Ustanovili smo klub brigadirjev Brigadirji, zopet je vaš praznik. Praznujte ga v duhu delovnih akcij, pa najsi bodo to zvezne, republiške ali lokalne, v katere se vključujte polni želja, da bi gradili in pomagali k hitrejšemu napredku, katerega še kako potrebuje naša socialistična družba! Tudi v Cinkarni je bil v decembru 1981 ustanovljen klub brigadirjev na pobudo koordinacijskega odbora centra mladinskih delovnih brigad. V tem klubu sodeluje 13aktivnih brigadirjev, želeli pa bi, da bi jih bilo še več. Čutili smo, da je iz leta v leto slabela povezanost brigadirjev in ohranjanje delovnih akcij, ne samo pri gradnji železnic in cest, ampak tudi pri ostalih akcijah, ki bi se jih lahko lotili v podjetjih ali v krajevnih skupnostih. Vsako leto 1. aprila praznujemo dan brigadirjev, in sicer zato, ker se je na ta dan 1946. leta uradno pričela gradnja železniške proge Brčko-Banoviči, leto kasneje pa še gradnja proge Šamac-Saraje-vo. Ker je bilo takrat obdobje obnove med vojno porušene domovine, so se mladinci množično vključevali v delovne brigade, gradili z veseljem, uspešno in hitro, da bi vsi državljani nove Jugoslavije imeli boljše in udobnejše pogoje za življenje. V današnjem času pa je takšnih delovnih akcij vedno manj. Zato brigadirji - vključite se v klub brigadirjev in bodite ponosni, če boste s svojim prostovoljnim delom gradili to, kar so vaši tovariši mladinci po vojni! I. Tirnanič Vsebino kongresa določa življenje V akcijskih programih vseh osnovnih organizacij so povsod na prvem mestu priprave na bližajoči 9. kongres ZKS, ki bo od 15. do 17. aprila v republiški prestolnici. To bo priložnost, da temeljito ocenimo, kaj smo dosegli in česar nismo, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadalj-ne naloge. Bolj kritično in dosledno kot doslej bomo ocenili naše delo, opredelili naše naloge in s tem dokazali, da kongres ne bo zgolj politična manifestacija. Čimbolj jasno moramo izraziti usmeritve in naloge, tako da bo kongres lahko trden kažipot družbenemu razvoju. Hkrati pa mora biti tudi jasno napotilo za idejno, teoretično in praktično delovanje komunistov.v"tfružbi. V obdobju razprav kongresnih dokumentov moramo komunisti kritično oceniti naše dosedanje delo in ob tem opozoriti na težave, ki nas tarejo pri vsakodnevnem delu v delovni organizaciji. Kongres nam mora prinesti rešitve, ki nas bodo osvobajale in odpravile vrsto pomanjkljivosti iz preteklosti. Pozivam komuniste, da sodelujejo pri razpravi tudi v pismeni obliki preko našega glasila! Urednica Urednikova beseda Naše glasilo je postalo potreba slehernega našega delavca, saj v njem najde bistvene informacije, ki jih želi in potrebuje. Zato se uredniški odbor skupaj z urednico ter stalnimi dopisniki vsak mesec prizadeva še izboljšati vsebino glasila. Urednica za nekaj mesecev odhaja. V času odsotnosti vas bo o vsem spet obveščal tovariš Zlatko ŠENTJURC, ki ima že dolgoletno prakso pri urejanju glasila. Njemu bo šlo lažje od rok, saj našega glasila ni nikoli' povsem zapustil. Tov. Šentjurc, ki je vodja oddelka za izobraževanje, bo to dodatno delo težko opravljal, saj bo moral žrtvovati precej svojega prostega časa, zato pričakujemo, da boste kar v največjem številu priskočili na pomoč s svojimi prispevki, idejami in mnenji. Uredniški odbor v sestavi: Franc Guten-berger, Fanika Urbanc, Marjana Frelih, Mirko Polutnik, Janez Bošnjak, Ivica Žerjav, Alojz Bombač, Branko Pustoslemšek, Edi Beriša, je eden od najresnejših odborov doslej. Veliko je pripomogel prav predsednik odbora Maks Pečnik, ki si prizadeva čimbolj pomagati pri urejanju. Vsi skupaj si želimo tudi v bodoče zagotoviti vsaj takšno vsebino glasila, kot je bila dosedanja. Upam, da boste kljub zamenjavi urednikov še naprej pridno pisali in tisti, ki se še niste oglasili, dobili pogum. Pomagajte tudi vi z vašimi prispevki, da bo »Cinkar-nar« lahko redno izhajal. Prispevke pošiljajte v Center za izobraževanje do 10. v mesecu. Lepo vas pozdravlja vaša urednica! IZVOZ V FEBRUARJU Proizvodne temeljne organizacije so v februarju dosegle 2.614.715 dolarjev izvoza, od tega na konvertibilno področje 1.356.240 dolarjev in 3.491.981 dolarjev na vzhodnoevropsko področje. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo dosegli 165,12 % izvoza, z letošnjim februarskim planom 124,10 % in glede na celotni plan letošnjega leta 19,17 % izvoza. Te rezultate so dosegle temeljne organizacije Metalurgija, Kemija Celje, Kemija Mozirje, Vellon in Titan dioksid. PRODUKTIVNOST IN PROIZVODNJA V FEBRUARJU Po podatkih, ki jih zbira služba za dnjo proizvodnjo in produktivnost v plan, analize in interno kontrolo, so primerjavi z lanskim istim v mesecu februarju proizvodne te- obdobjem: meljne organizacije dosegle nasle- TOZD produktivnost proizvodnja Metalurgija minus 3,09 % 96,79 % Kemija Celje minus 2,06 % 96,51 % Kemija Mozirje minus 4,25 % 83,31 % Grafika minus 4,62 % 95,10 % Titan dioksid 0,21 % 100,23 % Veflon minus 7,65 % 122,43 % Skupaj DO minus 5,71 % 99,74 % Skupno smo v letošnjem letu v % proizvodnje. Rezultati še vedno januarju in februarju dosegli 97,59 niso takšni, kot si jih želimo. Likvidnost v mesecu februarju Likvidnostni položaj naše delovne organizacije v mesecu februarju v primerjavi.z minulim obdobjem se ni izboljšal, nasprotno ugotavljamo, da se le-ta poslabšuje. Tako je iz evidence seštevka žiro računov na nivoju delovne organizacije razvidno stanje sredstev: v tisoč din 31/12-81 31/.1-82 28/2-82 žiro račun 30.616 26.208 44.690 rezervni sklad 39.727 39.727 69.851 od tega je rezervni sklad v uporabi za premostitev likvidnosti Iz gornjega prikaza je sicer razvidno povečanje stanja sredstev na skupnem žiro računu, vendar kot večji prenos sredstev iz rezervnega sklada za premostitev likvidnosti. Likvidnostni položaj po temeljnih organizacijah je zelo raznolik ter pri nekaterih dokaj zaskrbljujoč. Tako znaša nepokriti saldo v tozdu Kemija Celje 8.500, Kemiji Mozirje 4.100, Grafiki 35.500, Vzdrževanju 22.000 in Titanovem dioksMu 13.600 tisoč din. Pri grobi ocenitvi nastalega položaja ugotavljamo izvor likvidnostnih težav, v prenizki realizaciji kot posledici zadržava-nja prodaje izdelkov, nerealiziranem prilivu izvoza, katerega plačilne termine izrabljajo posredniki do maksimalnih 90 dni, močno povečanje zalog reprodukcijskega S sprejemom nove mikroorganizacije za vse tozde in delovno skupnost,prehajamo v urejeno delovno organizacijo kot celoto. Z mikroorganizacijo smo opredelili: materiala, močno finančno angažiranje lastnih sredstev za tekoče investicije in zakasnele poravnave obveznosti vzhodnonemškega partnerja, ki prihajajo periodično v sunkovitih plačilih. Poleg tega nam federacija dolguje na račun tečajnih razlik pri izvozu titan dioksida v NDR preko 50 milijonov dinarjev. Tekočo likvidnost v posameznih temeljnih organizacijah smo reševali z medsebojnimi internimi posojili za že zgoraj navedene temeljne organizacije, pri čemer so le-te uporabljale sredstva od Veflo-na, Energetike, Transporta in Metalurgije. Za premostitev tekoče likvidnosti najemamo pri naši poslovni banki tudi kredite za izvoz blaga po ugodni obrestni meri. Ti krediti so porastli od 133,1 milijonov din na dan 31/1-1982 na 171,5 mio din na dan 28/2-1982. Pri tem ugotavljamo, da se je likvidnostni položaj nasploh, tako v organizacijah združenega dela, kakor tudi v poslovnih bankah,močno poslabšal. To se nedvomno odraža tudi v naši delovni organizaciji v kasnitvi nakazil in obračunov prilivov. Menimo, da takšen položaj narekuje varčnejšo uporabo tekočih finančnih sredstev in realnejše načrtovanje nabav reprodukcijskega materiala. Jožica Dimeč - strukturo vseh organizacijskih enot v okviru delovne skupnosti in tozdov ter naloge, ki so dodeljene posameznim organizacijskim enotam, - strukturo del (delovnih mest) v okviru posameznih organizacijskih enot ter naloge, ki so oblikovane za posamezna dela (delovna mesta). Delovne naloge za posamezna dela (delovna mesta) pa lahko opravljajo njihovi izvrševalci uspešno le, če pravočasno dobijo vse potrebne podatke in poslovne informacije od sodelavcev iz drugih organizacijskih enot oziroma izvrševalcev. Zato je potrebno sodelavce v teh organizacijskih enotah zadolžiti za nenehno sodelovanje s sodelavci v drugih organizacijskih enotah, za pridobivanje vseh potrebnih podatkov in informacij. Uspešno opravljanje določenih nalog v posameznih organizacijskih enotah je pogoj za nadaljnje opravljanje dela na delovnih mestih drugih organizacijskih enot, ki prejemajo določene podatke in poslovne informacije od drugih sodelavcev. V organizaciji je zato potrebno obravnavati vse organizacijske osnove s stališča treh razsežnosti in sicer: - sprejemanje vseh potrebnih podatkov in poslovnih informacij od drugih organizacijskih enot - predelave podatkov in poslovnih informacij glede na funkcijo obravnavane organizacijske enote in - posredovanje rezultatov opravljenega dela v obliki podatkov in poslovnih informacij drugim organizacijskim enotam. Zasnovana mikroorganizacijska struktura je osnova za ugotovitev potreb po informacijah za vse udeležence upravljalnega in izvajalnega (bazičnega) procesa v organizaciji. Ugotovljene informacijske potrebe pa so osnova za izgradnjo informacijskega sistema celotne organizacije. Informacijski sistem je torej urejena povezava ljudi, stvari in metod s skupnim ciljem, da se zadovoljijo informacijske potrebe. Te pa lahko zadovoljimo le, če celotni informacijski proces obsega zajemanje, prenašanje, hranjenje, predelovanje in oddajanje podatkov in poslovnih informacij. Za zagotovitev izgradnje celotnega sistema v naši delovni organizaciji nas v letošnjem in prihodnjih letih čaka še vrsta aktivnosti, med katerimi ima prioriteto izgradnja in uvajanje informacijskega sistema. K izpopolnitvi informacijskega sistema je potrebno pristopiti še zlasti zato, ker obstaja neskladje med sprejeto organizacijsko strukturo in informacijskim sistemom. V zvezi s tem navajamo grobo informacijo o predvidenem poteku dela. Izpopolnitev informacijskega sistema (IS) bomo izvajali na dveh področjih: 1. informacijski sistem za upravljanje delovne organizacije, tozdov in DSSS, t j. upravljalni informacijski sistem in 2. informacijski sistem po posameznih izvajalnih sistemih, t.j. izvajalni informacijski sistem (npr. oskrba, proizvodnja, prodaja, vnovčenje, itd.) Predviden rezultat izdelanega informacijskega sistema za upravljanje je pripravljen predlog vrste in vsebine informacij po posameznih upravljalnih ravneh. Predviden rezultat izdelanega informacijskega sistema po izvajalnih sistemih je pripravljen predlog vrst in vsebine informacij ter postopkov obdelave za posamezne izvajalne ravni: 20.200 66.600 V sredstva žiro računa so konec meseca februarja 1982 vključena tudi: - rezervirana sredstva za ekologijo 38.435 - investicijska sredstva iz ostanka dohodka, pospešena in minimalna amort. 270.787 - rezervni sklad 66.600 S tem uporabljamo namenska sredstva za kratkoročno pokrivanje tekočih potreb v višini 375.822 tisoč din Izpopolnitev informacijskega sistema S tem projektom bomo odpravili ključne probleme, ki nastajajo pri upravljanju zaradi neorganiziranega informiranja. Izpopolnitev informacijskega sistema po posameznih izvajalnih sistemih Vzporedno z izpopolnitvijo informacijskega sistema za upravljanje, bo potekalo tudi delo na izpopolnitvi informacijskega sistema po posameznih izvajalnih sistemih (npr. nabava, proizvodnja, prodaja, itd.). Predviden rezultat tega sistema je pripravljen predlog vrst in vsebine informacij ter postopkov obdelave podatkov za posamezne izvajalne ravni. Na tem področju bomo najprej izdelali program dela. Iz njega bo razviden vrstni red ter zasnova celotnega sistema z avtomatizacijo obdelave podatkov. Pri določitvi vrstnega reda bo potrebno upoštevati naslednje kriterije: - izboljšanje rezultatov poslovanja z rešitvijo problemov, ki izvirajo iz pomanjkanja podatkov ali iz nepravočasnosti oskrbovanja s podatki, - možnosti za racionalizacijo celotnega delovnega procesa in informacijskega sistema. Delo bo potekalo v fazah, ki jih je predlagal ZOP in ki. so prikazane na naslednji sliki: Izdelava celovite zasnove poslovnega sistema Detajlno načrtovanje 3a delovnih postopkov in ročne obdelave Izdelava organizacijskih 4a navodil, instaliranje računalniške opreme Izdelava celovite 2' zasnove |IS Izdelava programske 3b dokumentacije Izdelava, testiranje 4b in instaliranje programov Uvajanje izpopolnjenih delovnih postopkov in obdelave podatkov (AOP) Izpopolnitev informacijskega sistema za upravljanje Pobuda za izpopolnitev upravljalnega informacijskega sistema je rezultat spoznanja, da ni mogoče opravljati samoupravnih, poslovodnih in vodstvenih nalog, če delavci na teh nalogah ne prejemajo potrebnih informacij. To prihaja posebno do izraza pri uveljavljanju nove organizacije. Pogoj za uveljavljanje učinkovitega sistema upravljanja je zato zgraditev nalogam in odgovornostim primernega IS. Izpopolnitev informacijskega sistema delovne organizacije bo opravljena na osnovi obstoječe baze podatkov. To pomeni, da bomo uporabljali predvsem tiste podatke, ki se že zajemajo in obdelujejo. To so podatki računovodstva, ekonomskih analiz, AOP, kadrovske evidence, obračuna osebnih dohodkov, nabave, skladišč, proizvodnje itd. Torej bomo na osnovi obstoječih podatkov (baze podatkov) organizirali ustrezne informacijske tokove glede na potrebe po informacijah. Izpopolnitev upravljalnega informacijskega sistema bo predvidoma potekala po naslednjih fazah: - opredelitev in sprejem projektne naloge, - opredelitev potreb po informacijah po prejemnikih (delavci, organi) - posnetek obstoječe baze podatkov po organizacijskih enotah, - oblikovanje poročil in drugih načinov pridobivanja informacij (po prejemnikih, po času - dnevna, tedenska, mesečna, letna, občasna) - določanje vira podatkov za poročilo organizacijskih enot, odgovornih za njihovo izdelavo in postopka izdelave poročil ter izdelava predlogov za spremembe zajemanja in obdelave poročil, - sprejem in uvajanje izpopolnitev informacijskega sistema Na osnovi zgrajenega sistema informiranja bodo uporabniki, (samoupravni in poslovodni organi delovne organizacije, tozdov in skupnih služb, vodje služb, vodje obratov in priprav dela), prejemali informacije po določenem načrtu. Načrt prejemanja informacij za posamezne uporabnike bo izdelan v obliki obrazca, ki bo vseboval naslednje podatke: - potrebne informacije, - navedbo poročila, ki bo vsebovalo te informacije, - obdobje prejemanja informacij oz. poročil (npr. dnevno, tedensko, mesečno, kvartalno, letno), - navedbo delovnega mesta, ki je odgovorno za izdelavo poročil. Pri izpopolnitvi obstoječega upravljalnega informacijskega sistema bomo torej izkoristili možnost, da na obsotječi bazi podatkov (kartoteke in evidence, ki obstojajo v posameznih službah) organiziramo uporabnikom prilagojeno izdelavo poročil ter jim z organiziranjem ustreznih informacijskih tokov zagotovimo potrebne informacije. Pri tem pa bomo spoznali in priporočili ustrezne spremembe pri zajemanju in izdelavi podatkov z vidika upravljanja DO. Predloge bomo nato upoštevali pri načrtovanju in uvajanju izpopolnitev informacijskega sistema po izvajalnih sistemih. Na osnovi sprejetega programa dela in skladno z ustrezno metodologijo, bomo začeli uresničevati informacijski sistem po izvajalnih sistemih. V omenjenem prispevku smo želeli seznaniti delavce naše delovne organizacije z grobo opredelitvijo poteka dela pri projektu »Izpopolnitev informacijskega siste- Piše: Dani Podpečan (nadaljevanje iz prejšnje številke) Z analizo razvojnih možnosti bomo dosegli postavljene cilje, da bi v bodoče imeli boljšo ekološko in tehnološko zaokroženost. Vendar bomo to dosegli predvsem s prizadevnostjo in vnemo za novo organizacijo, novo miselnostjo in željo, da zagotovimo večjo socialno varnost in stanovi-tost ob dolgoročnem možnem razvoju. Dosledno moramo še najprej izvajati program ekološke sanacije ob pomoči pristojnih zunanjih dejavnikov, ki so zanjo tudi prevzeli obvezo. Naša dolgoročna usmeritev mora biti usklajena z interesi občanov in ekonomsko ter ekološko neoporečna. Tudi ni nujno, da se bo omejila le na ozko lokacijo občine Celje, ampak širše. Cilji tehnološke in energetske zaokroženosti: doslej niso bili doseženi iz različnih' vzrokov: - predmet poslovanja DO predstavlja zbir dejavnosti vseh tozdov - neupoštevanje skupnega razvojnega koncepta in oblikovanje razvojnih teženj posameznih tozdov ma DO Cinkarna«. Menimo, da bomo z ustrezno zavzetostjo in sodelovanjem vseh delavcev, tako iz Cinkarne kot iz Zavoda za organizacijo poslovanja, dosegli takšne rezultate in cilje, kot smo si jih zastavili. Irena FERLEŽ - težave z nabavo sodobnih tehnologij in opreme zaradi pomanjkanja finančnih sredstev - slabo upoštevano načelo racionalnega pretoka materiala in sredstev zaradi prostorske razporeditve tako na starem, kot novem delu (na novem delu je okrog 100 večjih in manjših objektov) - številni programi so brez selekcije na ravni DO - razvojna dejavnost je razdeljena na tozd - težnja ekstenzivnega zaposlovanja - težnja po velikih in neupravičenih naložbah. Za uresničitev dolgoročnih ciljev bo potrebno v srednjeročnem obdobju izvršiti naslednje: - dokončati investicije, jih aktivirati in dobiti predvidene ekonomske učinke - dokončati priprave za izgradnjo objektov po srednjeročnem planu - pospešiti razvojno delo na obstoječih in novih projektih - pospešiti delo na rekonstrukcijah in inovacijah za dosego boljših izkoristkov in povečanje zmogljivosti obstoječih tehnologij Analiza razvojnih možnosti dolgoročnega razvoja - postopoma ukinjati tehnološko zastarelo proizvodnjo. Iz navedenih vzrokov in pomanjkljivosti razvoja preteklega obdobja je razvidno, da bi Cinkarna poslovala v čedalje težjih gospodarskih pogojih, če bi se še naprej razvijala po stari miselnosti. Rešitev je v čimprejšnji preusmeritvi na nove programe, ki bodo oblikovani na ravni DO, kar pomeni določitev novih ciljev, iz katerih bodo izpeljani cilji posameznih tozdov. Predlagane razvojne usmeritve moramo uskladiti z razvojnimi cilji občine Celje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da samoupravni odnosi niso bili na zadovoljivi ravni in je na tem področju potrebno še precej napraviti za osveščenost delovnih ljudi in občanov ter približati samoupravljanje delavcem in občanom. Analiziranje dosedanjega stanja upoštevajoč družbeni plan za razdobje 1981 1985 Poslovni predmet Cinkarne v glavnem zajema proizvodnjo in prodajo tradicionalnega področja. Cink: sekundarni cink, cinkov prah, cinkova pločevina in trakovi, cinkove zlitine, cinkove čašoce in rondele, cinkova žica, cinkovi žlebovi in cevi, cinkovo belilo, cinkov sulfat, litopon Žveplena kislina, Izdelki za gradbeništvo: keramične dimne tuljave, gradbena lepila, mineralne barve, premazi, PU-lepila, ostala sredstva za gradbeništvo, Titanovo belilo, Agro-sredstva: modra galica, modri baker, Flovit, Humo- vit, Hygromul. Sredstva za grafično industrijo: ofset tiskarske plošče, cinkografske plošče, tiskarske barve, preparati za grafično industrijo Ostali kem. izdelki: barijev sulfid, kromov galun, zelena galica, železooksidni pigmenti Prevleke: galvanizacija, gumiranje, tefloniziranje, predelava umetnih materialov Organska barvila in tekstilna pomožna sredstva, Storitve: vzdrževanje, transport, tiskarna. V srednjeročnem obdobju predvidevamo, da obstoječi program proizvodnje po -teka v glavnem v enakem obsegu. Pri nekaterih programih proizvodnjo povečujemo, kar omogočajo obstoječe kapacitete oz. v tem obdobju zaključene povečane ali nove kapacitete. Realnost planiranega obsega je ponekod vprašljiva zaradi: pomanjkanja domačih surovin, pomanjkanja uvoženih surovin, nerešenih ekoloških problemov, težavne nabave uvožene opreme, težavne uresničitve predvidenih naložb, nedoseganja kvalitete, zmanjšanega povpraševanja in neustreznega urejanja cen. (nadaljevanje prihodnjič) Inovacije OBRAVNAVANI PREDLOGI Komisije za inventivno dejavnost in strokovne komisije v temeljnih organizacijah so v zadnjih mesecih lanskega in v letošnjem letu obravnavale 40 inovacijskih predlogov. Večina predlogov je iz preteklih let. Predloge je obravnavala tudi komisija za inventivno dejavnost na nivoju delovne organizacije in sprejela sklep, da je potrebno vse predloge, za katere obstaja možnost za realizacijo, v prvi polovici letošnjega leta tudi uresničiti. Predlogi so zelo različni. Pri nekaterih obstaja samo ideja in je potrebno predlog še strokovno obdelati (n.pr. izdelava načrta, dokumentacije, predračun in mnenje strokovnih služb ali vodstva temeljne organizacije). Največkrat se zatakne pri pomanjkljivih predlogih ali samo idejah. Naša organizacija dela še ni izpeljana do take mere, da bi avtor vedel, na katerega strokovnega sodelavca ali službo se lahko obrne po pomoč, ko sam ni več sposoben predlog oz. idejo pripraviti do takšne stopnje, da jo je mogoče uresničiti v proizvodnji ali na drugem področju. Zelo težko je tudi zbrati vse potrebne podatke za izračun gospodarske koristi, ker za realizacijo posameznega predloga ni razpisan delovni nalog. NAGRAJENI INOVACIJSKI PREDLOGI Komisijazainventivno dejavnost v tozdu Grafika je predlagala delavskemu svetu temeljne organizacije v potrditev dva inovacijska predloga. Za šest inovacijskih predlogov pa se pripravlja ekonomski izračun gospodarske koristi. Z enkratno nagrado sta bila nagrajena dva predloga: 1. Toniranje kemolit »S« Avtor predloga Marjan DREV, dipl. ing, sedaj zaposlen kot vodja priprave proizvodnje v Grafiki. Pri proizvodnji »S« plošč je bilo precej reklamacij zaradi toniranja. Ko so začeli uporabljati predlog inženirja Dreva, se je odstotek reklamacij bistveno zmanjšal. Predlog ima tudi trajno vrednost pri izdelavi drugih vrst plošč v Grafiki. Ker se ta postopek sedaj ne uporablja več, je bila komisija mnenja, da ni mogoče izračunati gospodarsko korist. Predlog je nagradila z enkratno nagrado 5000 din, ker je predlog koristil proizvodnji. Inženir Drev je v letu 1979-80 prijavil še tri inovacijske predloge. 2. Problem kopiranja montaž, umazanih z lepilom Avtor predloga Andrej MEZE, kopist v tiskarni,sedaj vodja zavarovalne službe. V tiskarni je večkrat prihajalo do problemov pri kopiranju montaž, ki so bile umazane. Pri odstranjevanju teh umazanij (lepilo, selotejp) obstoja možnost uničenja tiskovnih elementov. Z uporabo predloga tov. Mezeta, da se umazanija čisti iz plošč s čistim bencinom, se je bistveno zmanjšal procent porabljenih plošč, ker korekture niso več potrebne. Postopek se še uporablja. Kakšna je ta količina plošč v tiskarni niso vodili evidence, zato ni mogoče izračunati gospodarske koristi. Komisija je predlog nagradila z enkratno nagrado 2000 din. Delavski svet tozda Grafika je oba predloga 23. februarja potrdil. Komisija za inventivno dejavnost v tozdu Titanov dioksid je skupaj s strokovnim odborom in vodstvom temeljne organizacije obravnavala 13 inovacijskih predlogov. Štiri predloge so poslali razvojni službi v Cinkarni z namenom, da predloge temeljito obdelajo, ker so širšega pomena, potrebna pa je tudi večja strokovna obdelava. Z enkratno nagrado 500 din za idejo so bili nagrajeni štirje koristni predlogi: 1. Toplotna zaslonka Avtor predloga Jože šTUMBERGER dipl. ing. Predlog je bil v času priprave koristen, sedaj pa je že zastarel, zato ga nima pomena realizirati. 2. Odstranjevanje blata iz akumulacijskih bazenov Avtor predloga Branko PUSTOSLEMSEK. Člani komisije so bili mnenja, da je predlog koristen in so ga kot idejo nagradili. 3. Sušenje pigmentov Avtor predloga Zvone ČAVUZIČ. Predlog je za Titanov dioksid koristen, vendar investicijsko zahteven, zato so predlog odstopili razvojni službi Cinkarne. Če bo predlog realiziran, bo izračunana po določenem času gospodarska korist in nadomestilo avtorju po samoupravnem sporazumu. 4. Rekonstrukcija sušilnika Avtor predloga Drago BARBULOVIČ. Komisija skupaj s strokovnim vodstvom je mnenja, da je predlog koristen, vendar v trenutnih razmerah neizvedljiv. Predlog je bil vrnjen avtorju. Ostali predlogi se še rešujejo, za nekatere delamo izračun gospodarske koristi. V tozd Kemija je strokovno vodstvo obravnavalo 15 predlogov, ni pa jih obravnavala še komisija za inventivno dejavnost. Komisija za inventivno dejavnost in vodstvo tozda Transport sta obravnavala tri inovacijske predloge: 1. Izpraznjevanje avtocistern z izpušnimi plini Predlog je predlagala skupina avtorjev: Milan MARKOVIČ, Viktor SKALE, Mirko POLUTNIK in Branko CMOK. Prejšnji način izpraznjevanja naših avtocistern, ki vsak dan vozijo žvepleno kislino k potrošnikom, je bil s pomočjo kislinood-pornih črpalk ali posebej vgrajenega kompresorja na avtocisterni. Črpalka in kompresorji imajo omejeno življenjsko dobo. Za nabavo novih so potrebne devize in uvozno dovoljenje. Na podlagi predloga, je izvršen zelo enostaven in praktičen način izpraznjevanja z izpušnimi plini motorja avtocisterne. Za koristen predlog je narejen enoletni izračun prihranka, ki znaša 117.300 din. Avtorjem pripada nadomestilo 15.826 din. Razdelitev med posamezniki je naslednja: Milan Markovič 40 %. Viktor Skale 20 % Mirko Polutnik 20 % Branko Cmok 20 % Predlog so realizirali: Stanko BELOŠEVIČ, Ivan ARZENŠEK, Zdravko LUZER iz avtodelavnice in ga tudi strokovno dopolnili. Komisija za inventivno dejavnost je bila mnenja, da jim pripada enkratna nagrada v skladu s 56. členom samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti Cinkarne v višini 30 % od enoletnega nadomestila avtorjem predloga, ki znaša 4.747 din. Vsakemu pripada ena tretjina omenjenega zneska. 2. Čiščenje vagonskih cistern za apno Avtor predloga Alenka PODGORŠEK Tovarišica Podgorškova je pri svojem delu v komerciali ugotovila, da pri prevozu apna z vagonskimi cisternami za nevtralizacijo v Titanov dioksid nastaja razlika, približno 3 t med uradno in dejansko taro vagonske cisterne, ker se na notranji strani cisterne nabira plast apna. Predlog je, da bi to plast apna redno čistili iz vsake cisterne, za kar je naredila tudi izračun prihranka v enem letu. Ker pa se cisterne niso redno čistile, temveč le občasno, se izračun ne more upoštevati. Po novih predpisih ŽTO iz leta 1981 pa morajo cisterne vsakih 6 mesecev v revizijo, kjer jih tudi očistijo in do razlike v tari ne prihaja več. Komisija je mnenja, da je predlog koristen. Sprejela je sklep, da se predlog nagradi z enkratno nagrado 1500 din. Oba predloga je komisija posredovala v potrditev delavskemu svetu tozda Transport. M. P. Občni zbori sindikata V mesecu februarju so bili po posameznih temeljnih organizacijah občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Na njih so obravnavali poročila o poslovnih rezultatih tozdov, ob katerih so bili člani mnenja, da je treba še bolj povečati obseg proizvodnje, zlasti pa dvigniti produktivnost, saj opažamo, da v nekaterih tozdih pada. Samo z boljšim delom in večjimi delovnimi uspehi si bomo lahko zagotovili boljši osebni standard in povečali sredstva za skupne in splošne potrebe. Občne zbore so osnovne organizacije izkoristile tudi za kandidacijske konference za delegate v SIS in ZZD. Vsi so bili enotnega mnenja, da je treba evidentirati v delegacije takšne sodelavce, ki bodo zastopali interese tistih, ki jih bodo izvolili. Delegati na občnih zborih so opozorili tudi še na nekatere probleme, ki jih bo potrebno rešiti čimprej. Zlasti je to problem prehrane, ki seveda ni kritičen, je pa potrebno urediti nekatere stvari. Ponovno naj bi usposobili bivši bife, kjer bi bila razdeljevalnica za delavce tozda Vzdrževanje in Metalurgijo. S tem bi razbremenili razdeljevalnico v starem delu, pa tudi delavci ne bi porabili toliko časa za pot. V nekaterih tozd še nimajo urejene prehrane ob sobotah in nedeljah, veliko je nerešenih stanovanjskih problemov, treba bo izboljšati higieno. Tudi obveščanje je obveza sindikatov. V družbenopolitičnih organizacijah si moramo prizadevati za resnično, redno, pravočasno, popolno in razumljivo obveščanje. V bodoče bo moral sindikat še bolj posvetiti svoje delo uresničevanju socialne varnosti delavcev, ki je ena temeljnih nalog sindikatov. To pomeni odgovornost in pravico delavcev, da v tozdu odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in v zvezi s tem tudi o svoji socialni varnosti in socialnem razvoju. Predvsem po osnovnih organizacijah v tozdih si morajo sindikati prizadevati za izboljšanje gmotnega položaja delavcev in družin z nizkimi dohodki. V vsaki tozd bodo morali ugotavljati resnični socialni položaj delavcev in njihovih družin, kajti to je podlaga za uveljavljanje socialne varstvene pomoči. Pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja je treba upoštevati vse dohodke posameznega delavca oziroma družine, neglede na to, iz katerih virov izhajajo. To so dohodki iz delovnega razmerja, honorarnega dela, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne gospodarske dejavnosti itd. V tozdih bi morali izboljšati gmotni položaj delavcev z najnižjimi dohodki predvsem z ustreznim vrednotenjem njihovega dela, še zlasti proizvodnega dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah in z ustrezno delitvijo sredstev skupne porabe kot je na primer regres za letni dopust. Vendar se moramo zavedati, da so to lahko le kratkoročne rešitve in je treba težiti k dolgoročnejšim. V okviru prizadevanj za večjo dohodkovno uspešnost tozda, kjer je veliko delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, moramo iskati možnost za njihovo dopolnilno izobraževanje in prekvalifikacijo. Ena od temeljnih nalog delavcev v sindikatu bo tudi pomoč delegacijam v SIS in DPS. Pomembno je, da jim daje sindikat oporo in pomoč pri sprejemanju stališč in vsebinskih usmeritev in ne le spodbuja njihovo redno sestajanje in delovanje. Nadalje bomo morali skrbeti za to, da se bo poostrila odgovornost na področju SLO in DS in da bomo preprečevali vsesplošno odtujevanje družbene lastnine. Preprečevati pa bomo morali tudi kakršnokoli zapiranje znotraj tozdov, pojavljanje interesov in želja, ki niso enotne in skupne za vso delovno organizacijo, kajti samo enotni bomo kos vsem nalogam, ki nas čakajo. Na občnih zborih so izvolili tudi novo predsedstvo, katerega predstavitev bomo objavili v prihodnji številki. Drago Murovič Delo samoupravnih organov Delavski svet delovne organizacije je na februarski seji verificiral poslovne rezultate delovne organizacije za leto 1981, ki so jih obravnavali delavci na zborih delovnih ljudi. O podrobni analizi teh razprav bo delavski svet razpravljal na prihodnji seji. Pri obravnavi mikroorganizacijske sheme so delegati zadolžili kolegijski poslovodni organ, da v okviru plana kadrov za leto 1982 zagotovi, da ne bo več zaposloval novih delavcev. Potrdili so predlog mikroorganizacijske sheme delovne organi- zacije in hkrati zadolžili organizacijsko službo, da v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja in predstavnikom tozda Veflon uskladijo predlog njihove mikroorganizacijske sheme. Organizacijsko službo so še zadolžili, da vsem predsednikom delavskih svetov tozda in DSSS dostavijo izpis del in nalog tozd oziroma DSSS. Potrdili so pravilnik o različnih oblikah delovnega časa in o evidentiranju delovnega časa z registrirnimi urami, s pričetkom veljavnosti 1. marca 1982. Sprejeli so skjepv da se razpiše prosta dela in naloge podpredsednika KPO za področje poslovne informatike ter imenovali razpisno komisijo v sestavi predstavnikov DS DO (Glušič, Kolarič), predstavnikov sindikata (Rebov, Fister) ter zunanjih članov (Sagadin, Mešl). Delo delavskih svetov TOZD in DSSS Delavski sveti tozdov in DSSS so v februarju obravnavali zaključni račun za 1981, smernice plana za leto 1982 in mi-kroorganizacijsko shemo ter potrjevali pravilnik o različnih oblikah delovnega časa. Tozd Metalurgija in tozd Grafika sta imeli nekaj pripomb na shemo organizacije. Tozd Vzdrževanje je v sklepu prepustil možnost dodatnega dopolnjevanja po potrebah, ki bodo nastajale v tozdu. Zapisniki nekaterih delavskih svetov tozdov še niso prispeli v tajništvo samoupravnih organov. O zaključnem računu bodo samoupravni organi še govorili na prihodnjih sestankih, zlasti o razdelitvi dohodka iz preteklega leta- M. G. Kako z dopustom ob sredah Pri drugem tipu premakljivega delovnega časa (dnevno 8 ur, ob sredah 10 ur, proste sobote, nedelje in prazniki) nastajajo nejasnosti glede obračunavanja dopusta ob sredah. V zvezi s tem vas obveščamo, da ob sredah evidentiramo in obračunavamo 10 ur dopusta, to je toliko ur, kolikor znaša dnevna časovna obveznost za sredo pri zgoraj omenjenem tipu delovnega časa. Ta dnevna časovna obveznost je zajeta tudi v sprejetem letnem delovnem koledarju. V nadaljevanju navajamo vsebino tistih členov pravilnika o različnih oblikah delovnega časa in o evidentiranju delovnega časa z registrirnimi urami, ki potrjujejo gornjo obrazložitev. 13. člen Dnevna časovna obveznost ostaja v sistemu premakljivega delovnega časa samo še obračunska kategorija. Na njeni osnovi določimo delovno časovno obveznost za obračunsko obdobje in je tudi osnova za obračun odsotnosti oz. prisotnosti na delovnem mestu. Dnevna časovna obveznost znaša 8 ur oz. 10 ur ob sredah (II tip delovnega časa, 12. člen, točka b). časovna obveznost v obračunskem obdobju je zmnožek dnevne časovne obveznosti in števila delovnih dni v obračunskem obdobju, določenih z letnim delovnim koledarjem. 19. člen Delavec mora v obračunskem obdobju opraviti normalno število ur. To je zmnožek rednih delovnih dni, določenih v delovnem koledarju, z normalnim delovnim časom (8 ur oz. 10 ur). 46. člen V primeru bolezni, rednega ali izrednega plačanega dopusta se evidentira normalni delovni čas, t.j. 8 ur oziroma 10 ur ob sredah. V primeru republiških in državnih praznikov se evidentira 7 ur. Irena Ferlež Proslava ob dnevu žena Vsako leto smo za 8. marec prirejali proslave, na katerih smo izvedli kulturni program, morda podelili ženam še po en cvet in s tem je bilo vse končano. Nekaj let nazaj s takim načinom nismo bili najbolj zadovoljni, a kaj, ko se ni našel nihče, ki bi za ta praznik imel morda še drugo idejo razen suhoparnih proslav. V letošnjem letu pa je to zadevo rešil Aktiv žena in vsa zahvala že na začetku predsednici Veri Zupanc, ki se je zelo potrudila in nam ženam s pomočjo izvršnega odbora sindikata pripravila res odličen program in zakusko, ki je bila 5. marca od 12. do 16. ure v novi jedilnici. V ta namen so pripravili tudi razstavo ročnih del žensk, ki so zaposlene v naši delovni organizaciji. Odziv in udeležba žena, ki so razstavljale svoje izdelke v naši razdeljevalnici, je bil velik. Na razstavi smo lahko videli gobeline, prtičke, pregrinjala, pletene komplete, lesne izdelke, stenske obloge, broše in še druge izdelke, katere lahko naredi le spretna ženska roka. Ročna dela je 9. marca ocenjevala komisija, ki so jo sestavljale: predsednica Mar-lena Premšak, novinarka dnevnika »Večer« in dve članici, Jelka Krajšek ter Breda Verdnik, zaposleni v naši delovni organizaciji v Marketingu. Podeljene so bile štiri nagrade po zvrsteh, od katerih je prvo nagrado dobila Ivanka Gargalljevič, snažilka v kadrovski službi, drugo nagrado Dorica Žerjav, samostojna komercialna referentka v prodajnem oddelku tozda Kemija, tretja nagrada je bila podeljena Dušanki Kosič, snažilki iz tozda Grafike, četrto nagrado pa je dobila Irena Sakulac, referentka v tozdu Transport. Toda drage tovarišice! Ni edino merilo za vaše delo in trud nagrada, v tem je še nekaj več - lastno zadovoljstvo, ki ga občuti vsaka, ko naredi izdelek. Zapomnite si znani rek francoskega pedagoga in ustanovitelja modernih olimpijskih iger Coubertina: »Važno je sodelovati-ne zmagati.« Z nagrajenkami smo imeli kratek razgovor. Postavili smo jim nekaj vprašanj in sicer: kaj jih je spodbudilo, da so se začele ukvarjati z ročnim delom, kdaj najdejo čas za to zvrst dela, ali svoja dela prodajajo, kako izbirajo motive in kakšne imajo najraje, ali se bodo s tem še ukvarjale. . .? Ivanka GARGALIJEVlC je v Cinkarni zapo- slena enajsto leto kot snažilka v kadrovski službi. Na razstavi se je predstavila s pregrinjali in za svoje izvirno delo dobila prvo nagrado. S tem se ukvarja že od 16. leta starosti, sedaj pa je stara 54 let. Izdelkov ne prodaja, zadovoljna je, če jih lahko podari otrokom, znancem ali prijateljem. Prejela je nagrado v znesku 2.000 dinarjev. Dorica ŽERJAV dela kot samostojna komercialna referentka za tozd Kemija. Razstavljala je gobeline različnih velikosti in prtičke. Doslej je naredila okoli 30 gobelinov, največji med njimi je bil velik 80 cm x 60 cm. Gobeline šiva v prostem času, največkrat zvečer, ko opravi že vsa druga gospodinjska dela. Gobelinov še ni prodajala, izrazila pa je željo, da bi sedaj, ko jih ima že precej, tudi katerega prodala. Povedala je, da jih je nekaj podarila in enkrat že razstavljala v Narodnem domu. Na naši razstavi je prejela drugo nagrado v znesku 1.500 dinarjev. Dušanka KOSIČ je doma iz Banja Luke. Dela kot snažilka v tozdu Grafika. Razstavljala je kvačkana dela - prtičke in jopice. To delo ji je v veliko zadovoljstvo, saj se ob tem sprosti in pozabi na vse tegobe. Izdelkov ne prodaja, raje jih komu podari. Ideje izbira sama ali pa ji pri tem pomaga kakšna revija. V Cinkarni je zaposlena 9 let, ima dva otroka, a še vedno najde čas za to zvrst dela. Prejela je tretjo nagrado v znesku 1.000 dinarjev. Rado nas vsako leto obišče s svojo harmoniko Veliko smeha je prispeval naš Poldek Popularni ples račk Takih razstav si še želimo Irena SAKULAC V Cinkarni in v Sloveniji je že deveto leto. Doma je iz Vojvodine, a ji slovenska beseda lahko teče z jezika, tako da jo moraš dobro poslušati, če hočeš ugotoviti od kod je doma. Zaposlena je kot referentka v tozdu Transport. Razstavljala je makrame-je in prtičke. Za ročna dela se je navdušila že v osnovni šoli, saj imajo pri njih v Vojvodini ročno delo v sklopu učnega programa. Do sedaj je svoja ročna dela poklanjala in pravi, da bo poleg makrame-jev in prtičkov začela delati še gobeline. Prejela je četrto nagrado v znesku 500 dinarjev. Tosobile naše nagrajenke. Za sodelovanje se zahvaljujemo še vsem drugim raz-stavljalkam, ki so obogatile razstavo in s svojimi domiselnimi izdelki navdušile marsikoga. Dela so razstavljale še: Marjana Plahuta, Nada Radič, Majda Gorenšek, Rajka Karapandža, Milka Kostič, Krista Rebernak, Lenka Milosavljevič, Krina Kresnik, Magda Mlinarič, Dolores Dokler, An-delina Čajič, Marija Pustoslemšek, Zdenka Šlatau, Mira Bilič, Jovanka Kimidikič, Jožica Cvikl, Milena Goričanec, Danica Paradižnik, Tatjana Šolar, Melita Mohorko, Vila Kisarjevič, Štefka Mlakar, Melita Mlakar, Stojanka Marjan in Marjana Faller. Upamo, da pri naštevanju nismo nobene izpustili, ker točnega spiska razstavljenih del po imenih nismo prejeli. V našem sestavku pa bi vam radi predstavili še Marjano PLAHUTA, ki je razstavljala gobeline. Zaposlena je kot komercialna referentka za tozd Kemija.Stara je 23 let, a naredila je že okoli 25 gobelinov, različnih velikosti. Največji med njimi je velik 130 x 60 cm. S to zvrstjo ročnega dela se je začela ukvarjati pred štirimi leti in to dela ob vsakem možnem prostem času, največkrat pozimi. Zahvaljujemo se ji za udeležbo na razstavi, tako kot vsem drugim razstavljalkam. Vsem sodelujočim želimo veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Upamo pa, da je bila letošnja razstava velika spodbuda tistim, ki se z ročnim delom delom ne ukvarjajo in ponos tistim, ki so svoja dela pokazale širšemu krogu ljudi, pa čeprav samo v delovni organizaciji, kjer delajo in ustvarjajo. I. Tirnanič Piše: J. Bombač JEZIKOVNI KOTIČEK V današnjem kotičku namenjam nekaj več prostora napačnim, nepravilno rabljenim in zastarelim besedam in besednim zvezam. Izbrala sem najbolj značilne med njimi, take, ki se najbolj pogosto ponavljajo v posameznih sestavkih našega glasila. Njihova pravilnejša raba naj bi vsaj delno pripomogla k lepšemu in s tem pravilnejšemu pisanju, ako - če brez prigovora - neoporečen, brez graje dasi - čeprav dotični - tisti dočim - medtem ko držati zalogo, govor - imeti zalogo, govor je našlo odobrenje pri večini - večina je odobrila koncem leta - konec leta merodajen - odločilen, pristojen ne odgovarja - ne ustreza na licu mesta - na kraju samem nositi stroške - plačati stroške na skladišču imamo - v skladišču imamo odvišne zaloge - odvečne zaloge ob priliki obiska - ob obisku padla je odločitev - odločili so se prišlo je do porasta zalog - zaloge so se povečale prihaja do nesporazumov - nastajajo nesporazumi poprečen - povprečen, (tudi poprečen, vendar se priporoča opuščanje) padel je očitek - izrečen je bil očitek polagati važnost - poudarjati, imeti za važno položiti račun - poračunati položiti odločitev roke - prepustiti odločitev potegniti zaključke - narediti sklepe po sredi - vmes pristopiti k delu - začeti delati pristopiti k problemom - lotiti se, začeti reševati probleme finančni, ekonomski kazateljl - finančni, ekonomski podatki povdariti - poudariti ranglista - seznam razpravljali so okrog sredstev - o sredstvih v razgovoru z - v pogovoru z sestanek se bo vršil - sestanek bo potekal sprejeli so zaključke - sprejeli so sklepe se sestoji - sestoji slučaj - primer srž problema - jedro problema stati na razpolago - biti na voljo tekom leta - med letom uspeli smo odpraviti izgube - posrečilo se nam je odpraviti izgube usluga - storitev (razen kadar gre za dejanje, ki ga naredimo zastonj, brez plačila) vpadati v besedo - segati v besedo v izogib posledic - da se izognemo posledicam Cinkarnarjeva pošta PLES RAČK 8. marec smo žene praznovale tudi v naši delovni organizaciji. Zbrale smo se skoraj vse, tudi iz Grafike, za kar se obratovodstvu posebej zahvaljujemo. Ob prijetnem vzdušju je čas hitro minil. Vsaka se rada poveseli in tako pozabi na vsakodnevne skrbi. Imele smo priložnost videti neko našo sodelavko, ki je žp več tednov v bolniškem staležu, l^ako se je zabavala. Ples račk ji je šel zelo dobro od nog, rok in drugih delov telesa. Izvajala je takšne akrobacije, ki jih še zdrava ženska težko zmore. Ta sodelavka na delovnem mestu ni zmožna niti štiriur-nega dela. Včasih se zgodi, da je po več mesecev v bolniškem staležu. Doma pa hrani po dva ducata prašičev. Ne bomo omenjale imena te tovarišice. Če bo prebrala te vrstice, se bo gotovo prepoznala. In če že pride na zabavo, naj se vede svoji bolezni primerno. Vseeno pa ji želimo skorajšnje okrevanje. Sodelavke iz Grafike Tretji samoprispevek v celjski občini Celjska socialistična zveza delovnega ljudstva predlaga, da se odločimo za uvedbo postopka za referendum s tretjim samoprispevkom. Z na ta način pridobljenimi sredstvi bi v prihodnjih petih letih izvedli devetinštirideset nalog v vseh 25 krajevnih skupnostih občine. Iz programa je razvidno, da bi pridobili dodatne vire vode, izvedli najnujnejša dela pri ureditvi komunalne infrastrukture in uredili nekatera cestišča in pešpoti. Predlagani samoprispevek bi plačevali po stopnji 1,5 odstotka od netto OD ali na podlagi pogodbe o delu oziroma od nadomestila OD. Za OD se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Upokojenci bi plačevali od netto pokojnin po isti stopnji, kmetje pa od katastrskega dohodka. „ M. G. Humor Šport in rekreacija ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA ŽENA Kakor vsako leto smo tudi letos organizirali športna tekmovanja, katerih so se udeležile ženske ekipe EMA, METKE, TKANINE in domača ekipa. Tekmovanja smo izvedli v kegljanju (borbene igre) odbojki in streljanju. Prav pri streljanju organizatorji niso bili zadovoljni z udeležbo. Na osnovi zaposlenih (preko 500), bi udeležba bila lahko znatno večja. Najbolj živahno je bilo na kegljišču Golovec, kjer so se vse ekipe izredno trudile, da bi podrle čim več kegljev. Organizatorji vseh ekip pa so se tudi potrudili in priskrbeli praktične nagrade za vse tekmovalke. V odbojki smo organizirali troboj med ekipami EMA, Cinkarne in Kovinotehne, vendar se zadnja tekmovanja ni udeležila, tako, da je bil le dvoboj med EMO in Cinkarno, zmagala so naša dekleta z rezultatom 2:1. Pa poglejmo še ostale rezultate: REZULTATI IN VRSTNI RED EKIP: 1. METKA - Celje: METLIČAR Štefka, BIZJAK Anica, METLI-CAR Justa, ŠTRAUS Poldka, ŠLOGAR Hilda. Skupaj so podrle 352 kegljev. 2. CINKARNA - Celje: ZUPANC Vera, TOČAJ Jožica, ŠEŠKO Jožica, ZALOKAR Irena, BERK Marjana. Podrle so 323 kegljev. 3. TKANINA - Celje: KRAJNC Renata, ZAVEC Fanika, BEZ-GOVŠEK Milena, TRUPEJ Renata, VRTAČNIK Majda. Skupno so podrle 275 kegljev. 4. EMO - Celje: TOMINC Erna, JAZBINŠEK Vera, SORČAN Dragica, REŠEK Jerica, BERGLEZ Nada. Skupaj so podrle 228 kegljev. REZULTATI TEKMOVANJA V STRELJANJU V POČASTITEV DNEVA ŽENA UMEK Helena 146 krogov, DERČA Majda 141 krogov, HORVAT Cvetka 140 krogov, ŠEŠKO Jožica 121 krogov, MLINARIČ Marija 107 krogov, PERČIČ Branka 97 krogov, ZUPANC Vera 97 krogov. M. L. Podelitev pokala za drugo mesto pri kegljanju Skupinski posnetek ekip v kegljanju V borbi za kroge Metoda na mreži proti ekipi EMA NOVICE KEGLJAŠKE SEKCIJE Mimo sta prvi tekmi druge regijske lige. Prvo kolo je za našo ekipo potekalo v Mozirju, z ekipo Gornjega grada. In rezultat? 4849:4493 kegljev v korist ekipe Gornji grad. Kegljati smo pričeli ob štirih popoldan in po dobrih štirih urah utrujeni sedli v kombi in se rahlo razočarani vrnili v Celje. Med vožnjo smo analizirali neuspeh in skupno ugotovili, da kot novinci še nimamo izkušenj na takih tekmovanjih, tako da smo še podvrženi tremi in preveliki želji za uspehom. Ugotovili pa smo tudi, da bomo morali trenirati še več kot doslej, kjub temu, da je bil trening že doslej precej naporen - dvakrat tedensko najmanj 100 lučajev. Napor ni izražen v številu lučajev, ampak v porabljenem času za ta trening. Na obeh kegljiščih - Golovec in Ingrad je poleg treninga ekipe tudi rekreacijsko kegljanje. Ker je število rekreativcev seveda večje, smo člani ekipe prikrajšani za normalni trening, zato razmišljamo o tem, da bi določili za rekreacijo samo kegljišče Ingrada, to je ob petkih od 16. -19. ure, sreda v Golovcu pa bi bila za trening ekipe. To je trenutno edina pot do rešitve. Upam, da bodo ostali kegljači razumeli, in nam nudili podporo vsaj v taki obliki, da se zadovoljijo s kvalitetno nekoliko slabšim kegljiščem. Druga tema spomladanskega dela je bila v hali Golovec z ekipo KK PARTIZAN Šentjur. Tudi ta dvoboj smo izgubili z rezultatom 4847:5009 podrtih kegljev. Spodbudno pa je, da se je v naši ekipi dvignilo povprečno število podrtih kegljev od prve tekme iz 748,83 na 807,8. To kaže na dvig kvalitete in prizadevnosti celotne ekipe, kar nam daje še več poleta za naslednje dvoboje. Za našo ekipo so doslej tekmovali: Grkovič, Mehimovič, Poho-le, Gobec, Kukič, dvakrat, Mraz, Salmister, Kocbek in Matič pa enkrat. V ekipo vključujemo več članov prav zaradi nabiranja izkušenj in »kaljenja« v borbi za dobro uvrstitev. Kot novincem v ligi, pa nam je letos edini cilj, da osvojimo vsaj katero mesto nad »repom« lestvice. Zabeležili smo prve uspehe. V tretjem kolu smo v Štorah na kegljišču Kovinarja premagali ekipo Avto Celje. Rezultat je bil 4777:4828 kegljev v korist Cinkarne, povprečno podrtih kegljev 804,6.Posamezniki so podrli: Mraz 756, Grkovič 461 (132 lučajev), Mehinovič 827, Veranič 834, Gobec 840, Kukič 865 in Pohole 245 kegljev (68 lučajev). Četrto kolo 2. lige je bilo odigrano 27.2. v hali Golovec. Nasprotnik ekipa LIK Savinja je podrla 4787 kegljev, naša pa 4952. Tokrat so za ekipo nastopali: Veranič 882, Pohole 799, Grkovič 777, Mehinovič 846, Gobec 852 in Kukič 796 podrtih kegljev. Tako smo pridobili prve štiri točke in delno dosegli zastavljeni cilj. Na vseh dosedanjih tekmovanjih so imele vse nasprotne ekipe nekaj navijačev, kar pa se z našo razen v Štorah, še ni zgodilo. Kaj pomeni bodrenje med tekmo, pa ve vsak, ki se vsaj amatersko ukvarja s športom. Zato vabim vse ljubitelje tega športa, da se nam občasno pridružijo tudi kot publika in z navijanjem pripomorejo k boljšemu rezultatu naše ekipe. Vse tekme v spomladanskem delu se bodo namreč odvijale v hali Golovec in to 21.3,3. 4., 5. 4., 16. 4., 24. 4., in 8.5. 1982. Vabljeni! Miran Gobec PREGLED FAKTORJEV, KI VPLIVAJO NA OBRAČUN OD - FEBRUAR 1982 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Faktor Povp. fakt. Povp. fak. Skupni STROŠKOVNO MESTO variab. točk za za uspeš faktor dela norme dela DSSS 3,35 (povprečni) 0100 Poslovodni organ DO 3,35 3,35 0101 Služba za var. pri delu 3,35 3,35 0102 Služba kakovosti 3,35 3,35 0103 Posebna finančna sl. 3,35 3,35 0104 Kadrovska služba 3,35 3,35 0105 Pravno sam. služba 3,35 3,35 0106 Splošna služba 3,35 3,35 0107 Družbeni standard 3,35 3,35 0108 Računovodska služba 3,35 3,35 0109 Sl. za plan. anal. in inter. k. 3,35 3,35 0110 Služba organ, poslovanja 3,35 3,35 0111 Služba za AOP 3,35 3,35 0112 Razvojna služba 3,35 3,35 0113 Investicijska služba 3,35 3,35 0114 Marketing 3,35 3,35 TOZD METALURGIJA 3,40 (povprečni) 0215 Skupne službe TOZD 3,40 3,40 0216 Keramika 3,40 0,05 3,45 0217 Sušilnica ferosulfata 3,38 3,38 0218 Žveplova kislina PIK 3,37 3,37 0219 Žveplova kislina KKČ 3,38 3,38 0220 Pražarna ferosulfata 3,40 3,40 0221 Žveplova kis. iz ferosul. 3,38 3,38 0222 Cinkov prah 3,39 3,39 0223 Sekundarni cink 3,37 3,37 0224 Rondele in čašice 3,40 3,40 0225 Žicama 3,38 3,38 0226 Žlebarna 3,40 3,40 0227 Valjarna 3,42 3,42 0228 Nova valjarna 3,42 3,42 0229 Žveplova kislina S - TOZD KEMIJA CELJE 3,35 (povprečni) 0330 Skupne službe TOZD 3,35 3,35 0331 Barvila 3,35 3,35 0333 Litopon 3,32 0,03 3,35 0334 Cinkovo belilo 3,35 3,35 0335 Modri baker 3,19 0,16 3,35 0336 Rastni substrati 3,35 3,35 0338 Mase za gradbeništvo 3,35 3,35 TOZD KEMIJA MOZIRJE 3.35 (povprečni) 0441 Skupne službe TOZD 3,25 3,25 0442 Barve in premazi 3,03 0,44 3,47 0443 Barviti - juboflor ' ‘ TOZD GRAFIKA 3,35 (povprečni 0545 Skupne službe TOZD 3,35 3,35 0546 Tiskarna 3,35 3,35 0547 Tiskarske plošče 3,35 3,35 0548 Preparati za grafiko 3,35 3,35 0549 Tiskarske barve 3,35 3,35 0550 Veziva in organoli 3,35 3,35 TOZD VZDRŽEVANJE 3,35 (povprečni 0654 Skupne službe TOZD 3,35 3,35 0655 Operat. vzdr. opreme za TiO, 3,35 3,35 0656 Operat. vzdr. opr. za met. 3,35 3,35 0657 Op. vzd. opr. za kem. gr. vef. 3,35 3,35 0658 Centralne stroj. del. 3,35 3,35 0659 Centralne elek. in ARM d. 3,35 3,35 0660 Vzdr. teh. obj. in zaš. sr. 3,32 0,03 3,35 0661 Skladišča 3,35 3,35 TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA 3.35 (povprečni) 0775 Skupne službe TOZD 3,35 3,35 0776 Notranji žel. transport 3,35 3,35 0777 Notr. tr. z vil. in del. st. 2,97 0,38 3,35 0778 Skladišča 2,93 0,42 3,35 0779 Zunanji cestni transp. 2,97 0,38 3,35 0780 Vzdrž. transportnih voz. 3,35 3,35 0781 Osebni avtomobili 3,17 0,18 3,35 TOZD ENERGETIKA 3,35 (povprečni) 0862 Skupne službe TOZD 3,35 3,35 0863 Para za kurilno olje 3,35 3,35 0865 Voda 3,35 3,35 0866 Plin 3,35 3,35 0867 Komprimiran zrak 3,35 3,35 0868 Električna energija 3,35 3,35 TOZD TITANOV DIOKSID 3,40 (povprečni) 0991 Skupne službe TOZD 1.71 2,793 3,40 0996 Nevtralizacija 1.71 0998 Končna obdelava 1.71 2,793 3,40 0999 Osnovna proizvodnja 1.71 TOZD VEFLON 3,75 (povprečni) 1069 Skupne službe TOZD 3,61 3,61 1070 Elementi za agres. med. 2,81 3,76 1071 Galvana 2,92 0,86 3,78 1072 Predelava PTFE 3.68 0,10 3,78 1073 Pred. gume in umet. mat. 3,12 0,65 3,77 Jubilejne nagrade Skupna delovna doba 10 let Stjepan ŠUMIGA, rafiner, Josip GUNT-NER, prvi stiskalec na hidr. stisk., Rosvita JONAK, drugi skladiščnik, Janko KRIVEC, kislinar, Jožo PRŠLJA, prvi transportni delavec, Josip SMILJANEC, tretji analitik, Slavko ZEME, specialist ključavničar. Skupna delovna doba 20 let Izidor ŽIROVEC, specialist ključavničar, Durad GAJIČ, kislinar, Franc KRANJC, prvi ključavničar, Franc MARKOVIČ, drugi va-Ijač, Mijo MARKOVIČ? vodja oddelka v Transportu, *JoSfp MIHALIČ, kurjač v ZN-belilu. Skupna delovna doba 30 let Matija KOŠAK, modelar, Anica KONEC, referent v Transportu. Kadrovske novice VSTOPI V MESECU FEBRUARJU DSSS: Splošna služba - snažilka, Sl. kakovosti -tretji tehnolog v razvoju. METALURGIJA: PIK - pripravljalec vode, ZN-prah - pakovalec in posnemovalec v Zn-prahu, Valjarna - četrti valjač, Žveplena kislina - delavec. KEMIJA CELJE: Zn-belilo - štirje pomočniki kurjača v Zn-belilu, Sk. službe kemija - pripravnik »VIS«, pripravnik »S«. VZDRŽEVANJE: Strojni - prvi ključavničar, Gradbeni - tretji zidar, četrti zidar, drugi pleskar. VEFLON: Predelava gume - drugi gumar, PAM - drugi preobli-kovalec UM. IZSTOPI V MESECU FEBRUARJU Milisenko MALBAŠIČ, Keramika, vozač surovin, Fikret BALIČ, Valjarna, četrti valjač, Radenko ILIČ, PIK, pripravljalec vode, Nedeljko SPASOJEVIČ, Zn-prah, pakovalec, Karel PAJNKIHERL, Zn-belilo, skupi-novodja, Terezija LAZNIK, Barve in premazi, pakovalec tržnih produktov. V JLA je odšel: Josip DUSPARA, Metalurgija, pakovalec v žičarni. V pokoj so odšli: Anton STVARNIK, Vzdrževanje, skladiščni manipulant, delovna doba v Cinkarni Celje 22 let 11 mesecev. Umrl je: Rudi ROŽIČ, Splošna služba, notranji kurir, delovna doba v Cinkarni Celje 25 let 9 mesecev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Vinka PAVŠNERJA, se zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujem izvršnemu odboru sindikata za darovani venec in govorniku. žena Rozika ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta Milana ŽAFRANA se zahvaljujeva vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, ter nudili pomoč. Posebna zahvala sodelavcem iz obrata KKČ, obrata Čašice, ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoča žena in sin Bojan Triglavski narodni park Marsikje ljudje ne morejo več k prvobitnim virom življenja in lepote. Naš obstanek je odvisen od naših naravnih bogastev, zato jih moramo skrbno varovati. Tako imamo med številnimi zavarovanimi narodnimi območji danes v Sloveniji en sam narodni park - Triglavski park. Takšen, kakršen je danes, smo ga sprejeli z zakonom republiške skupščine, 27. maja 1981. Park je mnogo starejši, saj je bil prvi predlog za ustanovitev dan že leta 1908. Za dobo 20 let pa je bila leta 1924 zavarovana dolina Triglavskih jezer. Trajno zavarovanje je bilo uzakonjeno leta 1961, takrat smo dobili zametek parka z današnjim imenom, čeprav njegove meje niso segale do samega Triglava. Namen varstva narave je, da se ohranja značilna podoba posameznih pokrajinskih predelov, da se vzdržuje naravno ravnotežje in smotrno iskorišča narava in njene dobrine; da se zavarujejo naravne znamenitosti, ki imajo znanstveno ali kulturno -prosvetno vrednost, ali ki imajo zaradi posebnih lepot in rekreacijskih vrednosti, poseben družbeni pomen. Triglavski park zajema skoraj vse ožje območje jugoslovanskega dela Julijskih Alp. V njegovem središču kraljuje očak Triglav. Nov proizvod, ki ga izdeluje tozd Kemija Celje, je sredstvo za varstvo rastlin proti raznim glivičnim boleznim, z imenom CU-PRAFLOVV. Pripravljen je kot tekoča koncentrirana suspenzija ter vsebuje 20 % bakra in 1 % cinka. Je torej v tekoči obliki, in daje izredno dobre rezultate. S preparatom Cupraflovv bomo razširili naš program v proizvodnji sredstev za varstvo rastlin. Pri tem ostajamo še vedno pri bakrenih preparatih, od katerih pa modre galice ne proizvajamo več. Tako se bo Cupraflovv pridružil že dobro znanemu preparatu Cuprablau-Z. Cupraflovv se uporablja kot škropivo proti peronospori na hmelju in vinski trti in proti krompirjevi plesni. V času vegetacije se ne sme uporabljati na sadnem drevju. Površina triglavskega narodnega parka znaša 800 km2, t.j. 4 % celotnega ozemlja Slovenije. Je največji narodni park v Jugoslaviji. Najvišja točka parka je Triglav, najnižja točka pa leži ob sotočju Tolminke in Zadlaščice v Tolminskih koritih, (nadmorska višina 200 m). To je obenem najnižja točka parka. Najsevernejša točka je pri izlivu Martuljškega potoka v Savo Dolinko, najvzhodnejša pri slapu Šum v Vintgarju, najbolj zahodno ležeča točka pa je vrh Lopa 2406 m v kaninski skupini na državni meji. V parku je naše največje slovensko jezero - Bohinjsko jezero in tri skupine ledeniških jezer. Triglavska, Krnska in Kriška jezera. Največja reka v parku je Soča, sledijo ji Savica, Koritnica, Radovna, Tolminka. Prav tako je v parku več stalnih in občasnih slapov. Najvišja med njimi sta Peričnik 52 m in Savica 51 m, ter Martuljko-va slapova in Vintgar. Slikovita so korita v porečju Soče (pod vasjo Soča, pri Kršovcu, pri Klužah na Koritnici in ob sotočju Tolminke in Zadlaščice), na Radovni pa znani Vintgar. Od naravnih znamenitosti so dostopni za obisk izvir Soče, v Trenti korita Mlinarice, alpski botanični vrt»Julijana«,Tolminska korita, Martuljkova slapova, slap Peričnik, slap Savica in Vintgar. V narodnem parku je mnogo kulturnih spomenikov in zgodovinskih krajev. Trdnjavi na Predelu in v Klužah, kjer so ohranjeni sledovi prve svetovne vojne (utrdbe in okopi soške fronte, vojaška pokopališča) v dolini Soče in na Krnu, Ruska kapelica na Vršiču, vojaška cerkev na Javorci, cerkvi sv. Janeza in sv. Duha v Bohinju, spomeniki osvobodilnega boja in odpora na Pokljuki, v Radovni in Vratih. Planinski dom na Kredarici in Aljažev stolp na Triglavu, sta spomenika boja za slovenske gore. Po ljudski arhitekturi so znane vasi Bavščica, Studor in Stara Fuži- Škropivo pripravimo tako, da vsebino doze dobro pretresemo, jo damo v vodo in dobro premešamo. Ce se je vsebina v dozi zgostila, dodamo najprej malo vode in nato pretresemo. Če delamo z aparati, s katerimi se uporablja zmanjšana količina vode, je potrebno normalno koncentracijo povečati v obratnem sorazmerju z zmanjšano količino vode. Pri delu je potrebno upoštevati običajne varnostne ukrepe, nositi zaščitno obleko, gumijaste škornje, rokavice in zaščito za glavo. CUPRAFLOVV se lahko meša z večino sodobnih fungicidov in insekticidov v WP formulaciji, pa tudi v EC formulacijah. Pri zadnjih je potrebna previdnost - poskusno zmešajte majhno količino - škrppivo pa porabite takoj. Nov proizvod je že dobil potrebno registracijo in ga bomo letos prvič ponudili potrošnikom, z redno proizvodnjo pa bomo pričeli prihodnjo sezono. na. Trentarski muzej krajevne zgodovine in domačih značilnosti si lahko ogledamo v Trenti na Logu. V park lahko pridemo po cesti z bovške strani pri trdnjavi Kluže in Soški tesni pod zaselkom Kršovec, iz Tolmina pri Tolminskih koritih, v Bohinju pri vasi Polje, Srednji vasi in na Koprivniku, z blejske strani pod Zatrnikom pri Krnici v dolini Radovne in pri Vintgarju, z zgornje Doline pa pri Mojstrani na cestah v Vrata in Krmo. Skozi park vodita dve pomembnejši cesti. Kranjska gora - Vršič - Bovec in Bovec -Predel - Rabelj. Triglavski narodni park je obsežno ozemlje, ki ne more biti pod enakim strogim varstvom. Ostajata še kmetijska in gozdarska dejavnost in celo nekaj manjših naselij. Omejitve veljajo za novogradnje, ki niso v skladu z varstvom narave. Gorski svet, kjer skoraj ni stalnih naselij, pa pripada območju s strožjim varstvom. Strogo varstvo je uveljavljeno le v naravnih rezervatih znotraj parka, ki bodo določeni kasneje zaradi popolnega varstva živalstva in rastlinstva. . ,, A. V. IZOBRAŽEVANJE PLANINCEV V mesecu aprilu bo organiziran tečaj za markaciste. Udeležila se ga bosta Hinko Kožar in Stevo Džukič. Po uspešno opravljenem tečaju bosta dobila priznanje -markacist, kar je sedaj nekaj novega. »CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Calja. metalurško kemična Industrija. Celje. Naklada 2500 Izvodov. Val člani dalovna organizacija Cinkarna In upoko|ancl dobivalo glasilo brezplačno Izhaja mesečno Ure|a uradnltkl odbor. Glavni In odgovorni uradnik; Mira Goreniek, oblikovanje Mar|an Bukovec, lektor Jalka Bombač. Naslov; Urednlitvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje. Kidričeva 19, talaton: 33-112 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranja v Izvršnem svatu skupftčlne SRS ja glasilo oprotčeno plačevanja davka (*t. 421-1/72 z dna 5. 4. 1974).