6-2006
22
Kako naslikati goro, ko pa ima toliko razli~-
nih obrazov; iz vsake doline je njena podoba 
nova, spreminja se v letnih ~asih, zjutraj je dru-
ga~na kot zve~er ...
V~asih se mi zdi, da se njeni obrazi spremi-
njajo kot obrazi ljudi: vedri so, umiti po nevihti, 
obla~ni, `alostni, ponosni, nevarni, hudobni ob 
nesre~i, prijateljski – ~eprav je gora le ogromen 
kup skal in snega, razjeden od vode, vetrov in 
plazov, ovira na poti ptic. O`ivi {ele z nami, da 
jo skoraj poosebljamo in nam kot zrcalo odmeva 
na{e ob~utenje.
^e me gora vznemirja s svojimi oblikami 
in barvami, posku{am s ~im bolj pre~i{~enim, 
skopim likovnim jezikom upodobiti svoje 
Kailas
 in  Danilo Cedilnik
ob~utje te gore, strniti njene razli~ne obraze 
v splo{no podobo, naslikati mraz in ti{ino, 
nevarnost, radost, samoto, lepoto belih razov, 
ki se vzpenjajo, vzpenjajo proti vrhu, proti 
dotiku. 
Pri tem podobnost slike z motivom postane 
nepomembna. 
Tako sem sveti gori Kailas predrzno spre-
menil nekatera razmerja, da bi poudaril njeno 
vi{ino, izpustil nekatere podrobnosti in izbral 
svojo barvno skalo.
Pisavi podobne oblike v skali in snegu 
pa sem ohranil, jih dobesedno prepisal, saj si 
nisem drznil spreminjati lepote svetih molitev, 
bo`jega rokopisa. m
Danilo Cedilnik, Kailas, olje na platnu