'OSEBNA IZDAJA - Leto XVI. - štev. 6 (651) - Trst - 27. marca 1964 40 lir post. - Gruppo I Dve perspektivi Komunistična partija je postavila, kot je razvidno iz objavljenih imen, 8 kandidatov slovenske narodnosti v treh od petih volilnih okrožij avtonomne dežele Julijske krajine-Furlanije. Od teh dva ima- oooooooooooooooooooooooooooo Kandidati KPI za deželni zbor TRST Dr. Sema Paolo Inž. Braun Atto Burlo Jole Calabria Arturo Colli Mario Criscenti Mario Inž. Cuffaro Antonino Furlan Dušan Gerbec Gabrijela Gerbec Mario (neodvisen) Lovriha Dušan Pacco Giordano Radich Ernesto Dr. šiškovič Karlo Tonel Claudio GORICA Bergomas Fulvio Jarc Jože Dr. Battello Nereo Marizza Bruno Saggini Goliardo Sfiligoj Edo Tomadin Maria VIDEM Sen. Pellegrini Giacomo Bacicchi Silvano Moschioni Antonio Bullone Luigi Burini Olivo Prof. Cozzutti Bianca Dorigo Giovanni Dorigo Girolamo ( neodvisen ) Gigante Giovanni Lazzaro Alfredo Midena Ermes Nigris Giovanni Pellizzoni Guglielmo Prof. Petricig Paolo Predan Izidor Rosin Luigia Saccardo Leandro Simsig Eligio Sniderò Attilio Turco Vittorio Dr. Venir Sergio PORDENONE Coghetto Alvise Bosari Otello Coan Pietro Corona Domenico Favot Rino Bruno Migliorini Giovanni Mirolo Angelo Prof. Modolo Aldo Moro Elso Drenti Vittorio Vi dal Luigi Viera Riccardo TOLMEZZO De Caneva Tranquillo Prof. Agostini Cauto Colpo Aldo Di Lena Rodolfo Lupieri Herve’ Peressutti Umberto ta vse izglede, da bosta izvoljena: eden v Trstu in drugi na Goriškem. Tudi ob tej priliki je Komunistična partija dokazala, da ji ne gre toliko za slovesne teoretične formulacije na podlagi resolucij in svečanih izjav, pač pa za vsakodnevno bitko za praktično uresničenje zahtev, teženj in potreb slovenske skupnosti v Italiji. Do sedaj je bilo zelo lahko govoriti o slovenskih pravicah in za te pravice nič napraviti, obenem pa napadati komuniste, ki so edini že od nastanka svoje stranke postavljali vprašanje enakopravnosti zatiranih narodov. A sedaj, ko se že leta piše zgodovina slovenske skupnosti v I-liji prav na podlagi boja komunistov, je težje priti pred Slovence z obljubami, izjavami in resolucijami, da bi bili ti dokumenti potrjeni od konkretnih korakov za izboljšanje položaja manjšine. Zato se nam zdi, da je potrebno še enkrat poudariti, ko stopamo v volilni boj, ki naj predstavlja prvi konkretni akt za uresničenje avtonomne dežele, kako je potrebno, da se Slovenci predvsem ozirajo na dejanja, ne pa na prazne obljube. To je prav posebno potrebno spričo glasov, ki se slišijo, da so se zbudile glede Slovencev tudi nekatere stranke, ki so do sedaj vodile do njih italijansko nacionalistično politiko in so imeli v teh 19 letih po vojni vsa državna in vladna sredstva v rokah, da bi lahko pravno in praktično izvlekle slovensko skupnost iz tistega «geta», v katerega so ga hotele držati vsa ta leta. Pravijo, da nihče ne osporava več Slovencem pravice do njihovega «kulturnega in jezikovnega obstoja». Pravijo tudi, da se je z levim centrom v Italiji marsikaj spremenilo tudi v odnosu do Slovencev ; pravijo, da je treba pričakovati izboljšanje v prihodnosti, a da je treba imeti potrpljenje. Mi pa pravimo, da smo zelo skeptični glede vsega tega. Predvsem smo skeptični, ker do sedaj ni bilo nič razen obljub. Skeptični smo, ker govorijo o nekem meglenem «kulturnem in jezikovnem obstoju» ; skeptični smo tudi na podlagi dejstev: do sedaj namreč levi center na nobenem področju ni dokazal, da bi bil šel preko obljub in je celo po _ nekaterih vprašanjih šel po poti vseh dosedanjih vlad; skeptični smo predvsem, ker vse to zanimanje le diši po volilnem gulažu. Komunistična partija pa postavl ja v ospredje ne samo svoj teoretski program, pač pa tudi sile, t.j. ljudi, Slovence iz svojih vrst, ki mislijo ta svoj program s podporo slovenskih in italijanskih množic uresničiti v' deželnem zboru, da bo slovenska manjšina tudi pravno zaščitena, predvsem pa stvarno postala enakopravni člen italijanskega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Ne vidimo rešitve slovenske manjšine, njenega obstoja, njenega nemotenega demokratičnega razvoja v megleni «kulturni in jezikovni avtonomiji», pač pa v vsestranski enakopravnosti na vseh področjih, kar pa pomeni zagotoviti manjšini takšna sredstva, da ne bo uživala le formalno politično enakost, pač pa tudi gospo- darsko in družbeno. Po drugi strani pa mislimo, da bi bilo brez pomena govoriti o enakosti, če istočasno ne bi bilo svobode, splošnega gospodarskega, političnega in družbenega napredka po vsej državi in za vse državljane. Zato Slovencem pravimo : z združenimi močmi vo-( Nudai levante na 4. strani) Slovenski otroški vrtec v Sesljanu Občinski svet devinsko-nabrežin-ske občine ponovno zahteva otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. Zadevna resolucija je bila soglasno sprejeta na seji, ki je bila v ponedeljek. Kot je znano, je občinski svet že 20. maja 1963 sklenil ustanoviti o-menjeni vrtec, toda tega sklepa nadrejena oblast ni potrdila. Preteklega marca je vladni komisar, s posebnim dekretom zadevni sklep občinskega sveta razveljavil. V resoluciji, ki je bila v ponedeljek soglasno sprejeta, občinski svet devinsko-nabrežinske občine med drugim poudarja, da ne more soglašati z vsebino dekreta generalnega vladnega komisariata tudi zato, ker upravni stroški za predlagani vrtec ne bi bili veliki in ker ni mogoče zahtevati, da bi otroci iz Sesljana in Vižovelj hodili v vrtec v Devin ali Mavhinje. Slovenski otroški vrtec v Seslja-bi obiskovalo 14 otrok, zato se nu nihče ne more sklicevati, da je o-trok premalo. To pa tem manj, ako pomislimo da italijanski vrtec v Dolini obiskuje 10 otrok, v Boljun-cu 9, v Ricmanjih 4, na Repentabru pa 5 otrok. Politična resolucija 5. konference KPI Na 5. vsedržavni organizacijski konferenci KPI v Neaplju je bila sprejeta tudi politična resolucija, ki jasno poudarja, da se je gospodarski, socialni in politični položaj v državi, po ustanovitvi sedanje vlade, ki ji predseduje poslanec Moro, še bolj poslabšal. Veliki monopoli, ki so prej pritiskali na vlado levega centra, naj svojo politiko podredi njihovim interesom, razvijajo sedaj svojo ofenzivo za to, da bi v celoti prevladala njihova volja. To ofenzivo je omogočil tudi programski sporazum sedanje vlade. Zato so življenjski pogoji delavskih množic izpostavljeni velikim nevarnostim. Tem nevarnostim so izpostavljene tudi iniciative srednjega sloja, kar potrjujejo napadi proti mezdam, zahteve po znižanem delovnem urniku, množični odpusti z dela, zmanjševanje kreditov malim in srednjim podjetjem in zmanjševanje javnih izdatkov. Obnovitvene pobude, bi so prihajale iz najnaprednejšega dela zvrstitve levega centra, so bile prizadete zaradi premoči konservativne usmeritve vlade. Toda odločna obnovitvena akcija vlade —-poudarja resolucija KPI — lahko zavrne pritisk, gospodarsko-polifič-no izsiljevanje velikih monopolov in demagoško kampanjo desničarjev. Razvoj italijanskega gospodarstva na bazi, ki je^ drugačna od baze magnatov, je mogoč, ako obstajata volja in moč za zdrobitev saboterskih manevrov mopolistov. Zato pa je potrebno ustaviti inflacijo in preprečiti, da bi posledice sedanjih težav padle na ljudske množice. v. Potrebni so tudi takojšnji ukrepi za blokiranje cen življenjskih stroškov in sprostitev investiranja, v skladu z nujnimi potrebami državnega gospodarstva in ljudskih množic. S temi ukrepi se mora, brez vsakega odlašanja, pristopiti k gospodarskem programiranju, ki naj temelji na neobhodnih strukturnih reformah in ki naj podredi interesom skupnosti akcije velekapitala ter dodeli novo vlogo delavskim množicam v družbi in državi. Politika levega centra je pokazala — tako poudarja resolucija KPI___da je PSI ponovno pred dilemo med obrambo svojega značaja in sprejemanjem vloge v podporo kapitalističnemu sistemu. Vedno bolj kritičen je tudi položaj sil, ki v notranjosti katoliškega gibanja odklanjajo, da bi brez pridržkov zagovarjale političen monopol nad družbo. Potrebno in nujno je, da vse laične in katoliške sile razumejo nujnost, da vsilijo družbi usmeritev obnove in omejitev oblasti velikega kapitala. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se tudi najbolj boječi in protislovni prenovitveni ukrepi spopadajo zaradi srditega odpora vladajočih razredov. Temu odporu pa se ni mogoče postaviti po robu ter ga premagati brez pritegnitve najširše politične zvrstitve, ki je izraz interesov in volje napredka delavskih množic in srednjega sloja. Zaupanje v te sile in podpora njim sta odločilnega pomena za izhod iz gospodarske in politične krize, za novo okrepitev demokratičnih ustanov, za poraz desničarjev, za ustvaritev pogojev za dejanski preokret na levo. Obrniti se na te sile pa pomeni, oživiti novo večino, ki naj se opredeli za protimonopolsko usmeritev gospodarskega 'načrtovanja ter za razvoj resnične demokracije. Komunisti se zavedajo, da se v tem položaja postavlja vprašanje možnosti in pogojev za srečanje naprednih socialističnih in katoliških sil s KPI. Razvoj položaja je potrdil, kako nesmiselno je mišljenje, da je mogoče brez komunistične partije razviti politiko demokratičnega razvoja v Italiji in kako pohlepna je perspektiva, da bi to partijo spravili v krizo. Spričo nepopustljivosti monopolistov in politične šibkosti, ki se kaže v drugih levičarskih skupinah, povečana moč KPI predstavlja izhodišče za vse socialne sloje, ki stremijo po spremembi italijanske družbe. Naloga komunistov je, da še bolj poudarijo svojo vlogo v sedanji fazi razvoja gospodarskega in političnega položaja v državi. 5. vsedržavna organizacijska konferenca partije obvezuje partijo, naj takoj pristopi h kampanji usmerjevanja, propagiranja in agitiranja proti monopolistom, ki skušajo zadušiti rivendikativni zalet delavskih množic, omrtvičiti avtonomijo delavskega gibanja in ločiti srednji sloj od delavskega razreda. Istočasno konferenca vzpodbuja vse partijske organizacije, naj na osnovi najširše enotnosti razvijejo iniciative borbe za mir, za razorožitev, za napredek manj razvitih dežel, za takojšnjo ustanovitev dežel, za agrarno reformo in preporod Juga, proti draginji in proti vsakemu poskusu zmanjševanja zaposlitve! za reformo šolstva in razvoj znanstvenih raziskav. ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc Slovenska kulturno gospodarska zveza je poslala političnim strankam, ki se sklicujejo na ustavo, posebno izjavo, v kateri navaja vrsto problemov, ki jih v veliki večini lahko reši samoupravna dežela. V tej izjavi med drugim poudarja: J. Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, u-pravnih in sodnih oblasti ter imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku. 2. V vseh javnih uradih in ustanovah ter v sodstvu mora biti nameščenih tolikšno število funkcionarjev, uradnikov in sodnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik, da je pravično v razmerju do slovenskega prebivalstva in da se omogoči izvajanje pravic slovenskega jezika. Ko se bodo osnovali deželni uradi in ustanove bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funk- cionarjev, ki obvladajo slovenski jezik. Enake obveznosti veljajo tudi za pokrajinske in občinske urade ter ustanove. 3. Slovenski etnični skupini je treba zagotoviti pravično zastopstvo v vseh upravnih organih in ko misijah, predvsem pa v tistih, ki bodo obravnavale in reševale vprašanja davkov, nadzorstva, urejanja in razmejitev občin, podpore, javne služnosti, hranilnice, gospodarsko programiranje, kamnolomov, razlastitev, krajevne in poljske policije, obrtne in strokovne izobrazbe, higiene in zdravstva, zadružništva, ljudskih stanovanj, toponomastike in prehrane. 4'. Slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ustanovam je treba podeliti podporo iz javnih sredstev in jim omogočiti uporabo javnih naprav (zgradb, dvoran, igrišč), tako da bodo v tem pogledu slovenske ustanove popolnoma izenačene z italijanskimi. 5. Do sedaj pomanjkljivo strokovno šolstvo s slovenskim učnim jezikom v Italiji bo z ukinitvijo nižjih strokovnih šol popolnoma ukinjeno. V doglednem času bo treba to krivico popraviti z osnovanjem strokovnih šol vseh stropenj: od vajenskih tečajev vseh strok, preko industrijskih in strokovnih šol do tehniške srednje šole. Kot najnujnejša je ustanovitev vajenskih tečajev najvažnejših strok v Trstu in v Gorici in ustanovitev triletne trgovske strokovne šole v Trstu in v Gorici. 6. Z uveljavljanjem dopolnilnih norm, kot to predvideva člen 6 deželnega statuta, naj deželna uprava reši pereča vprašanja slovenskih vrtcev, osnovnega, srednjega, klasičnega in višjega srednjega šolstva. Pri tem pa je treba posvetiti posebno pažnjo, da bodo v slovenskih krajih videmske pokrajine v otroških vrtcih nastavljene vrtnari- (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO - 27.-3-196427 Poslanci Komunistične partije Italije so predložili osnutek zakona, ki predvideva določitev 400 milijard lir za financiranje desetletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj Furlanije-Julijske krajine. Novoustanovljena avtonomna dežela potrebuje sredstva za premostitev sedanjih težav, ki so posledica zgrešene politike demokristjanskih vlad, podrejenih velikim monopolom. Če bi prevladala politika blokade javnih izdatkov, katero zagovarjajo Moro, Menni in Saragat, bi dežela morala še enkrat nositi težko breme, čeravno je bila močno prizadeta zaradi gospodarske degradaciie. Za razvoj dežele > Posebni statut za samoupravno deželo je bil sprejet 31. januarja 1963. 23. januarja 1964 je bil odobren tudi zakon za izvolitev prvega deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine. Uveljavitev posebnega statuta in zakona za deželne volitve sta rezultat enotnih zahtev demokratičnih in avtonomističnih sil in predstavljata začetek nove faze iniciativ za reševanje bistvenih gospodarskih in socialnih problemov dežele. Posebni statut — čeravno ni tak kot so ga pričakovale ljudske množice — zagotavlja deželnemu svetu možnosti in sredstva za pristopitev k reševanju temeljnih problemov gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julijske krajine. Izhodišče za reševanje teh problemov je deželno gospodarsko programiranje. Izvajanje deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj je pravzaprav bistvo dolgoletnih borb ljudskih množic. Trst, glavno mesto nove dežele je močno prizadet zaradi velikega zastoja in nazadovanja. Uradni podatki nam povedo, da so bili v desetletju 1951-61 dohodki v Trstu nižji od dohodkov v drugih italijanskih mestih. Na zadnjem ljudskem štetju je bilo uradno ugotovljeno, da se kljub prihodu tisočev Istranov ni povečalo število prebivalcev Trsta. Znana stvar je tudi, da tržaško pristanišče, ki je bilo nekoč eno izmed najpomembnejših emporijev v Sredozemlju, stalno nazaduje in da je danes med zadnjimi italijanskimi pristanišči. Demografski indeks goriške pokrajine je mnogo nižji od vsedržavnega povprečja. Tudi indeks zaposlenih in seveda indeks dohodkov je občutno pod vsedržavnim povprečjem. Videmska pokrajina in bodoče okrožje Pordenone imata, kljub določenemu industrijskemu razvoju, še dalje značilnosti nerazvitih področij in dohodki so, seveda, pod vsedržavnim povprečjem. Današnje stanje v deželi je nedvomno ena izmed posledic nenačrtnega in protislovnega gospodarskega razvoja v državi, razvoja, ki je povečal stara neravnovesja ter ustvaril nova. Nenačrtnost je privedla do tega, da je v Furlaniji-Julijski krajini prišlo do omejenega povečanja števila zaposlenih v industriji. To število je za eno tretjino manjše od vsedržavnega indeksa. Tudi razvoj obrtništva je približno za eno tretjino manjši od vsedržavnega indeksa. Podreditev naraščajoči oblasti velikih monopolov, tako v industriji kot v kmetijstvu in trgovini, je kriva propadanja dežele. V Furlaniji-Julijski krajini se je močno zmanjšal pomen državne industrije. Ustanova IRI ni vzpodbujala splošnega gospodarskega razvoja, postavila je v nevarnost obstoj ladjedelnice Sv. Marka v Trstu in odprla perspektivo zmanjšanja delovne sile v tržiški ladjedelnici. Med poglavitne činitelje, ki zavirajo gospodarski razvoj v deželi spadajo tudi vojaške služnosti, katerim so podvrženi mnogi kraji Furlanije-Julijske krajine. V mnogih občinah je vsak poskus gospodarskega preporoda povsem nemogoč. Zaradi vojaških služnosti ne morejo niti večja središča dežele sprejeti ustreznih regulacijskih načrtov, ni mogoče dokončati raznih del na cestah in železnicah, ne spreminjati obdelovalnih površin in ne graditi stavb. Kmetijstvo se nahaja v krizi. Zaradi nje kmečka delovna sila zapušča rodno zemljo in išče zaposlitev drugje. Zapuščanje kmetij je vznemirljivo predvsem v hribovitih krajih, kjer je beda izredno velika. Doslej ni bilo nobenih konkretnih ukrepov za smotrno reševanje problemov kmetijstva. Prav tako ni ustreznih ukrepov za reformo kmetijskega ustroja. Za razna izboljševalna dela so bile nakazane smešno nizke vsote, toda še te služijo predvsem veleposestnikom in monopolom. Vse to potrjuje kako nujni so učinkoviti ukrepi in predvsem kako potrebna je pristopitev k demokratičnemu programiranju gospodarstva, pri katerem mora dezela aktivno in neposredno sodelovati. , . . , . Nova samoupravna dežela nujno potrebuje izredne in učinkovite ukrepe za razvoj gospodarstva. Med te ukrepe spada tudi desetletni načrt. Zato je potreben tudi poseben zakon, ki naj omogoči novi deželi, da pride do potrebnih sredstev za realizacijo tega načrta. Komunisti so predložili zakonski predlog, ki predvideva podelitev 400 milijard lir za deželo. Logično je, da obstajajo pogoji za sprejem tega predloga. Država je dolžna, da pomaga novi deželi. S podelitvijo izrednih nakazil za razvoj bi bila deloma povrnjena škoda, ki jo je dežela utrpela v teh letih. Tržaško pristanišče nekoč (spodnja slika) in danes (zgornja slika) volite komuniste® Zakonski predlog, ki so ga 27. februarja 1964 predložili poslanci Togliatti, Lizzerò, Bernetičeva, i Franco, Ingrao, Pajetta, Laconi, j a Lama in drugi, predvideva naj bi bila izredna državna nakazila v _ znesku 400 milijard tako le porazdeljena : finančno leto 1965 — 30 milijard » » 1966 — 35 » » » 1967 — 50 » » » 1968 — 50 » » » 1969 — 50 » » » 1970 — 40 » » » 1971 —40 » ,, » 1972 — 40 » >, » 1973 — 40 >» »> » 1974 — 25 » S temi nakazili bo dežela pospeševala : — razvoj kmetijstva in industrije; — gradnjo stanovanjskih hiš in šol; — izboljševanje cestnega omrežja in prometnih zvez ; — krepitev obrtništva in ribištva, trgovine in turizma. Na področju kmetijstva bo razširila in okrepila zadružna posestva, izvršila izboljševalna dela, povečala produktivnost, okrepila živinorejo, prispevala k posodobljenju kmečkih hiš, k razširitvi vodovodnega omrežja, k obnovi vaških poti, k razširitvi elektrifikacije; razširila bo zadružništvo, prispevala k strokovni vzgoji ter ustvarila kmetijska strojna središča. Na področju industrije bo po-spreševala razvoj in konsolidirala mala in srednja podjetja ter dajala investicije za nabavo potrebnih naprav. Favorizirala bo razvoj gradnje ljudskih stanovanj, pomagala občinam pri saniranju nezdravih stanovanj, gradnji primernih stanovanj in potrebnih šolskih poslopij, telovadnic ter pri opremljanju šolskih športnih naprav. Favorizirala bo posodobljenje cest, kar zahteva tudi povečanje prometa, napredek kmetijstva in razvoj turizma. Skupno s krajevnimi ustanovami bo sodelovala pri vzdrževanju javnih prevozov, ustanovila bo deželno prometno podjetje. Okrepila bo obrtništvo in ga zaščitila, obrtnikom pa podeljevala potrebne kredite in podporo za posodobljenje in razširitev obstoječih ter ustanavljanje novih podjetij. Pomagala bo pri gradnji naprav za konserviranje, distribucijo in prodajanje rib in pri po-sodobljanju obstoječih ribiških napravah Podpirala bo prilagoditev trgovinskih struktur sedanjim zahtevam, razvoj združenj in kooperacije malih trgovinskih podjetij, izboljšanje trgovskih informacijskih služnosti, podpirala sejemske prireditve. Podpirala bo pobude za razvoj turizma in športa. 6427.-3-1964 -DELO • 3 Srečko Kosovel Ne toži, drug, tožiti je neumno! Trpiš krivico? Trpi jo pogumno! In kadar pade nate zadnja noč, preizkusi v molku svojo moč. SREČKO KOSOVEL SREČKO KOSOVEL se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Svoja otroška leta je preživel v Sežani, v Pliskovici in v Tomaju, to je v krajih, kjer je njegov oče služboval kot učitelj. Ko mu je bilo enajst let so ga poslali v srednje šole v Ljubljano. Leta 1922 je maturiral in se vpisal na univerzo. Študiral je slavistiko, romanistiko, filozofijo in umetnostno zgodovino, žal, študijev ni dokončal. Kruta bolezen je preprečila, da bi dosegel svoj cilj. 21. maja 1926 je umrl, star komaj dvaindvajset let. Pokopan je v Tomaju. Srečko Kosovel se je že v sred- Zahodna Nemčija tovarna orožja Težko je reči, kdaj se je pravzaprav zahodnonemška industrija priključila tekmovanju v obroževanju. Vrsta nemških koncernov se je namreč začela pripravljati za to proizvodnjo ze takoj po vojni. Messerschmidt in Dornier sta v Zahodni Nemčiji izdelovala miniaturne avtomobile, hkrati pa sta v skriv-l1^. laboratorijih in projektantskih ateljejih, ki sta jih imela v lasisticm Španiji, načrtovala in preizkušala vojaška letala. ,. Y. prveY! ob1clobju 50 zahodnonemški monopoli predvsem zbirali vojaškotehmčne podatke o novih orožjih, ki so jih že imeli, v rokah njihovi partnerji v NATO. Zahodnonemški stro-Kovnjaki so bili zaposleni v več kot dvesto zavezniških komisi-iah za preizkušanje sodobnega orožja. - ŽIY zadnjih letih pa so se razmere temeljito spremenile. Vo-nn nmuYStYJSki,rn0nopo1 Zahodne Nemčije Čedalje bolj odločbi la^born^.-16 koncerne in teži za tem, da bi nemška vojska DI^ ob?.rozena z vsemi vrstami orožja, ki pa naj bi ga izdelovali v Nemčiji in po nemških patentih. J ’ F 1 a Bonnsko tržišče je nekakšen magnet za mednarodne fabri-kante smrti. Tako n. pr. sta že leta 1957 vojni ministrstvi Francije in Zahodne Nemčije podpisali sporazum o konstruiranju in proizvodnji tako imenovanega «evropskega tanka». Da bi delo šlo hitreje od rok, so se dogovorili, da bodo tank pripravljali hkrati v obeh državah. Ko pa je bilo treba tank preizkusiti, so se Nemci nenadoma pojavili s povsem «svojim» tankom ki je od predvidenega evropskega tanka» zadržal le še top izdelan v Veliki Britaniji. Novi štiridesettonski tank so imenovali «leopard», kar pomeni neposredno nadaljevanje hitlerjevskih «pantrov» in «tigrov». Iz tega primera vidimo, da Nemcem ni šlo toliko za medsebojno primerjanje tehničnih karakteristik kot pa za to, da je jank izdelek zahodnonemških podjetij. Do podobnih primerov je prišlo tudi v letalski industriji. Obnavljanje zahodnonemške letalske industrije je dejansko osnova za izgradnjo lastne raketne industrije, j- ® obalah Severnega morja imajo že več let raketni po-ški len 0b.e