravnih splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti je izredno široko področje, na katerem obstajajo številni nerešeni problemi, saj je na primer samo na področju samoupravnih postopjjikov za uveljavljanje pravic posameznikov pred organi samoupravnih interesnih skupnosti preteklo že več kot dve leti od zadnjega roka za njihovo izdajo, pa so do danes praktično izredno redke skupnosti sprejele svoje samoupravne postopnike. Sekretariat za občo upravo bi moral zato tu nastopiti v vlogi iniciatorja za sprejem teh samoupravnih splošnih aktov, pri čemer bi moral nuditi tem skupnostim tudi ustrezno pravno in drugo strokovno pomoč. Sekretariat za občo upravo tudi ni opravljal drugega dela upravnega nadzora, kljub temu, da iz odloka direktno ne izhaja, da je zs opravljanje te funkcije pristojen ta sekretariat. Vendar glede ns očitno intencijo, da se opravljanje upravnega nadzora funkcionalno združi v tem sekretariatu in da te funkcije ne opravljajo drugi organi na svojem področju, menimo, da bi moral ta sekretariat opravljati to funkcijo vsaj do ustrezne spremembe oziroma dopolnitve odloka. Sekretariat tudi ni izvajal upravno-inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- pisov v upravnem postopku. Vendar pa sekretariat ne more izvajati tega nadzorstva brez izpolnjevanja določenih obveznosti tistih, ki odločajo v upravnem postopku. Iz tega razloga zakon nalaga upravnim organom ter organizacijam in skupnostim, ki odločajo v upravnem postopku, da tekoče analizirajo svoje delo in stanje pri reševanju upravnih zadev ter ravnanje delavcev do delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih strank v postopku, pri čemer morajo o tem v določenih rokih poročati sekretariatu za občo upravo. Tega organi in organizacije v preteklem letu niso storili, zato bo treba v bodoče izoblikovati ustrezen sistem za stalno spremljanje reševanja upravnih zadev, ki ne bo zajemal samo kvantitativnih podatkov o številu rešenih oziroma nerešenih zadev, ampak kvalitativne podatke o načinu reševanja teh zadev ter analizo vzrokov, zaradi katerih je prišlo do določenih nezakonitosti na področju odločanja v upravnem postopku. To pa zahteva mnogo bolj tesno sodelovanje med tem organom in drugimi upravnimi organi, kot je bilo na tem področju v letu 1980, še posebej pa velja to za organizacije in skupnosti, ki na podlagi javnega pooblastila odločajo v upravnem postopku, nad katerimi občina danes dejansko nima nikakršnega nadzora. Posledica pomanjkljive normativne ureditve delovnega področja sekretariata za občo upravo in neizvajanja določenih njegovih nalog je tudi relativno slabo spremljanje stanja na področju, za katerega je ustanovljen. Zadovoljiv vpogled v stanje na svojem Področju ima ta organ predvsem na področju skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z zakonom, vendar je tudi ta vpogled bolj ali manj parcialen, ker prihaja do spremljanja tega stanja bolj na pobudo samih organizacij združenega dela, kot pa upravnega organa. Ne izvaja pa se spremljanje stanja zakonitosti samoupravnih splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti, izvrševanja javnih pooblastil, delovanja organizacij posebnega družbenega pomena in odločanja v upravnem Postopku ter v zvezi s tem spremljanje stanja na področju zakonitosti in varstva pravic delovnih ljudi in občanov. Spredaj smo omenili samo naloge, ki jih sekretariat ni opravljal v Preteklem letu, vendar pa moramo na tem mestu omeniti, da je sekretariat uspešno opravljal svoje naloge na t.i. klasičnih področjih svojega delovanja kot ie pripravljanje predpisov in drugih splošnih aktov, opravljanje strokovnega dela za skupščino in izvršni svet in odločanje v upravnem postopku. Pri tem naj še omenimo, ua sekretariat glede neizvrševanja nekaterih svojih funkcij ne predstavlja kakšne posebne izjeme v primerjavi z upravnimi organi urugih občin, pristojnimi za to področje, kajti te naloge so vsebinsko nove in v praksi še niso jasno izoblikovane poti, po katerih daj bi se te naloge opravljale. Kljub temu pa bi moral rezultat te analizi, ki razkriva področja nedejavnosti tega organa, služiti kot orientacija za usmeritev dela tega organa v prihodnjem letu. Davčna uprava deluje na enem izmed najbolj klasičnih upravnih Področij, kjer so njene naloge in funkcije zelo točno opredeljene, zato tudi ni toliko težav pri njihovem izvajanju. Zato davčna uprava v letu 1980 precej uspešno spremlja stanje na področju jzvajanja davčne politike v občini, pri čemer je dobro sodelovala tudi z davčnimi upravami drugih občin na območju mesta Ljubke. Zanimivo je, da so se na tem področju lotili izdelave analize d zemljiški renti za desetletno obdobje, ki se na ta način loteva izredno zanimivega in aktualnega vprašanja naše sistemske pravne ^reditve tega področja. Vendar obstaja tudi pri izvajanju te funkci-Je davčne uprave potreba po večji povezanosti med posameznimi uPravnimi organi v občini in potreba po večji medsebojniusklaje-n°$ti njihovih evidenc, kajti veliko je fiktivnih prijav obrti, flktiv-uega vodenja dveh. obrti, različnega prikazovanja osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, kar je ntogoče samo zato, ker davčna uprava in sekretariat za občo hpravo nimata usklajene evidence obrtnikov. Ravno tako bi bilo treba uskladiti evidence tudi s posameznimi samoupravnimi internimi skupnostmi, za katere davčna uprava pobira prispevke. •cmu, da je davčna uprava kot celota dosegla 94 % realizacijo *&včne izterjave, kar kaže na relativno uspešno delo tudi davčne hšpekcije, lahko ugotovimo, da bi morali delo teč službe še izbolj-•ti. To delo bi morali opravljati samo ustrezno usposobljeni de-®vci (višja šola ekonomske smeri), pri čemer delovni čas inšpektor-ev ne bi smel biti vezan samo na dopoldanske ure, ampak bi moral uti prilagojen času opravljanja neprijavljenih dejavnosti, ki je pred-*6m popoldan ter ob sobotah in nedeljah. Delo davčne inšpekcije 0rej ne bi smelo biti usmerjeno samo na pregledovanje poslovnih q u i .rjbo' P;iq r vonov*i rib. ", li •-> knjig posameznih obrtnikov, ampak tudi na odkrivanje opravljanja neprijavljenih dejavnosti in odkrivanje širokega temnega polja, ki obstaja na področju opravljanja obrtnih storitev za zasebnike. To našo trditev podpira tudi relativno majhno število izrečenih mandatnih kazni, upravnih kazni, prijav sodniku za prekrške ter neobstoj nobene prijave javnemu tožilcu zaradi storitve kaznivega dejanja na tem področju. Celotno delo davčne uprave v letu 1980 s stališča izpolnjevanja temeljnih funkcij lahko ocenimo kot uspešno, kar velja posebej za odločanje v upravnem postopku, ker je bilo pri več kot 13.000 izdanih upravnih odločbah samo nekaj nad 50 pritožb. Razlog uspešnosti dela davčne uprave je verjetno v tem, da je davčna uprava v bistvu že do sprejetja zakona opravljala vse naloge na svojem specialnem področju, po drugi strani pa nekatere funkcije ne pridejo v poštev za davčno upravo oziroma pridejo v poštev v zelo majhni meri. Kljub temu pa velja ugotovitev, da bi bilo treba v bodoče okrepiti davčno inšpekcijsko nadzorstvo ter ga postaviti na trdne strokovne temelje, obenem pa bi se bilo treba pri izvajanju tega nadzorstva bolj povezati z drugimi organi v občini ter z mestnimi inšpekcijskimi službami. Kadrovska služba nima upravnopravnih pristojnosti na svojem področju, zato je njeno delo bolj usmerjeno k opravljanju kurativne funkcije kot je spremljanje stanja na področju, za katerega je ustanovljena. Tako spremlja izvajanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občini, pri čemer dvakrat letno poroča o tem skupščini in družbenopolitičnim organizacijam. Poleg tega so izdelali tudi analizo kadrovskih služb v organizacijah združenega dela z vidika njihove organiziranosti in strokovne usposobljenosti. V okvir te analize so zajete kadrovske službe vseh organizacij združenega dela, s katerimi tudi drugače kadrovska služba dobro sodeluje. Zelo dobro je tudi sodelovanje s samoupravno interesno skupnostjo za zaposlovanje. Kadrovska služba je tudi skupaj z organizacijami združenega dela obravnavala družbeni dogovor o kadrovski politiki ter novi sistem usmerjenega izobraževanja. Razen tega so izdelali tudi analizo strukture individualnih poslovodnih organov in sicer glede njihove zahtevane in dejanske izobrazbe, starosti, družbenih priznanj in odlikovanj. Kadrovska služba je opravljala v letu 1980 poleg del za tri različne komisije tudi vsa administrativna in tehnična opravila za izvršni odbor za štipendiranje. Razen tega pripravlja tudi za izvršni svet in koordinacijsko komisijo pregled ustreznih kadrov ter vodi evidenco vodilnih kadrov po krajevnih skupnostih. Izdelali so tudi planske dokumente za srednjeročno obdobje ter letni kadrovski načrt. Poleg tega so sodelovali tudi pri številnih razpisnih postopkih za imenovanje individualnih poslovodnih organov ter opravljali zadeve v zvezi s kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov. Ocena delovanja kadrovske službe v letu 1980 je precej ugodna, ker ta služba dokaj dobro spremlja stanje na svojem področju. Tako kot za druge upravne organe velja tudi za kadrovsko službo, da bi bilo treba zagotoviti boljšo povezanost z drugimi upravnimi organi, da ne bi prihajalo do neusklajenega delovanja na istih področjih. Razen tega bi bilo treba zagotoviti tudi boljšo povezanost s kadrovsko službo mestne družbenopolitične skupnosti. Vsekakor pa bi bilo treba v bodoče izdelati informacijski sistem za spremljanje kadrov na nivoju mesta, ki bi vseboval ažurne in točne informacije o vseh kadrih na področju mesta Ljubljane. Pri tem bi se lahko zgledovali po informacijskem sistemu, ki je že izdelan v idejni zasnovi za mesto Beograd (SIPRAK). Ob koncu moramo omeniti še posebno dejavnost kadrovske službe na področju izobraževanja, kar sicer ne izhaja iz njenih nalog, določenih z odlokom, kljub temu, da izobraževanje spada v kadrovsko funkcijo. Naloge na področju izobraževanja sicer kadrovska služba ne opravlja samostojno, ampak preko društva kadrovskih delavcev, ki se je ustanovilo na pobudo te službe. V bodoče pa bi bilo smotrno tudi to nalogo kadrovske službe opredeliti v normativni ureditvi delovnega področja te službe, kajti skrb za izobraževanje in strokovni napredek je sestavni del kadrovske funkcije v občini. 4. Analiza delovanja izvršnega sveta Funkcijo odgovornosti za stanje v družbenopolitični skupnosti izvršuje izvršni svet s tem, da nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter predlaga skupščini izdajo predpisov in druge ukrepe iz njene pristojnosti, obvešča skupščino o stanju in pojavih v družbenopolitični skupnosti, pravočasno daje pobude in usmerja pripravljanje planskih aktov, spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe ter pravočasno opozarja samoupravne organizacije in skupnosti na stanje, pojave in gibanje, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi. Ta funkcija se deloma prepleta s funkcijo odgovarjanja za izvajanje politike in izvrševanje predpisov, v okviru katere izvršni svet predlaga skupščini določitev politike in izdajo predpisov, zato bosta obe funkciji obravnavani skupaj. Največji del dela izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1980 pomeni izvrševanje teh dveh funkcij. Pri tem je treba pripomniti, da je pri izvrševanju teh dveh funkcij izvršni svet odvisen od dela upravnih organov, predvsem od tega, koliko upravni organi izvršujejo funkciji odgovarjanje za stanje na določenem področju in spremljanja stanja na določenem področju. Iz predhodne analize delovanja občinskih upravnih organov pa je mogoče ugotoviti, da na nekaterih področjih občinski upravni organi ne spremljajo stanja v celoti, predvsem pa da le deloma izvršujejo določene sestavine funkcije odgovarjanja za stanje na svojem področju, predvsem obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v družbi, opozarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti na njihovo vlogo in položaj v družbi ter dajanje pobud za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V okviru skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov je izvršni svet skrbel za to, da so upravni organi v celoti izvrševali svoje pristojnosti ter upravno nadzorstvo nad samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in njihovimi izvajalskimi organizacijami, nad komunalno in stanovanjsko skupnostjo, predvsem pa je pomanjkljiv upravni nadzor nad zakonitostjo upravnih aktov upravnih organov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih ti sprejemajo v izvrševanju javnih pooblastil. Poleg tega je izvršni svet predlagal občinski skupščini večje število predpisov in drugih splošnih aktov, čeprav tudi na tem področju nekatere planirane naloge niso bile izvršene. Posebej je treba omeniti, da ni bil določen predlog družbenega plana občine za obdobje od leta 1981-1985, ker so bili nosilci planiranja v zamudi s sprejemanjem svojih planskih aktov. V okviru obveščanja občinske skupščine o stanju in pojavih v občini je izvršni svet večkrat poročal o izvrševanju funkcije varnosti, obrambnih priprav in družbene samozaščite ter o usklajevanju gospodarskih in drugih družbenih tokov, kakor tudi o stanju in pojavih, ki imajo pomen za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, predvsem na področju družbenih dejavnosti, čeprav so bile pri tem nekatere družbene dejavnosti zaposlene. Manj je izvršni svet obveščal skupščino o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v občini, predvsem zato, ker je izvrševanje upravnega nadzorstva upravnih organov razmeroma pomanjkljivo. To velja tudi za poročanje o stanju na področju varstva pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, kjer upravni organi nimajo pregleda nad postopki, po katerih se odloča o teh pravicah in o uporabi teh postopkov. Iz podatkov, ki so na razpolago, ni mogoče ugotoviti, koliko je izvršni svet predlagal ukrepe, s katerimi se prispeva k odpravljanju pojavov in tendenc, ki niso v skladu z določeno politiko in načeli socialistične samoupravne dhižbe. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je izvršni svet obravnaval primere, ko so organizacije združenega dela kršile letošnje planske usmeritve glede razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov, vendar proti njim niso bili sprejeti nobeni ukrepi. Določene pomanjkljivosti je mogoče opaziti tudi pri delu izvršnega sveta pri pravočasnem dajanju pobud in usmerjanju pripravljanja planskih aktov. Izvršni svet je pripravil akcijski načrt za izdelavo planskih dokumentov, smernice za izdelavo planskih aktov, elemente za usklajevanje planskih dokumentov in osnutek ter predlog družbenega dogovora o temeljih plana. Vendar so nosilci planiranja prišli v zamudo pri sprejemanju svojih planskih aktov, tako, da ni bilo mogoče izpeljati celotnega procesa družbenega planiranja v rokih, ki jih določa zakon. Ta pojav kot je znano sicer ni omejen le na občino Ljubljana Moste-Polje, vendar kaže na nepravočasno dajanje pobud nosilcem planiranja oziroma na neučinkovitost teh pobud. Izvršni svet je v letu 1980 tudi vzpodbujal sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe in sodeloval pri njihovem sklepanju, predvsem s področja družbenega planiranja, družbenih dejavnosti, varstva spomenikov in spominskih obeležij in lovstva. Tretja funkcija izvršnega sveta je odgovornost za usmerjanje in koordiniranje dela upravnih organov. V okviru te funkcije izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov, razveljavlja ali odpravlja predpise upravnih organov, ki niso v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, poleg tega pa skrbi za organizacijo in usklajevanje dela upravnih organov pri zbiranju, obdelovanju in izkazovanju podatkov in dejstev. Pri tem izvršni svet daje pobude za dogovarjanje z ustreznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o zagotavljanju usklajenega dela pri spremljanju stanja v DPS. Izvršni svet je precej uspešno opravljal naloge, ki izhajajo iz prvega dela funkcije usmerjanja in usklajevanja dela upravnih organov. Nedvomno je k temu precej pripomogla organizacijska rešitev, da so vsi predstojniki upravnih organov hkrati tudi člani izvršnega sveta, ker je na ta način zagotovljen vsaj v izvršnem svetu pretok informacijij med posameznimi upravnimi organi, boljša pa je tudi povezava upravnih organov s skupščino. Kljub temu bo treba tudi na tem področju še marsikaj storiti, kajti pri analizi dela posameznih upravnih organov je še vedno mogoče ugotoviti posamezne neusklajenosti njihovega dela, kot je npr. zbiranje istih podatkov po kadrovski službi in komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, neusklajenost evidenc med sekretariatom za občo upravo in davčno upravo itd. Izvršni svet bo moral zato v prihodnjem letu sprejeti nekatere ukrepe, s katerimi bo zagotovil večjo povezanost med upravnimi organi ter večjo usklajenost dela upravnih organov na področju zbiranja in obdelovanja statističnih in drugih podatkov ter na področju njihovega izkazovanja. Posebej pa bo moral izvršni svet urediti tudi vprašanje dostopnosti informacij o podatkih in dejstvih, ki jih zbirajo upravni organi. Izvršni svet je sicer v letu 1980 sprejel nekaj konkretnih ukrepov, ki se nanašajo na usklajevanje in usmerjanje dela upravnih organov. Tako je sprejel smernice za usklajevanje dela upravnih organov, enotna izhodišča za notranjo organizacijo in delo upravnih organov ter za sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, obravnaval pa je tudi osnutek odloka o delovnem času upravnih organov. Na tem področju bo moral izvršni svet določiti še nomenklaturo enotnih nazivov istovrstnih del in nalog v upravnih organih, katerih osnutek je že obravnaval, izdelati pa bo treba tudi enotno metodologijo za vrednotenje programov upravnih organov. V zvezi s tem naj omenimo, da obstaja na tem področju tudi posebno koordinativno telo, kolegij predstojnikov upravnih organov, ki pa ne služi usklajevanju njihovega dela, ampak samo usklajevanju samoupravne organiziranosti in delovanja delovnih skupnosti upravnih organov. V bodoče bi bilo smotrno, da bi se Tudi v tem telesu usklajevalo delo upravnih organov, s čimer bi se zelo razbremenil izvršni svet. Informacije so bistveni predpogoj za vsakršno oblikovanje alternativ in za vsakršno odločanje. Ker je izvršni svet osrednja točka informacijskega procesa v občini, mora zagotoviti ustrezne vire ter ustrezno obliko informacij, saj lahko šele na podlagi dobrih informacij izvršuje svoji prvi dve temeljni funkciji uresničevanje odgovornosti za stanje v občini in izvajanja politike ter predpisov skupščine. Izvršni svet ne more zbrati sam vseh potrebnih informacij, niti jih ne more zbrati preko upravnih organov, ker bi bilo to tudi nesmotrno, ampak mora na tem področju delovati kot pobudnik na eni strani za ustanavljanje strokovnih organizacij za rimanje in obdelavo statističnih in drugih podatkov, na drugi strani pa kot pobudnik za dogovarjanje z ustreznimi organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami o ukrepih, s katerimi bi se zagotovilo usklajeno delo in smotrno organiziranje spremljanja stanja v občini in s katerimi bi se zagotovila metodološka enotnost pri zbiranju, obdelavi in izkazovanju teh podatkov ter uredile medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti upravnih organov ter teh organizacij in skupnosti. Na tem področju čakajo izvršni svet v prihodnjem letu še zelo obsežne naloge, katerih izpolnitev je izredno pereča, ker gre v tem primeru v bistvu za oblikovanje določenega informacijskega sistema, ki šele predstavlja realno podlago za opravljanje večine temeljnih funkcij tako izvršnega sveta, kot tudi upravnih organov. INFORMACIJA o delovanju stalnih delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do decembra 1980 Skupščina občine ima v skladu z 206. členom Statuta občine usta-"~vlie; .................. sej. Izredno aktivna je bila v letu 1980, saj je samo v tem letu imela 6 sej. Komisija dela v skladu z določili odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove člane. Na sejah je zlasti i obravnavala stanovanjske zadeve udeležencev NOV in njihovih družinskih članov, reševala vloge za dodelitev denarnih pomoči, obravnavala pa je tudi poročilo komisije za popis grobov ter poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn. Komisija deluje v isti sestavi že od same izvolitve in pri delu ni imela večjih težav. S. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve: Komisija šteje 11 članov. Do sedaj je imela 16 sej. Delovno področje komisije se je v zadnjem letu, zaradi prenosa nekaterih tekočih nalog na kadrovsko službo oziroma koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL ter vrsto sprejetih zakonov, nekoliko spremenilo. Vendar pa še vedno obstajajo pomembne naloge, ki jih bo komisija tudi v bodoče opravljala. novljena naslednja stalna delovna telesa: ~ Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ~ komisijo za družbeno nadzorstvo, ~ komisijo za prošnje in pritožbe, ~ komisijo za zadeve borcev NOV, ~ komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ~ komisijo za odlikovanja, ~ statutarno-pravno komisijo, ~ komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, ~ volilno komisijo, komisijo za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu. Poleg obravnavanja predlogov, pa je izdelala pregled jubilantov v ust ^uP^^na in njeni zbori pa so v skladu z 207. členom statuta letih 1980 in 1981, organizirala je predavanje za predsednike ko-'komisijo ^fs°preml£ijeS^!oj?adKSVna teIeSa: ™W| za odlikovanja v TOZD in KS, organizirala 3 svečane podelit- ~ komisijo za oprostitev plačila samoprispevka II, " komisijo za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov, ~ komisijo za obravnavo pritožb zoper odmero prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Pri skupščini obstajajo še ostala delovna telesa, ki so ustanov-Jena z nameni, da opravijo določeno nalogo, torej le za določen as kot apr žirija za priznanja občine, komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine, popisna komisija in druge. V informaciji podajamo kratek pregled dosedanjega dela stalnih klovnih teles in sicer: 6. Komisija za odlikovanja: Komisija ima 7 članov. Komisija se je v tem mandatnem obdobju sestala 9 krat in obravnavala 265 predlogov za odlikovanja. misij za odlikovanja v TOZD in KS, organizirala 3 svečane podelitve odlikovanj na ravni občine ter 7 podelitev v organizacijah združenega dela. Delo komisije je potekalo brez vejili težav, člani pa so bili zelo aktivni. 7. Statutarno-pravna komisija Komisija je sestavljena iz 12 članov. V omenjenem obdobju se je sestala 5 krat. Na svojih sejah je obravnavala skladnost odlokov, ki jih je skupščina v tem času sprejela z ustavo, zakoni in statutom občine. Kot je že omenjeno, se je komisija sestajala le po potrebi in ne vselej pred zasedanjem zborov skupščine. Pri komisiji ostaja ^vct za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: Svet je imel v omenjenem obdobju 18 sej. V letu 1980 je bil zredno aktiven, saj je samo v tem letu imel 9 sej. Obravnaval je ^edno pomembna vprašanja razvoja SLO v občini. Sprejel je kupaj $ komitejem za SLO in družbeno samozaščito vojno poli-v£n? oceno občine, načrt delovanja občine in upravnih organov v j Ojni, obravnaval in potrjeval je poročila o izvršenih vajah, razprav-1*98j6 tut^ 0 smcrnicah pl8118 financiranja LO za obdobje Kombija za družbeno nadzorstvo: Kombija ima 7 članov. V omenjenem času se je sestala na 12 •*jah, na katerih je obravnavala neurejene razmere V naslednjih /ganizacijah združenega dela: Ellux, Vektor, Petrol TOZD Tran-in Mehanične delavnice in SGP Zidar Kočevje TOZD Grad-eni sektor Ljubljana. Delo kombije je zaradi neaktivnosti njenih ^ov otežkočeno ln so potrebne kadrovske spremembe komisije. ^ Kombija za prošnje in pritožbe: .Kombija šteje 7 članov. V tem obdobju je na 8 sejah obravna-. vloge in pritožbe, ki so jih delovni ljudje in občani pošiljali ali 'Posredno vlagali pri komisiji ter vloge, ld so jih komisiji odstopali reševanje republiški organi. V zadnjem letu se je število vlog v Porjavi z letom 1978 in 1979 zmanjšalo, dev Čina vlog v P1®1®^ l®tih se je nanašala na stanovanjske za-3 kar kaže, da je to področje eno od najbolj perečih družbe-je ln socialnih vprašanj. Reševanje vlog s tega področja tr«u grajen in zapleten postopek, saj je na dodelitev stanovanj ®ba v posameznih primerih čakati več let. na,®č vlog je kombija prejela tudi s področja urbanizma, komu-•eklni1 in gradbenih zadev. Te vloge je reševala v sodelovanju s oknii ar^at°m za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo ^‘ja. Ker gre pri teh vlogah pogosto tudi za neurejene sosedske sin?0$c' komisija te vloge rešuje tudi v sodelovanju s krajevnimi uPnostmi in poravnalnimi sveti. je n področij kombija ni prejela vlog, razen ene vloge, ki se t|anašala na delovno pravno področje. u®lo kombije je potekalo brez večjih težav. • Kombija za zadeve borcev NOV: Komisija je sestavljena iz 9 članov. V tem obdobju je imela 10 odprto vprašanje kadrovske sestave, saj je komisija preštevilčna in bo potrebno - s spremembo odloka to komisijo ustrezno reorganizirati Razrešiti bo potrebno tudi tiste člane, ki se sej ne udeležujejo. 8. Kombija za odnose z verskimi skupnostmi: Komisija šteje 5 članov. V tem mandatnem obdobju je imela 4 seje. V. letu 19y9 je obravnavala in zavzela stališča do vseh zadev v zvezi z novogradnjami in adaptacijami kultnih objektov. V letu 1980 vlog za soglasja ni bilo oziroma so bile predložene-šele konec leta 1980, zato se tudi komisija ni sestala. V letu 1981 bo kombijo čakalo precej dela, saj se je pojavilo nekaj zapletenih primerov na terenu. Komisijo je potrebno tudi kadrovsko dopolniti 9. Volilna kombija: Komisija je sestavljena iz 5 članov in 5 namestnikov. V tem času družbenopolitični zbor SR Slovenije in volitve predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Kombija ie opravljala tudi nadzor nad delom volilnih komisij in samoupravnih organov v KS ob izvedbi nadomestnih volitev delegacij. Zaradi neaktivnosti nekaterih članov je potrebno komisijo kadrovsko reorganizirati. 10. Kombija za spremljanje in izvijanje zakona o združenem delu: Kombija šteje 13 članov. Ustanovljena je bila z odlokom skupščine občine 23. junija 1980. Z združitvijo Kombije za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela in komisije za sklepi, ki so podlaga in orientacija za delo ter novo ustanovljene kombije. 11. Kombija za spremljanje razvoja KS: Komisija šteje 15 članov. Na dosedanjih 3 sejah je obravnavala problematiko v zvezi s planiranjem v krajevnih skupnostih, financi- ranju progama KS in samoupravnim in prostorskim preoblikovanjem KS. Ker se delo komisije v mnogočem pokriva z delom sveta za spremljanje razvoja KS pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, katerega člani so tudi člani komisije se pač komisija ni sestajala bolj pogosto. 12. Komisija za oprostitev plačila samoprispevka D: Komisija šteje 7 članov. V tem razdobju je imela 2 seji. Obravnavala je 8 vlog zavezancev za oprostitev plačila samoprispevka IL Komisija deluje občasno, saj je odvisna od prispelih vlog občanov. V letu 1980 komisija ni imela nobene vloge. 13. Komisija za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov: Komisija ima 5 članov. Do sedaj je imela 3 seje, na katerih je obravnavala prispele vloge občanov — kmetov za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje. Komisija je obravnavala 280 zadev. V letu 1980 komisija ni imela seje. 14. Kombija za obravnavo pritožb zoper odmero prispevkov za starostno zavarovanje kmetov: Kombija ima 5 članov. Komisija do sedaj ni imela nobene seje, ker ni bilo pritožb s strani zavezancev. Če na kratko analiziramo delovanje stalnih deldvnih teles ugotovimo, da so le-ta v glavnem aktivna in da dobro opravljajo svoje naloge. Pri tem pa moramo upoštevati tudi samo naravo dela posameznega delovnega telesa, saj iz informacije zasledimo, da se posamezna področja dela delovnih teles zelo razlikujejo. Delovna telesa, ki imajo odprta kadrovska vprašanja je potrebno takoj kadrovsko ojačati, vsem ostalim pa je potrebna večja strokovna pomoč pri njihovem delu, saj vemo, da lahko le aktivna delovna telesa pripomorejo k dobremu funkcioniranju delegatske skupščine. Sekretariat skupščine / ‘ 'N . OKVIRNI PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE X LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981 / Tema - zadeva Predlaoateli oradiva i Pristojnost 1 2 3 I. TRIMESEČJE 1. Predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 Izvršni svet ZZD, ZKS,DPZ 2. Program razvoja deficitarnih strok drobnega gospodarstva v letu 1981 Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 3. Program razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 Izvršni svet / ZZD, ZKS , DPZ 4. Informacija o izvajanju ukrepov družbenega varstva v ZIDAR Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana Izvršni svet ZZD, ZKS 5. Osnutki samoupravnih sporazumov SIS o ustanovitvi in osnutki statutov SIS Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 6. Obravnava osnutka programa gradnje objektov družbenega standarda samoprispevka III. Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 7. Okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 Sekretariat in predsedstvo Sob ZZD, ZKS, DPZ 8. Informacija o delovanju stalnih delovnih teles Sob Sekretariat DPZ 9. Izhodišča za oblikovanje splošne porabe v letu 1981 Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 10. Osnutek proračuna za leto 1981 Izvršni svet ZZD, ZKS 11. Zaključni račun proračuna in posebnih računov za leto 1980 Izvršni svet ZZD, ZKS 12. Dogovor o urejanju skupnih zadev med občino Ljubljana Moste-Polje in občino Litija Iz.vršni svet ZZD, ZKS 13. Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Moste-Polje Kom. za sprem, in dopolnitve statuta ZZD, ZKS, DPZ 14. Predlog proračuna za leto 1981 Izvršni svet ZZD, ZKS 15. Obravnava odloka o delu predsedstva Sob, OK SLO in.DS, IS in upravnih organov za delo v vojni - predlog Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 16. Predlog odloka o določitvi delovnih organizacij, ki delajo na začasno zasedenem ozemlju Izvršni svet ' ZZD, ZKS 17. Predlog odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin Izvršni svet ZZD, ZKS II. TRIMESEČJE 1. Zazidalni načrt za območje individualne gradnje MS 112/1-Stepanjsko naselje - osnutek Izvršni svet ZZD, ZKS t 1 2 3 2. Predlog srednjeročnega plana obnove in postavitve spomenikov NOV in socialistične revolucije Izvršni svet , ZZD, ZKS, DPZ 3. Predlog programa vzdrževanja in izgradnje spomenikov in spominskih obeležij do leta 1985 Izvršni svet k ZZD, ZKS, DPZ 4. Poročilo o gradnji OŠ in VVZ Fužine Izvršni svet ZZD, ZKS 5. Potrditev novelacije zazidalnega načrta MS 10, 103/4 Zajga dobrava Izvršni svet ZZD, ZKS 6. Potrditev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje OLME MM-4 Studenec predlog Izvršni svet ZZD, ZKS 7. Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Moste-Polje Kom. za sprem, in dopol. statuta ZZD, ZKS, DPZ 8. Usklajevanje predpisov s področja davkov: - odlok o davkih občanov - odlok o občinskem prometnem davku Izvršni svet ZZD, ZKS 9. Osnutek in predlog odloka o organizaciji občinske uprave za družbene prihodke Izvršni svet ZZD, ZKS 10. Poročilo o delovanju pravosodnih organov in Postaje milice Moste-Polje v letu 1980 Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 11. Ocena gospodarjenja OZD za leto 1980 Izvršni svet ZZD, ZKS 12. Družbeni dogovor o gospodarjenju v Zasavskem lovskem območju Izvršni svet ZZD, ZKS 13. Predlogi samoupravnih sporazumov SIS o ustanovitvi in predlogi statutov SIS Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 14. Zaključni računi SIS za leto 1980 z analizo prihodkov in odhodkov v t. trimesečju 1981 in proračunom Izvršni svet ZZD, ZKS 15. Predlog odloka o spremembi odloka o prispevkih TOZD, ki niso pristopile k samoupravnim sporazumom o temeljih planov Izvršni svet ZZD, ZKS 16. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda Izvršni svet ZZD', ZKS, DPZ 17. Pregled in ocena izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela skupščina občine in izvršni svet Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 18. Obravnava vojno politične in varnostne ocene ter pogojev in možnosti delovanja občine v vojni Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 19. Predlog zaključnega davčne računa za leto 1980 in poročilo o izvajanju davčne politike Izvršni svet ZZD, ZKS 20. Predlog zaključnega računa proračuna občine za leto 1980 Izvršni svet ZZD, ZKS 21. Problematika življenja in dela v KS Izvršni svet ter OK SZDL ZKS 22. Obravnava osnov in ndrmatitov za dodelitev družbeno denarnih pomoči na področju soc. skrbstva Izvršni svet ZZD, ZKS s SIS soc. varstva 23. Obravnava in izdelava predloga programa gradnje objektov družbenega standarda samoprispevka III Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ 24. Analiza o ugotovitvi že nastale rente pri prometu z zemljišči ter predlogi za njeno nadaljnjo zajemanje Izvršni svet ZZD, ZKS Hi. trimesečje Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 Izvršni svet ZZD, ZKS Ocena gospodarjenja v OZD v I. polletju in 9.mes. 1981, ključno z oceno izvajanja Resolucije in .Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpolaganje dohodka in OD ter vključevanjem OZD v zunanje trgovinsko menjavo Izvršni svet ZZD, ZKS 3. Problematika družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok z vidika vzgoje vseh otrok v občini 4. Poročilo o organizaciji in delovanju CZ v občini IV. TRIMESEČJE 1. Izdelava in potrditev zazidalnega načrta MS 106, 106/1, Sp. Kašelj potrditev 2. Izdelava sanacijskih programov krajevnih vodovodov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 3. Smernice SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 s predlogom prispevnih stopenj za leto 1982 4. Izdelava in potrditev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje I. in II. faze v soseski MS 4,5 Fužine predlog 5. Obravnava dopolnjene analize uresničevanja družbenega plana in dogovora o njegovih temeljih, ki predstavlja strokovno analitsko podlago za pripravo resolucije v 6. Osnutek in predlog Smernic za izvajanje srednjeročnega plana 198It 1985 v letu 1982 ter osnutki spremljajočih aktov in potrebnih ukrepov oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana v prihodnjem letu 7. Ocena izvajanja resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981 8. Osnutek in predlog rebalansa proračuna za leto 1981 9. Odlok o določitvi pogojev in načinu gradnje na območjih naravovarstvenega rezervata, krajinskih parkov in spominskih parkov Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet X Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet ZZD, ZKS, DPZ SIS soc. varstva ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS ZZD, ZKS \ / OBRAZLOŽITEV , V skladu z določili statuta in poslovnika sprejema skupščina občine program dela za obdobje koledarskega leta. Temeljne osnove za pripravo programa dela izhajajo iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v srednjeročnem obdobju 1981-1985 v letu 1981. Upoštevane so tudi delegatske pobude delegatov ter iniciative, ki so bile oblikovane v družbenopolitičnih organizacijah. Osnovno izhodišče za pripravo programa, pa nam je še vedno služil program dela izvršnega sveta skupščine občine. Ugotavljamo, da so delegatske pobude delegatov še vedno prešibke, da bi lahko bistveno vplivale pri programiranju dela skupščine. Sicer pa program dela skupščine ni zaključni akt, mimo katerega skupščina ne bi mogla razpravljati o zadevah, ki bi se naknadno pojavile. Program je možno spremeniti oziroma dopolniti z zadevami, ki se pojavijo kot aktualne in ki sodijo v pristojnost skupščine in njenih zborov. Pri sestavljanju programa smo si prizadevali, da čimbolj razbremenimo zbore skupščine. Program dela smo zopet pripravili po trimesečjih. V program nismo vnesli zadev, ki so programirane v programu SML in republike, temveč bomo le-te vključevali v dnevne rede sej skupščine občine. ' - Predsedstvo skupščine poziva vse delegacije v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delegacije krajevnih skupnosti, da v svojih organizacijah oziroma skupnostih organizirajo razpravo o oblikovanju programa dela skupščine občine za leto 1981 in svoje predloge in pobude posredujejo do 28. januarja 1981 sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. PREDSEDSTVO ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE J ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZAPISNIK 33. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-■olje, ki je bila dne 10. decembra 1980 s pričetkom ob 16,30 uri v ?*jni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela. Zapisnik seje je vodil Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela. Predsednik zbora združenega dela je predlagal delegatom spremembo dnevnega reda in sicer tako, da se 9. točka dnevnega reda »Predlog aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980“ umakne iz dnevnega reda, ker je bila obravnavana na skupnem zasedanju zborov skupščine dne 26. novembra 1980, namesto te točke pa se na dnevni red uvrsti predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, ki se na dnevni red uvrsti kot 9. točka. Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji dnevni red: Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela ženega dela v Ljubljani Osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 5- Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 '• Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda • Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtne-ga zakona v občini Ljubljana Moste-Polje • Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP 10 p81 Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana u- Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski Politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1.1. 11 i979 7 30. 6.1980 • Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbe-nfga standarda iz programa II. samoprispevka na področju 12 LJ’ubliana Moste - Polje **eP* ° soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in 13 centra tiska in papirja zaT*t°*1980*>a ° raz*,*SU P"™811! občine Ljubljana Moste-Polje Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Liiihlinnfi Mrtcfp-Pnlip 7a U»tn 1980 — predlog sklepa o imenovanju namestili Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet osnovnih šol ~ predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgojno- varstvene organizacije ~ predlog sklepa o imenovanju občinske komisije za popis ,. prebivalstva 5‘ Predlogi in vprašanja delegatov KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Andreja MIKLAVČIČA, delegata X. konference delegacij 2. Antona ŽIGONA, delegata XII. konference delegacij 3. Braneta JA JČ ANIN A, delegata XXIII. konference delegacij. Po pregledu pooblastil delegatov za 33. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je navzočih 28 delegatov. Odsotnih je 11 delegatov in sicer: 1 delegat I. konference delegacij - Saturnus 1 delegat V. konference delegacij - Yulon 1 delegat VI. konference delegacij — Velana 2 delegata XVII. konference delegacij — Obnova 1 delegat XXI. konference delegacij — Ftoovec 1 delegat XXTV. konference delegacij — Staninvest 2 delegata XXV. konference delegacij — Kmetijska zadruga 1 delegat XXVI. konference delegacij — Osnovna šola Kette-Mum 1 delegat XXVIIL konference delegacij — Klinični center Seja zbora združenega dela je sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Janez Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine Milovan RAČIČ, vodja odseka za urbanizem in upravno-gradbene zadeve Marko LOKAR, predsednik izvršnega odbora skupnosti za pospeševanje kmetijstva Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Blažena PUGELJ, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti Breda ŽAN, strokovni sodelavec za izgradnjo objektov družbenega standarda Mihaela ŽITKO, novinarka DELA Darja JUVAN, novinarka NAŠE SKUPNOSTI K 2 Delegati zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 nima pripomb in ga v celoti potijuje. K 3 Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika družbenega dogovora zbor združenega dela v skladu s poslovnikom skupščine občine Uubljana Moste-Polje pooblašča Marjana MOŠKRIČA, predsednika skupščine občine. K4 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani nima pripomb. Nato je Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela predlagal delegatom, da se osnutek omenjenega odloka prekvalificira v predlog odloka. Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. K 5 Uvodne obrazložitve predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Blažena PUGELJ, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje naslednjo pripombo: V predlog samoupravnega sporazuma naj se vključi nov — 22. člen, ki naj določa, da se samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SRS in pričetek njegove veljave. 2. Zbor združenega dela s predlogom samoupravnega sporazuma soglaša in predlaga udeležencem, da k sporazumu pristopijo. K 6 Uvodne obrazložitve osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Marko LOKAR, predsednik 10 Skupnosti za pospeševanje kmetijstva Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 naslednji PRIPOMBI: — vi. členu naj se navedejo novoustanovljene krajevne skupnosti; — besedilu samoupravnega sporazuma naj se doda nov - 21. člen, ki naj določa, da se samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SRS in pričetek njegove veljave. 2. Pripombe na osnutek tega samoupravnega sporazuma zbira Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine Ljubljana Moste-Polje do 31. decembra 1980. K7 Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Uubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v predloženem besedilu. K 8 Uvodne obrazložitve predloga odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K9 Uvodno je sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana obrazložil Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani. V razpravi so sodelovali: Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Dragoljub ČERGIČ, delegat XV. konference delegacij - Gradis Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Janko BADOVINAC, delegat III. konference delegacij - Žito Amalija RUŠANOV, delegatka XIIL konference delegacij -BTC Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Marjan PIČULIN, delegat XX konference delegacij - Emona Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidat Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubjana v predloženem besedilu. K 10 Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1. 1. 1979 - 30. 6. 1980. obrazložila Karla NOVAJ;, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Drago KADUNC, delegat IV. konference delegacij — Indos Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Adem DELIČ, delegat XI. konference delegacij — ŽG Gradbeno podjetje Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIV. konference delegacij " Intereuropa Marjan PIČULIN, delegat XX konference delegacij — Emona Sašo VRZIČ, delegat VIII. konference delegacij — Emona MlZ Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Poljf sprejema poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času od 1.1.1979 — 30. 6.1980 v predloženem besedilu. 2. Komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki naj pripravi prečiščeno besedilo stališč i** predlogov k temu poročilu. Kil Uvodno je poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. sampprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Drago KADUNC, delegat IV. konference delegacij - Indos Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. 2. V okviru Skupščine mesta Ljubljane je potrebno doseči enoten pristop in zagotoviti sredstva za reševanje vprašanja financiranja komunalnih priključkov od meje funkcionalnega zemljišča do priključnih mest, ker investitor — skupnost II. samoprispevka plačuje le stroške komunalne opreme od objekta do meje funkcionalnega zemljišča. ’• Komite za družbene dejavnosti skupščine občine naj ugotovi tiste izvajalce nalog, ki so odgovorni za zamudo, da nekateri objekti družbenega standarda še nimajo komunalnih priključkov in s tem tudi ne uporabnega dovoljenja. Samoupravna komunalna interesna skupnost, Elektro Ljubljana mesto in okolica ter Samoupravna protipožarna skupnost naj ugotovijo možnosti financiranja komunalnih priključkov od meje funkcionalnega zemljišča do priključnega mesta iz lastnih sredstev. S- Skupščina skupnosti II. samoprispevka naj ugotovi, kaj je bilo narejenega, da bi se posamezni objekti gradili na osnovi enotnih (tipskih) projektov. Pri načrtovanju III. samoprispevka naj se upoštevajo predvsem tipski projekti, da bi s tem zmanjšali stroške pri gradnji objektov družbenega standarda. "• Zbor združenega dela poziva vse tiste organizacije združenega dela, ki še niso odločale o prenosu presežkov samoupravnih interesnih skupnosti, da presežke čimprej prenesejo na skupnost samoprispevka II. Komite za družbene dejavnosti skupščine občine naj do naslednje seje skupščine občine pripravi spisek tistih OZD, ki še niso odločale o prenosu presežkov. K 12 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. Smnazije Moste in Šolskega centra tiska in papirja ni bilo. V razpravi sta sodelovala: ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sPrejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih P°Čitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in Šolskega ^tra tiska in papiija v predloženem besedilu. K 13 Uvodno je predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 obrazložil Ljubo ZABUKOVEC, pred-ednik zbora združenega dela. V razpravi so sodelovali: Janko BADOVINAC, delegat IIL konference delegacij - Žito Franc LEVEC, delegat L konference delegacij — Saturnus Adem DELIČ, delegat XI. konference delegacij — ŽG Gradbeno Podjetje Sašo VRZIČ, delegat VIII. konference delegacij - Emona MIZ Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine Dragoljub ČERGIČ, delegat XV. konference delegacij — Gradis Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z dvema V2t«Žanima glasovoma sprejeli.naslednji SKLEP: £bor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 v predloženem besedilu. K 14 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu: 1. Stane BOBNAR, predsednik, Ljubljana, Novo Polje C. XII/4 ,2. Robi DELORENZO, namestnik predsednika, Ljubljana, Novo Polje C. V/3 3. Vlado ZLOBKO, član, Ljubljana, Zaloška 83 4. France MIHELČIČ, član, Dolsko, Dol pri Ljubljani 5. dr. Franjo ŠILC, član, Ljubljana, Kvedrova 8 6. Aleš KARDELJ, član, Ljubljana, Adamičeva 13 7. Jože POČIVAVŠEK, član, Ljubljana, Novo Polje C. XV/1 8. Milena TANASKOV1Č, član, Ljubljana—Polje, Studenec 45 9. Andrija VLAHOVIČ, član, Ljubljana-Polje, Agrokombinatska 16 10. Franc REJC, član, Ljubljana, Ob sotočju 16 11. Fani TOMIČEVIČ, član, Ljubljana, Bemekaijeva 32 Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Dolžnosti funkcije namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se razrešita: 1. Zdenka CERAR iz Grosuplja, Stritaijeva 5 in 2. Jožica ŠMID iz Ljubljane, Murgle 125. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje tov. Bojano ŠKRK — GABRIJELČIČ iz Ljubljane, Poljanska c. 20. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov v svet osnovnih šol ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP. 1. V svet osnovne šole Toneta Trtnika—Tomaža se imenuje Janez SAGMEISTER iz Zadvora, Cesta 13. julija 36. 2. V svet osnovne šole Adolfa Jakhla Zalog se imenuje Anton ŽABJEK iz Zaloga, Pot na Hreše n.h. / Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgojnovarstvene organizacije ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V svet vzgojnovaistvenega zavoda: 1. Otona ŽUPANČIČA se imenuje Janez NEŽMAH iz Ljubljane, Pugljeva 23 2. Angelce OCEPEK se imenuje Majda KODARIN iz Ljubljane, Zaloška 76-a 3. JARŠE se imenuje Meta ŽAGAR iz Ljubljane, Kvedrova 7 4. VEVČE se imenuje Jožica KOCJANČIČ iz Vevč, Papirniški trg 5. ZALOG se imenuje Janko BREGAR iz Zaloga, Agrokombinatska c. 6. ZAJČJA DOBRAVA se imenuje Lidija KVARTUH iz Polja, Cesta XXX/23 b. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju občinske komisije za popis prebivalstva ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se imenuje popisna komisija v sestavi: 1. Predsednik komisije KERŽAN Slavka predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in podpredsednik IS 2. Namestnik predsednika , KASAGIC Drago sekretar sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun in član IS 3. Člani: GAŠPERŠIČ Helena samostojni svetovalec za planiranje 4. DEŠMAN Miro sekretar sekretariata za gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja in član IS 5. TOPLAK Štefan načelnik davčne uprave in član IS 6. ROTH Marko profesionalni član 10 OK SZDL 7. ŠTURBEJ Marjana sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov 8. GAJIČ Ivo predsednik OK ZSMS 9. HABJAN Jože strokovni delavec Samoupravne stanovanjske skupnosti Sekretar: GODNJAVEC Meta, referent za statistiko v Komiteju za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj KIS PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV XIV. konferenca delegacij - Intereuropa je postavila pismeno vprašanje o znižani vstopnini za prireditve v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani, XIIL konferenca delegacij pa več pismenih vprašanj, ki se nanašajo na poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda, na katere je delno odgovoril že Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Pismeni odgovor se bo objavil v DELEGATSKI TRIBUNI. II. konferenca delegacij HP Kolinska je postavila pismeno vprašanje o časovnih terminih izgradnje spremljajočih objektov v naselju Nove Jarše in ureditve okolice. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni več javil za besedo, je predsednik zbora združenega dela ob 19,10 zaključil sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PREDSEDNIK Nikolaj DEMBSKV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 34. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 10. decembra 1980 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni sobi it. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti. Predsednik žbora krajevnih skupnosti je predlagal spre- membo dnevnega reda in sicer, da se iz dnevnega reda umakne 9. točka, to je — Predlog aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980, ker je bila že obravnavana na skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 26. novembra 1980 ter da se dnevni red razširi — s predlogom sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Delegati zbora krajevnih skupnosti so nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 3. Predlog družbenega dogovora o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani 4. Osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 5. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljišče skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 6. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za posjie še vanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za ob- 7. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 8. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje 9. Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana 10. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1.1. 1979 - 30. 6.1980 11. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje 12. Predlog sklepa o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in Šolskega centra tiska in papirja 13. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 14. Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 — predlog sklepa o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet osnovnih šol — predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgojnovarst-vene organizacije — predlog sklepa o imenovanju občinske komisije za popis prebivalstvu 15. Predlogi in vprašanja delegatov KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: L Antona BAHA, delegata krajevne skupnosti Hrušica-Fužine, 2. Darjo BURGAR, delegatko krajevne skupnosti Selo, 3. Bredo PREŽELJ, delegatko krajevne skupnosti Zalog. Po pregledu pooblastil za 34. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 26 delegatov. Odsoten je delegat krajevne skupnosti Jože MOŠKRlC—Ciril. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. I Navzoči vabljeni: Jože KAVClC, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Blažena PUGELJ, tajnik občinske kmetijske zemljiške skupnosti, Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana, Milovan RAČIČ, vodja odseka za urbanizem in upravno gradbene zadeve skupščine občine, , Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine, novinarji TV Ljubljana K2 Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Folje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Andrej ALAUF, delegat krajevne skupnosti Besnica. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste— Polje za obdobje 1981—1985 nima pripomb. 2. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 traja do 31. decembra 1980. Pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma zbira Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine. K7 Uvodno je predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda obrazložil Milovan RAČIČ. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K 3 Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o sofinanciranju Sodišča zdru-lenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. 2i Zbor krajevnih skupnostfpooblašča za podpisnika družbenega dogovora Matjana MOŠKRIČA, predsednika skupščine občine. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v predloženem besedilu. Uvodne obrazložitve predloga odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K4 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani robilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani nima pripomb, ga prekvalificira v predlog in sprejema v predloženem besedilu. Zbor krajevnih skupnosti priporoča pristojnim družbenopolitičnim organizacijam bi samoupravnim organom delovnih organizacij, da razvijajo strokovno pravno pomoč svojim delavcem in tako zmanjšujejo potrebe po novih sodnikih. Uvodne obrazložitve predloga samoupravnega sporazuma o cmeljih plana kmetijske zemljiščne skupnosti občine Ljubljana Moste-Poije za obdobje 1981-1985 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: p Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-i le soglaša s predlogom samoupravnega sporazuma o temeljih F^roJKmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje te Uvodne obrazložitve osnutka samoupravnega sporazuma o rneljihplana skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Vladimir AKIČKI, delegat krajevne skupnosti Moste, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, ••ože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, ne Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupšči- SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K9 Uvodno je predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana obrazložil Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani. V razpravi so sodelovali: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji % SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana v predloženem besedilu. K 10 Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1. 1. 1979 - 30. 6. 1980 obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Vladimir AKIČKI, delegat krajevne skupnosti Moste, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste- Polje sprejema poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1.1.1979 — 30. 6.1980 v predloženem besedilu. 2. Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki naj pripravi prečiščeno besedilo stališč in predlogov k poročilu in naj jih objavi v DELEGATSKI TRIBUNI. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 v predloženem besedilu. Kil Uvodno je poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Boris GREGL, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje IIL, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Blažena PUGELJ, tajnik kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Anton BAH, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine, Jože JEMEC, delegat krajevne skupnosti Dolsko in Marko RAINTER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji ' SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. 2. Do februarja 1981 naj se usposobi objekt osnovne šole in VVZ v Dolskem za uporabo. Do takrat naj se pripravi tudi poročilo izvajalcev posameznih nalog, zakaj posamezni objekti še vedno nimajo danih pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. 3. Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje naj v svojem programu zagotovi izgradnjo kanalizacijskega omrežja za vrtec v Hrušici. 4. Gradnjo doma upokojencev naj občina Ljubljana Moste-Polje skuša reševati tako kakor druge ljubljanske občine. 5. Na ravni mesta Ljubljane je potrebno doseči dogovor o razreševanju vprašanja financiranja komunalnih priključkov od meje funkcionalnega zemljišča do priključnih mest. 6. Skupščina skupnost? II. samoprispevka naj ugotovi kaj je bilo narejenega, da bi se posamezni objekti gradili na osnovi tipskih projektov oziroma ponovljenih objektov in naj pri načrtovanju III. samoprispevka upošteva predvsem ponovitev objektov. Takoj ko so zagotovljeni pogoji, naj se prične z gradnjo objektov, tako, da je zmanjšan vpliv inflacije na višino stroškov gradnje. 7. Zbor krajevnih skupnosti predlaga sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, da sprejme odlok o pričetku mirovanja pokopališča v Stepanji vasi. 7 K 12 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije in Šolskega centra tiska in papirja ni bilo. V razpravi so sodelovali: Darja BURGAR, delegatka krajevne skupnosti Selo, Vida BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje, Cvetka MAUZER, delegatka krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I., Matjan MOŠKRIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor in Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji« SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in Šolskega centra tiska in papirja v predloženem besedilu. K 13 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K 14 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju žirije za priznanje občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu: 1. Stane BOBNAR, predsednik, Ljubljana, Novo Polje c. XII/4 2. Robi DELORENZO, namestnik predsednika, Ljubljana, Novo Polje c. V/3 3. Vlado ZLOBKO, član, Ljubljana, Zaloška 83 4. France MIHELČIČ, član, Dolsko, Dol pri Ljubljani 5. dr. Franjo ŠILC, član, Ljubljana, Kvedrova 8 6. Aleš KARDELJ, član, Ljubljana, Adamičeva 13 7. Jože POČIVAVSEK, član, Ljubljana, Novo Polje c. XV/1 8. Milena TANASKOVIČ, član, Ljubljana—Polje, Studenec 45 9. Andrija VLAHOVIČ, član, Ljubljana—Polje, Agrokombinatska 16 10. Franc REJC, član. Ob sotočju 16 11. Fani TOMIČEVIČ, član, Ljubljana, Bemekaijeva 32 Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Dolžnosti funkcije namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se razrešita 1. Zdenka CERAR iz Grosuplja, Stritarjeva 5 in 2. Jožica ŠMID iz Ljubljane, Murgle 125. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Bojano ŠKRK-GABRIJELČIC iz Ljubljane, Poljanska c. 20 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov v svet osnovnih šol ni bilo. Razprave ni bild. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. V svet osnovne šole Toneta TRTNIKA—Tomaža se imenuje SAGMEISTER Janez iz Zadvora, testa 13. julija 36 2. V svet osnovne šole Adolfa JAKHLA Zalog se imenuje ŽABJEK Anton iz Zaloga, Pot na Hreše n.h. / Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgojno-varstvene organizacije ni bilo. | Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V svet vzgojnovarstvenega zavoda 1. Otona ŽUPANČIČA se imenuje tov. NEŽMAH Janez iz Ljubljane, Pugljeva 23 2. Angelce OCEPEK se imenuje tov. KODARIN Majda iz Ljubljane, Zaloška 76/a 3. JARŠE se imenuje tov. ŽAGAR Meta iz Ljubljane, Kvedrova ulica 7 dnevni red: 4. VEVČE se imenuje tov. KOCJANČIČ Jožica iz Vevč, Papirniški trg 7 $. ZALOG se imenuje tov. BREGAR Janko, dipl. ing. iz Zaloga, Agrokombinatska 6. ZAJČJA DOBRAVA se imenuje tov. KVARTUH Lidija iz Polja, Cesta XXX/23 b. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju občinske komisije za popis prebivalstva ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se imenuje popisna komisija v sestavi: 1. Predsednik komisije KERŽAN Slavka predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in podpredsednik IS Namestnik predsednika KASAGIČ Drago sekretar sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun in član IS 3. Člani: GAŠPERŠIČ Helena samostojni svetovalec za planiranje 4. DEŠMAN Miro sekretar sekretariata za gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja in član IS 5. TOPLAK Štefan načelnik davčne uprave in član IS 6. ROTH Marko profesionalni član 10 O K SZDL 7. STURBELJ Marjana sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov 8. GAJIČ Ivo predsednik OK ZSMS 9. HABJAN Jože strokovni delavec Samoupravne stanovanjske skupnosti Sekretar: GODNJAVEC Meta, referent za statistiko v Komiteju za družbeno planiranje in družbeno — ekonomski razvoj K 15 predlogi in vprašanja delegatov Jože BALAS, delegat krajevne skupnosti Zadobrava—Snebeije je postavil vprašanje varnosti prometa na nerekonstruiranem delu Zadobrovške ceste. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine ob 18,50 zaključil 34. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. sekretar zbora krajevnih skupnosti predsednik Tatjana JURCA-COLARIČ ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 33. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 9. decembra 1980 s pričetkom ob 12. j*ri v sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbe-n°političnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatom sPremembo dnevnega reda in sicer, da se 6. točka predloga dnev-nega reda t.i. j^EDLOG ANEKSA K DOGOVORU O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU ZA LETO 1980 umakne z dnevnega reda, ker je že bila obravnavana na skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 26. novembra 1980. takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno prejeli naslednji 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnsti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 3. Osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 4. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljiSke skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 5. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 6. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času od 1.1. 1979 -30.6. 1980 7. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje 8. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 9. Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 — predlog sklepa o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet osnovnih šol — predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgojno-varstvene organizacije — predlog sklepa o imenovanju občinske komisije za popis prebivalstva 10. Predlogi in vprašanja delegatov Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov po listi prisotnosti in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 10 delegatov. Odsotnost so opravičili: Nina JEVŠNIK, Milan PAUNOVIČ, Tone PODOBNIK, Marko PRIMOŽIČ, Božidar TONI. Odsotnost niso opravičili: Brigita BLAJ, Joža CERAR, Janez JAGODIČ. , Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Matjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Erika RAČIČ— ŠIFT, sekretar skupščine občine, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Jože MIHELIČ, predsednik izvršnega odbora občinske kmetijske zemljiške skupnosti, Franci ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik skupnega zasedama zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: • Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (31. seja), zbora krajevnih skupnosti (32. seja) in družbenopolitičnega zbora (31. seja) z dne 29. oktobra 1980 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Uvodno je osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani obrazložila Erika RAČIČ—SIFT, sekretar skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc MANDELJC, Robi DELORENZO, Ciril JERIHA in Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— Polje na osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani nima pripomb, ga prekvalificira v predlog in sprejema v predloženem besedilu. 2. Družbenopolitični zbor meni, da je potrebno, da se v večjih organizacijah združenega dela ustanovijo poravnalni sveti, kot to dopušča zakon o združenem delu. Družbenopolitični zbor predlaga, da občinski sindikalni svet pripravi informacijo o ustanavljanju in delu poravnalnih svetov v združenem delu ter jo posreduje zborom skupščine občine v obravnavo. Uvodno je predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 obrazložil Jože MIHELIČ, predsednik izvršnega odbora občinske kmetijske zemljiške skupnosti. V razpravi so sodelovali: Robi DELORENZO, Jože MIHELIČ, predsednik izvršnega odbora občinske kmetijske zemljiške skupnosti, Slavko GERLICA, Franci ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine, Anton KOROŠEC in Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— Polje ima na predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 naslednjo pripombo: V predlog samoupravnega sporazuma se naj vključi še nov (22. člen), ki naj določa, da se samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SRS in pričetek njegove veljave. 2. Družbenopolitični zbor s predlogom samoupravnega sporazuma skupaj s prej predlagano pripombo soglaša in predlaga udeležencem, da k njemu pristopijo. K 5 Uvodno je osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 obrazložil Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine, Slavko GERLICA, Franc KOLMAN, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Franc MANDELJC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 naslednji pripombi: — vi. členu se naj navedejo novoustanovljene krajevne skupnosti; — besedilu samoupravnega sporazuma se naj doda nov (21. člen), ki naj določa, da se samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SR Slovenije in pričetek njegove veljave; — v planu regresov, dotacij in stroškov za obdobje 1981—1985 se naj zaradi primerjave navedejo tudi sredstva za leto 1980 oziroma za sedanje srednjeročno obdobje. 2. Družbenopolitični zbor soglaša, da izvršni svet skupščine občine pristopi k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času 1. 1. 1979 - 30. 6. 1980 obrazložila Angelca BUTENKO, svetovalec za kadrovske zadeve. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC, Franc KOLMAN, Jože LESKOVŠEK, Ciril JERIHA, Angelca BUTENKO. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ljubljana Moste-Polje v času od 1.1.1979 — 30. 6. 1980 v predloženem besedilu s tem, da se naj roki v predlogu stališč in predlogov uskladijo s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, kije v javni razpravi. Popravi se naj tudi formulacija 7. točke stališč in predlogov. 2. Družbenopolitični zbor poziva vse nosilce planiranja kadrov, da se v celoti držijo dogovorjene in sprejete stopnje zaposlovanja v prihodnjem letu in srednjeročnem obdobju 1981—1985. Druž- :, saj ekstenzivno zaposlovanje novih delavcev, in to predvsem kvalificiranih, ne bo izboljšalo rezultatov poslovanja. Prav tako je potrebno pri izvajanju stvu, še posebej pa v negos; komunistov. ilitike zaposlovanja v gospodar* vu, spoštovati stališča Zveze Uvodno je poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Janez Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Slavko GERUCA, Jože LESKOVŠEK, , Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa II. samoprispevka na področju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Robi DELORENZO, Jože LESKOVŠEK, Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, . Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 v predloženem besedilu skupaj z naslednjo pripombo: — v 1. točki sklepa se naj namesto besed „v znesku" napiše „po“. 2. Družbenopolitični zbor priporoča žiriji za priznanja, da pri pripravi predloga dobitnikov priznanj oziroma pri obravnavi prispelih predlogov da večji poudarek kolektivnemu delu in nagradam za kolektivno delo. Žirija naj bo pozorna tudi na prispevek predlaganih kandidatov k stabilizacijskim ukrepom. Zato poziva družbenopolitični zbor družbenopolitične organizacije, da se angažirajo za pripravo kvalitetnih predlogov. K9 KADROVSKE ZADEVE Uvodno je predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1980 obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbeno-političnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor Polje skupščine občine Ljubljana Moste— imenuje žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu: 1. Stane BOBNAR, predsednik, Ljubljana, Novo Polje c. XII/4 2. Robi DELORENZO, namestnik predsednika, Ljubljana, Novo Polje c. V/3 3. Vlado ZLOBKO, član, Ljubljana, Zalo&a 83 4. France MIHELČIČ, član, Dolsko, Dol pri Ljubljani 5. dr. Franjo ŠILC, član, Ljubljana, Kvedrova 8 6. Aleš KARDELJ, član, Ljubljana, Adamičeva 13 7. Jože POČIVAVŠEK, član, Ljubljana, Novo Polje c. XV/1 8. Milena TANASKOVIČ, član, Ljubljana-Polje, Studenec 45 9. Andrija VLAHOVIČ, član, Ljubljana-Polje, Agrokombinatska 16 10. Franc REJC, član, Ljubljana, Ob sotočju 16 11. Fani TOMIČEMČ, član, Ljubljana, Bemekaijeva 32 Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Angelca BUTENKO, Franc MANDELJC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Dolžnosti funkcije namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se razrešijo 1» Zdenka CERAR iz Grosuplje, Štritaijeva S in 2. Jožica ŠMID iz Ljubljane, Murgle 125. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje tov. Bojano ŠKRK — GABRIJELČIČ iz Ljubljane, Poljanska c. 20. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov v Svet osnovnih šol ni bilo. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Angelca BUTENKO. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. V svet osnovne šole Toneta TRTNIKA — Tomaža se imenuje SAGMEISTER Janez iz Zadvora, Cesta 13. julija 36. 2. V svet osnovne šole Adolfa JAKHLA Zalog se imenuje ŽABJEK Anton iz Zaloga, Ppt na Hreše n.h. / Uvodno je predlog sklepa o imenovanju delegatov v svet vzgoj-novarstvene organizacije obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V svet vzgojno varstvenega zavoda: 1. Otona ŽUPANČIČA se imenuje tov. NEŽMAH Janez iz Ljubljane, Pugljeva 23 2. Angelce OCEPEK se imenuje tov. KODARIN Majda iz Ljubljane, Zaloška 76/a 3. JARŠE se imenuje tov. ŽAGAR Meta iz Ljubljane, Kvedrova ulica 7 4. VEVČE se imenuje tov. KOCJANČIČ Jožica iz Vevč, Papirniški trg 7 5. ZALOG se imenuje tov. BREGAR Janko, dipl. ing. iz Zaloga, Agrokombinatska 6. ZAJČJA DOBRAVA se imenuje tov. KVARTUH Lidija iz Polja, Cesta XXX/23 b. Uvodno je predlog sklepa o imenovanju občinske komisije za popis prebivalstva obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Franc MANDELJC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se imenuje popisna komisija v sestavi: 1. Predsednik komisije KER ŽAN Slavka predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbeno-eko-nomski razvoj in podpredsednik IS 2. Namestnik predsednika KASAGIČ Drago sekretar sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun in član IS 3. Člani: GAŠPERŠIČ Helena samostojni svetovalec za planiranje 4. DEŠMAN Miro sekretar sekretariata za gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja in član IS 5. TOPLAK Štefan načelnik davčne uprave in član IS 6. ROTH Marko profesionalni član 10 OK SZDL 7. ŠTURBEJ Marjana sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov 8. GAJIČ Ivo predsednik OK ZSMS 9. HABJAN Jože strokovni delavec Samoupravne stanovanjske skupnosti Sekretar: GODNJAVEC Meta, referent za statistiko v Komiteju za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj Kil Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine ob 14,30 zaključil 33. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK skupnega nasedanja zbora združenega dela (34 seja), zbora krajevnih skupnosti (35. seja) in družbenopolitičnega zbora (34. seja) skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bilo dne 24. decembra 1980 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČ1Č-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Pred začetkom skupnega zasedanja je delegacija pionirjev v imenu občinske zveze pionirjev zaželela delegatom in predsedniku skupščine občine srečno novo leto 1981 ter se jim zahvalila za uspešno delo v letu 1980. V imenu vseh delegatov se jim je za čestitke zahvalil predsednik skupščine občine Matjan MOŠKRIČ. Nato so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (32. seja), zbora krajevnih skupnosti (33. seja) in družbenopolitičnega zbora (32. seja) z dne 26. novembra 1980 3. Delegiranje delegatov za 41. sejo zbora združenega dela in 37. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 4. Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju Ljubljane 1981-1985 za leto 1981 5. Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 6. Predlog odloka o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 7. Predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1981 8. Predlogi odlokov o obvezni prispevni stopnji za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje 9. Predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin 10. Osnutek odloka o poslovnem času 11. Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva — predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva — predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane — predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane 13. Predlogi in vprašanja delegatov KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Franca INTIHARJA, delegata XX. konference delegacij — Emona ERC, 2. Maro MLAKAR, delegatko XXVII. konference delegacij — OŠ Edvarda Kardelja, 3. Cirila MAJCNA, delegata IX. konference delegacij — ŽG ŽTO TOZD za transport Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 29 delegatov. Odsotnih je 10 delegatov in sicer: en delegat I. konference delegacij — Saturnus, en delegat V. konference delegacij — Yulon, en delegat VI. konference delegacij — Velana, en delegat XVII. konference delegacij — Obnova, en delegat XXI. konference delegacij - Figovec, en delegat XIV. konference delegacij — Staninvest, dva delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga, en delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center, en delegat XXXI. konference delegacij — Obrtna dejavnost. Zbor združenega dela je sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Tatjano GUMILAR, delegatko krajevne skupnosti Jože MOŠKRIČ—Ciril, 2. Franca GRADIŠKA, delegata krajevne skupnosti Dolsko, 3. Dragico DOLENC, delegatko krajevne skupnosti Štepanjsko naselje II. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 delegatov. Odsotni so štiije delegati in sicer: en delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I., en delegat krajevne skupnosti štepanjsko naselje III., en delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije, en delegat krajevne skupnosti Zalog. Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po listi prisotnosti in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 16 delegatov. Odsotnost sta opravičila dva delegata in sicer: Brigita BLAJ in Jože LESKOVŠEK Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, • Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, Marjana ERJAVEC-HAUPTMAN, samostojna svetovalka za prostorsko planiranje skupščine občine, ' Helena GAŠPERŠIČ, samostojna svetovalka za družbeno planiranje skupščine občine, Darja JUVAN, novinarka Naše skupnosti, Vlada SEVER, članica izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela, Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti, Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. K2 Delegati zborov skupščine občine so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (32. seja), zbora krajevnih skupnosti (33. seja) in družbenopolitičnega zbora (32. seja) z dne 26. novembra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedama zbora združenega dela (32. seja) zbora krajevnih skupnosti (33. seja) in družbenopolitičnega zbora (32. seja) z dne 26. novembra 1980 nimajo pripomb in ga v celoti potrjujejo. K3 Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 41. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: — za področje g- spodarstva: Matijo GVARDJANČIČA, delegata I. konference delegacij -Saturnus Francko DRGLIN, delegatko III. konference delegacij - ŽITO Adema DELIČA, delegata XI. konference delegacij — ŽG Gradbeno podjetje Janeza MOŽINO, delegata XVI. konference delegacij - SCT Armanda KOPITARJA, delegata XXII. konference delegacij -Tiskarna Jože MOŠKRIČ Matjana KOPECKEGA, delegata VII. konference delegacij -Papirnica Vevče - za prosvetno-kultumo področje: Tatjano VERBIČ, delegatko XXVI. konference delegacij — OS Ketteja in Murna ~ za socialno-zdravstveno področje: Snežno PORENTA, delegatko XXIX. konference delegacij -Zdravstveni dom za področje državnih organov: Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij — Sob Ljubljana Moste-Polje Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 37. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Naslednje delegate: L Marjana GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Polje 2. Djurdjino BERNETIČ, delegatko krajevne skupnosti Dušan Kveder—Tomaž “• Jožeta ZUPANČIČA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo 4- Bernardo MIHELIČ, delegatko krajevne skupnosti Šmartno S. Mirana GRUDNA, delegata krajevne skupnosti Nove Fužine 6- Lojzko NEJEDLV, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama K 4 Uvodno je predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 z dopolnili iz-yt$nega sveta skupščine občine in stališči družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje obrazložila Slavka AERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine. Nato je podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine predlaga in obrazložila amandmaje k predlogu resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981. V razpravi so sodelovali: Andrej PODGORŠEK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje, Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, v imenu krajevnih skupnosti Moste, Selo in Nove Fužine, Marko PRIMOŽIČ, delegat družbenopolitičnega zbora, Tone PODOBNIK, delegat družbenopolitičnega zbora, Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela, je Prebral stališča XIII. konference delegacij - BTC, in XIV. konference delegacij - Intereuropa, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Maijana ERJAVEC-HAUPTMAN, samostojna svetovalka za prostorsko planiranje skupščine občine, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Janko BADOVINAC, delegat III. konference delegacij — ŽITO, Pisno stališče je posredovala delegacija krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 v predloženem besedilu skupaj z dopolnitvami izvršnega sveta skupščine občine, stališči družbenega sveta za družbenoekonomske zadeve in družbeno planiranje, stališči predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in dopolnilom delegacij krajevnih skupnosti Moste, Selo in Nove Fužine, da se izdela pieverba možnosti za lokacijo osnovne šole na področju bivše krajevne skupnosti Moste. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dajejo k predlogu resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 naslednje amandmaje: 1. V poglayju I. Osnovne usmeritve in naloge naj se doda nova alinea, ki se glasi: , — »oblikovanje predloga programa izgradnje objektov družbenega standarda iz sredstev samoprispevka III.“ 2. V poglavju III. naj se pod točko 3 vključi izgradnja EMONA centra v Novih Jaršah, ki je nerealizirana naloga še iz leta 1978. Investicija je v programu ŠOZD Emona DO EMONA MERCUR TOZD Maloprodaja, Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana in planskih dokumentih občine Ljubljana Moste-Polje ter mesta Ljubljane. 3. V poglavju III. naj se četrtemu odstavku točke 7 doda naslednje besedilo: »in Zaloško cesto v odseku Kajuhova — Fužinska cesta“, tako da bi se odstavek glasil: »Prav tako se bo v 1981. letu pripravila dokumentacija za mestno obvozno cesto Črnuče — Šma rt inska cesta in Zaloško cesto v odseku Kajuhova — Fužinska cesta.“ 4. V poglavju HI. naj se v 7. odstavku točke 10 doda besedilo »skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije1*, tako da se bo odstavek glasil: »Posebno pozornost na področju družbenih dejavnosti bomo skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije usmerili na usposobitev ... . 5. V poglavju III. naj se v 11. odstavku točke 10 doda naslednje besedilo: »in osnovne šole Fužine11, (ako da bi se odstavek glasil: »Pričela se bo gradnja dveh vzgojnovarstvenih objektov (Ivan Kavčič in Fužine) ter osnovne šole Škofljica in osnovne šole Fužine.11 6. V poglavju IV. naj se v zadnjem odstavku točke 3 črta besedilo »in opremo11, tako da se odstavek glasi: »V letu 1981 se bo začelo s pripravo zemljišča v coni MP 6/1 v Mostah za potrebe proizvodnih obratov gradbenih OZD “ 7. V poglavju IV. naj se v točki 3 med nosilci namesto »stavbno zemljiška skupnost občine Moste-Polje11 navede ,»komunalna skupnost občme Ljubljana Moste-Polje11, ker stavbno-zemljiška skupnost občine ni ustanovljena. K 5 Uvodno je predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Dragica DOLENC, delegatka krajevne skupnosti Štepanjsko na- Angelca BUTENKO, delegatka družbenopolitičnega zbora, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V zvezi s predlaganima amandmajema komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju ljubljanskih občin Skupščine mesta Ljubljane so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z devetimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejeli naslednji SKLEP: V prvem amandmaju se naj črta tretji stavek prvega odstavka, temu ustrezno pa naj se spremeni drugi odstavek prvega amandmaja. Nato so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju Kadrovske politike v SR Sloveniji skupaj s spremenjenim amandmajem komisije. K 6 Uvodno je predlog odloka o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Uubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 —1985 v predloženem besedilu. K 7 Uvodno je predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v L trimesečju 1981 obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1981 v predloženem besedilu. K 8 Uvodno je predloge odlokov o obvezni prispevni stopnji za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta .skupščine občine. Sočasno je obvestil delegate zborov skupščine občine o poteku-javne razprave in pristopanju k samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1981—1985 ter o obravnavi le-teh na sejah skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. V razpravi so sodelovali: Marjan KOPECKV, delegat VIL 'konference delegacij - Papirnica Vevče, Jože ZUPANČIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez MOŽINA, delegat XVL konference delegacij - SCT, Nina JEVŠNIK, delegatka družbenopolitičnega zbora, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franc ZUPANČIČ, delegat XVIL konference delegacij -Obnova, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Angelca BUTENKO, delegatka družbenopolitičnega zbora Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Inka GO REČAN, delegatka krajevne skupnosti Selo. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z dvema glašbvoma proti in enim vzdržanim glasom, delegati zbora krajevnih skupnosti pa soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odloke o obvezni prispevni stopnji za financiranje programov SLS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, in sicer: — odlok o določitvi prispevkov za družbeno varstvo otrok, osnovno vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, kulturo, telesno kulturo ter znanost v letu 1981, Id jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti; — odlok o določitvi prispevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva, prispevka za prenovo starih mestnih predelov, prispevka za vzajemnost pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in določitvi stanarine in najemnine v letu 1981 za vse zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane; — odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za kto 1981; — odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 s tem, da se veljavnost sprejetih odlokov časovno omeji do 30. junija 1981. K 9 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin ni bilo. V razpravi so sodelovali: Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela, ki je prebral pripombo XIII. konference delegacij — BTC. Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Selo v imenu krajevnih skupnosti Moste, Selo in Nove Fužine, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dvema glaso-, voma proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na predle« sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin nima pripomb. K 10 Uvodno je osnutek odloka o poslovnem času obrazložila Vlada SEVER, članica izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. V razpravi so sodelovali: Miran GRUDEN, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, v imenu krajevnih skupnosti Moste, Selo in Nove Fužine, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Vlada SEVER, članica izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Tone PODOBNIK, delegat družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o poslovnem času nima pripomb. Kil KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor zdn»; ženega dela Skupščine ŠR Slovenije za področje gospodarstva ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razrešitvi in Imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva v predloženem besedilu. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije ni bilo. V razpravi je sodeloval: Maijan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo sklep o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije v predloženem besedilu. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine , mesta Ljubljane v predloženem besedilu. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine mesta ljubljene v predloženem besedilu. Nato je Franc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora in Član skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije opozoril, da je skupina delegatov pri svojem delu osamljena,'ker ji je dano premalo pomoči s strani upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine, čeprav je tovrstna Pomoč in sodelovanje opredeljena v odloku o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah. Skupina delegatov meni, da je tako stanje nevzdržno in onemogoča kvalitetno delo delegatov na sejah,zborov republiške skupščine. Tovariš KOLMAN je predlagal, da se sodelovanje med skupino delegatov in upravnimi organi ter strokovnimi službami skupščine občine izboljša, prav tako pa je potrebno v okviru ljubljanskih občin več dogovarjanja za enoten nastop ljubljanskih delegatov v republiški skupščini. Predsednik skupščine občine je tovarišu KOLMANU odgovoril, da je stanje na tem področju potrebno izboljšati in predlagal, da se fa problem podrobneje obravnava ob obravnavi poročila o delu 'zvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb skupščine °bčine. K 12 Delegati zborov skupščine občine so s predloga dnevnega reda 28 41, sejo zbora združenega dela in 37. sejo zbora občin Skupšči-ne mesta Ljubljane poleg že obravnavanih zadev obravnavali še Naslednje zadeve: ~ Potrditev zapisnikov 34 in 35. seje Zbora občin ter 38. in 39. seje Zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane; " Oceno uresničevanja smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 z rezultati 9-mesečnega poslovanja; " Izvajanje družbenih dogovorov, katerih podpisnik je Skupščina mesta Ljubljane; ~~ Informacijo o realizaciji programa turistične ponudbe za leto 1980 in predlogprograma turistične ponudbe za leto 1981; — Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980; — Osnutek odloka o pravicah in dolžnostih IS SML na področju družbene kontrole cen in načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene mesta Ljubljane; — Osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v L trimesečju 1981; — Osnutek odloka o spremembi odloka o obvezni pripravi sr/dnje-ročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985; — Kadrovske zadeve Pri obravnavi naštetih zadev so delegati zborov skupščine občine soglasno sprejeli naslednja STALIŠČA : Potrditev zapisnikov Skupščina občine Uubljana Moste-Polje na zapisnike 34. in 35. seje Zbora občin ter 38. in 39. seje Zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane nima pripomb. Ocena uresničevanja smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976—1980 z rezultati devetmesečnega gospodar- 1. Delegati skupščine občine ugotavljajo, da je v oceni uresničevanja smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976—1980 z rezultati devetmesečnega gospodarjenja dan poudarek gospodarskim gibanjem, ne pa realizaciji smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane za leto 1980. V oceni niso izpostavljene tiste naloge, ki niso bile opravljene niti tisti sprejeti ukrepi, ki bi zagotavljali, da bi bile naloge opravljene. 2. V oceni je navedeno, da stavbno zemljiške skupnosti niso zaživele, vendar to ni točno, ker le-te sploh niso bile ustanovljene. 3. V informaciji o finančnih rezultatih ljubljanskega gospodarstva je navedeno, da je imela v gradbeništvu naj višjo izgubo organizacija SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je 10. decembra 1980 sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Izvajanje družbenih dogovorov, ki jih je sklenila Skupščina mesta Ljubljane Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša z informacijo o izvajanju družbenih dogovorov, ki jih je sklenila Skupščina mesta Ljubljane in s predlogi sklepov, predlaga pa, da se analizirata tudi - Dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o izgradnji in finnanciranju Kulturnega doma Ivan Cankar in — Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja hudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Informacija o realizaciji programa turistične ponudbe za leto 1980 in predlog programa turistične ponudbe za leto 1981 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o realizaciji programa turistične ponudbe za leto 1980 in predlog programa turistične ponudbe za leto 1981 v predloženem besedilu. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na predlog odloka o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za Osnutek odloka o pravicah in dolžnostih IS SML na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene mesta Ljubljane. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka nima pripomb. Osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v L trimesečju 1981 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1981. Osnutek odloka o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka nima pripomb. Kadrovske zadeve Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predlaganimi kadrovskimi zadevami. ' K13 Vprašanj in predlogov delegatov ni bilo. Ob koncu se je predsednik skupščine občine delegatom nahvalil za celoletno požrtvovalno delo in jih pozval, da tudi v letu 1981 aktivno sodelujejo v delu zborov skupščine občine ter jim zaželel uspešno in srečno novo leto 1981. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine ob 19.15 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis zasedanja je delegaton kretariatu skupščine občine. nja je delegatom na razpolago v se- sekretar predsednik SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE Erika RAClC-ŠIFT Marjan MOŠKRlC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS LJUBLJANA MOSTE-POLJE va se morajo aktivho vključiti v delo in življenje VVZ, OŠ, SŠ in VŠ. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje je na svoji 25. seji (dne 16.12.1980) obravnavah URESNIČEVANJE SKLEPOV 10. seje OK O IDEJNO-POLITlCNIH IZHODIŠČIH IN NALOGAH KOMUNISTOV ZA PREOBRAZBO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Na podlagi sklepov 10. seje, razprav in ugotovljenega stanja ter pomanjkljivosti na tem področju, je konferenca sprejela naslednje SKLEPE: 1/ Občinska konferenca zavezuje člane ZK v družbeno-političnih organizacijah, samoupravnih skupnostih, upravnih organih, družbenih organizacijah in društvih, da kritično in takoj ocenijo uresničevanje akcijskega programa koordinacijskega odbora za preobrazbo vzgoje in izobraževanja ter analizirajo vzroke za neizpolnjevanje programa. Uskladijo svoje načrte dela tako, da naloge iz akcijskega programa upoštevajo kot prioritetne. 2/ Vse OOZK v svoji sredini proučijo stanje na področju organiziranja, povezovanja in odločanja v procesu vzgoje in izobraževanja: - družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, - osnovnega šolstva, - usmerjenega izobraževanja, - visokega šolstva. OOZK s področja izvajalcev pa so dolžne vplivati na pogoje preobrazbe na vseh ravneh. Družbeno-politične organizacije, družbene organizacije to društ- 3/ Člani ZK moramo vztrajati, da v vseh sredinah obravnavajo in proučijo programe prehoda na celodnevno osnovno šolo in uveljavljanje vseh elementov celodnevne osnovne šole, čeprav prostorski pogoji v tem trenutku ne dovoljujejo takojšnjega prehoda na celodnevno osnovno šolo. Potrebno je pospešiti delo koordinacijskega odbora pri OK SZDL za oblikovanje to izvajanje programa za prehod na celodnevno osnovno šolo. 4/ OOZK VI. Gimnazije Moste je za izvajanje programov zdravstvene usmeritve dolžna povezati se z OOZK obstoječih šol za medicinske sestre za uresničitev prehoda na to usmeritev. Ta prehod na to usmeritev je potrebno uresničiti v skladu z obstoječimi prostorskimi kapacitetami brez investicijskih vlaganj v dodatne gradbene objekte. 5/ Glede na začrtano izgradnjo osnovnih šol iz II. samoprispevka in drugih sredstev je potrebno doseči čimhitrejšo izgradnjo to skrajšati postopke pri pripravi dokumentacije to zagotavljanju finančnih virov. Zavlačevanje odločanja to zagotavljanja virov finančnih sredstev je vzrok, da se investicijska vrednost objektov bistveno poveča, še preden se gradnja začne. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti je potrebna usklajena akcija odgovarjajočih subjektov v občini to mestu. Priprava za tisk: U M \ MK IBM - Tisk: tiskarna ljudske pravice-