H
I. N. Resman:  Kako je  bilo . . .
Bil je Korošec in nekdaj Vrhnikov tovariš na klopeh spodnje gimnazije.
Njegova soproga pa je bila dolga, suha ženska zoprno se kri-žavajočih oči in velikih ust, iz katerih so ji gledali dolgi, rumeni zobje zgornje čeljusti; bezala je le iz daljave v skledo s sladkim ukuhanim sadjem, pred seboj pa je tiščala polovico race. Sklenila je, da si jo vzame v popirju domov; saj si je bila že najedla,  da je jedva dihala.
Tudi ona ni veliko govorila, nego le prikimavala Kocmurki, ki je na dolgo in široko pripovedovala najzanimivejše slučaje iz svoje mnogoletne prakse. Hitela je raje piti in jesti, da se vsaj nekoliko odškoduje za botrinjske stroške.
Babica si je bila še pred začetkom pojedine prilastila skrivoma skoro celo pogačo, nekaj jajec in klobas, pa četrt lonca masla. Vse to je skrila v svoj ,cekar' — svoj nerazdružni ,vade-mecum' —. Na krščenju je le pogumno popivala in še pogumnejše lagala, jedla pa je le malo. Navadno se je izgovarjala, da ima ,zopet pokvarjen želodec', ki ne prenese ničesar. To ji pa ni branilo, da je konec pojedine pobrala še zadnje koščke mesnih in krušnih ostankov po krožnikih in skledah ter jih zmašila v svoj ,cekar'.
Vrhnik se ni skoro ničesar dotaknil. Stregel je gostom ter vsako minuto zlezel raz skrinjo in drsal k svoji Urški, nudeč ji kurje juhe, račjega mesa in kuhanega sadja. Potem se je sklonil nad dojenčka, ju poljubil, se smejal in jokal . . ,
V treh urah so bile vse sklede in steklenice prazne.
Boter in botrica sta se tedaj poslovila ter najboljše volje odšla. Za njima je šla tudi Kocmurka s svojim cekarjem, ko je bila obljubila, da pride še parkrat obiskat  Urško.
(Dalje prihodnjič.)
Kako je bilo
Z«,adel me je, ko blisk z neba,          Ko k sebi stisnil me črez pas .
Pogled njegov na dno srca;           Na prsi glavo sem sklonila,
Okrog je vse se zavrtelo.               Ko prvi sem poljub čutila.
Sladko me v srcu zabolelo.            Ne vem kedaj,   ne vem   kako
Vsa kri je šinila v obraz,               Oh, bilo je tako lepo . . .
I. N. Resman.