rvi POSAVSKl lyr ObzorniK Leto VI, številka 53, april 2002, cena 1 SIT > jjjfiNJÄ'DAJMO!« mfL ^RSKO.KDO^O^E fe LJUBIL...^ 0 v ' NESPREJEMUIVE JOČKE POGOOBE 0 NEK jjr* " *ass«1'' .. . ...... j» vm 0pcIa ata citroEn I BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 kkkkBbUuU Casino i Lido ™ I!, KM. . .\l» / ** ;Vlv uknih srciv m i ' * Okus Dolenjske, Bele Krajine in Posavfa Okujvrifdcžck,kig»im«tenajr»je KiHegkhbniistmi, gi nqpiineiii v nian itüvtte. MeKatorvam Kpduuk&ä: * »dB tuilubimtoviaibotttB^ffiirbrwieinWIuE, kisovvaiideidimedrujboljpriliubljamni, ki «oxa vdto rcpjo «ujboij zn*filni, so ttm ; močno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih sre 2002. Pi ¦ www If* w I f4 ^*%K ^N W " 1 I Ornogočimp počitnice vsem otrokom. I'nje,tut fa«'!!¦"!si:i \f»-»;:ni it i>;tmna >n •lettvihiiti in {stag-- . ¦ H ztikfad. n kalrttipt irfximo v\e iivtjenjr. Anto brrz,\k>>»it, •¦.¦intmht in rvtugntne poittnke ;«^i»f(le!p pifin'ijo prepuščrtti uliii .>:•¦•'.;.•';¦»- ¦. ¦' >.¦•:.'¦ ;. ., ¦... . ¦../ . Kiiko pnntmtu) /r tnwfr'- rOMtJ.lK SOSCV jr-potntdtt /.vrzr fmjatrlttv mUati'if shn-entir v .««irlwanju s fitrmuinttko tiruib« I.rk. \ zbniti tknartut xmkhtt tn »a fitc-dmcr ftrlfttU I ""*' •trok. ki hi surr ivtfali domti. Po taslit'nt': k'-:it>k Sbr•¦->!:,jr '•mo pod stivkiwnim wnhh^im pmkt'> -¦/• '^>a . .• ;••¦ iipt.', fv;,'"' f\". tudi :¦',' ip.-.'-fn,- aktr. • • ' \ ;f';^ij ; iiv -'(i ;.¦¦.. Vi'-'jJ- >>(••(•'¦'¦ '¦ *.'(.'¦"< /<>/<'. id kur Ht hi i-mtti htti fmkradani, <* nakaitU na iwnsakrijxh ntrun NLB Jd. OjJ.: '•^'¦- -^21 Mt<: 12 V svoirm in niikert>t*»i imma w f va se je pogumno spopadla s kompleksnim likom v poklicu nerealizirane igralke. Nihajoč med obupom Medeje in zanosom Ivane Orleanske, razpeta med depresijo in najstniško zaljubl- jenostjo je prepričala. Aleksandra Macur je ime- la navidez hvaležnejšo vlogo, saj je bilo pri publi- ki Čutiti močnejši identifikacrjski moment. Odlično se je vživela v vlogo preproste, robate in na trenutke prostaške Angele Bračko, ki pa v resnici pogreša le nekaj malega človeške pozor- nosti in iskrenih besed. Kar nekaj presežkov sta ponudila tudi Tpni Petrovič v vlogi direktorja s cisto in jasno dikcijo in zimzeleni Ernest Breznikar, tokrat vlogi prim- erno bojj umirjeni Jasminin ljubimec. Vsi nastopajoči so publiko ves čas držali v na- petosti, na trenutke je motilo le pretirano in neprepričljivo vpletanje dnevne politike, saj se pri najbohši volji ne morem spomniti nobene Angele, še manj pa Janeza izpod Bohorja (ali pa iz kateregakoli drugega konca Sloveruje), ki bi podpirala prodajo bank tujcem, hiter vstop v Nato, nakup luksuznega vladnega letala ali pa podpis sporazuma o krški nuklearki. Je Štajerc že predolgo v LjubUani in ne vidi več v provinco? Publika je aktivno sodelovala. Z aplavzi, sme- hom in medklici. Med gledalci je bilo opaziti pre- cej yubiteljev gledališča iz Krškega in drugih posavskih krajev, ki znajo oceniti delo senovskih gledališčnikov. Priložnosti za ocene bo še dovolj, prepričan semt na mnogih reprizah. Vilko Planinc »25. maj« - preseljen na Senovo! Tradicionalna prireditev v organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka, Zveze prijateljev mladine Krško in Društva Karbid Senovo se iz krške puščave umika v senovško Oazo. V lanskem letu zelo odmevna prireditev v Krškem bo letošnje leto potekala pred Domom XTV. divizije na Senovem. Tarn se bodo od 15. ure dalje odvijale ustvarjalne delavnice, družabne igre in ostale aktivnosti za otroke, ki jih bodo skupaj izvajali prostovoljci vseh treh organizacij. S svojimi žonglerskimi in ostalimi akrobacijami se bosta predstavila člana najmanjšega letečega cirkusa "Brez panike!". V večernem programu bodo nastopile mlade glasbene skupine, glavne zvezde bodo zagrebška skupina "Šumski", v nadaljevanju pa bodo projekcije kratkih filmov mladih avtorjev ter dokumentarnih posnetkov iz časov, ko praznovanje dneva mladosti še ni predstavljalo konkurence rednemu filmskemu programu v Kulturnem domu Krško. T.G. Opel Gdiisa POSTAVLJA jg MERILA. m AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brežice 07/ 499 23 13 • info@avtocenter.rdo.si D ObzorniK posavie Št, 53, april 2002 FOLKLORNA SKUPINA OŠ ARTIČE NA FESTIVALU V TURČIJI Ankara - V času od 16. do 27. aprila 2002 je v Ankari, v Turčiji, 24. mednarodni otroški festival folklore, pesmi in plesa pod naslovom TRT DANCE FESTIVAL ANKARA 2002. Cilj festivala je druženje otrok različnih kultur in narodov iz vsega sveta, s tern pa pripomorejo k boljši prihodnosti, k miru, strpnosti in prijateljstvu med ljudmi. Na pobudo regijske koordinatorke za mednarodno sodelovanje otrok v okviru ZPMS za Posavje - Zveze prijateljev mladine Krško Vide Ban - je bila za sodelovanje na letošnjem festivalu izbrana naša otroška folklorna skupi- na. Posebej so sodelovali na veliki gala prireditvi za televizijsko sneman- je, kjer bodo skupaj s Plesnim teatrom IGEN, studia za pies Celje prika- zali koreografijo Igorja Jelena POBEGNIMO V SVETLEJŠO PRI- HODNOST, katere sporočilnost otrokom sveta skozi slovenski ritual je; ljubezen, prijateljstvo, mir. Na festival je potovalo 14 plesalcev in 1 har- monikaš ter mentorica otroške folklorne skupine Osnovne sole Artiče, 4 plesalci studia za pies Celje in predstavnica MZPM občine Celje. Vod- ja skupine sta Igor Jelen in Vesna Bogovič. »MLADI IN KMETIJSTVO« Krško - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijsko gozdarska zbornica Novo mesto izpostava Krško sta minulo soboto v Kulturnem domu Krško orga- nizirala državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo. V uvodu so se mladi zbrali na okrogli mizi o kvotah in mladih kmetih, na kateri so med drugim sodelovali tudi kmetijski minister mag. Franc But, pred- sednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk ter predsednik Evropske zveze mladih kmetov Hans Beno Wiehert. Kot je poudaril minister But, naj bi bil prvi pozitivni korak za mlade kmete pri pogajanjih z EU ta, če bo Slovenija pri pogajanjih uveljavila lastni sistem, kar pomeni, da naj bi kvote delili vsako leto. Oblikovali pa naj bi tudi državno rezervo, ki bo namenjena predvsem mladim kmetom. Predsednik evropske zveze pa je opozoril, da mora Slovenija dobro premisliti, za kakšno shemo delitve kvot se bo odločila. Minis- ter je ob tem poudaril, da bodo vsem kmetom kvote razdelili zastonj. Državnega tekmovanja, ki je sledilo, se je udeležilo enajst tričlanskih ekip društev podeželske mladine iz vse Slovenije, med njimi tudi društvi iz Krškega in Straže pri Krškem, ter predstavniki ene izmed kmetijskih srednjih šol. Zma- gala je ekipa Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici, druga je bila ekipa društva iz Moravč, dobro pa se je odrezala tudi ekipa Straže pri Krskem, saj so zasedli tretje mesto. »ZEMELJSKI PLAZ« - NA SLIKAH IN V SPISIH V skladu s programskimi ak- tivnostmi izobraževanja, informi- ranja in usposabljanja predšolske in šolske mladine v primeru na- ravnih in drugih nesreč, je letos v okviru Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Uprave za zaščito in reševanje, že peto leto zapored potekal natečaj za izbor najboljših likovnih in literarnih izdelkov v državi, tokrat na temo - zemeljski plaz. Na natečaj za iz- bor najboljših likovnih in liter- arnih izdelkov se je letos odzvalo 13 osnovnih šol iz Posavja, ki so na Upravo za obrambo Krško po- sredovaU skupno 178 izdelkov, 144 risb in 34 spisov. Kakor je ob podelitvi nagrad mladim ustvarjalcem, ki je potekala minuli petek v prostorih Poklicne gasilske enote Krško, poudaril pov- eljnik Regijskega štaba za civilno zaščito Jože Kos, je pomembno, da se osveščenost mladih o zaščiti in reševanju v primeru naravnih ali drugih nesreč začne že v zgodnjih letih, saj je le tako ukrepanje v prim- eru nesreč ustreznejše in učinko- vitejše. Kljub temu, da na Upravi za obrambo v Krškem ugotavljajo, da je odziv šol iz leta v leto večji, se do sedaj na razpis še vedno niso odz- vale šole z največ učenci v središčih, ki so potencialno tudi najbolj ogrožena. Kakor je poudarila Milena Jesen- ko, podžupanja občine Brežice, je odziv šol v končni fazi odvisen od individualne odločitve ravnateljev šol in učiteljev, predvsem pa od nji- hove osveščenosti, ali želijo podati svojim učencem več vedenja s po- dročja ukrepanja in ravnanja v pri- meru nesreč izven rednega pouka. Ob tem naj povemo, da sta se izmed šol v krški občirii na natečaj odzvali le dve šoli, in sicer osnov- ni šoli Brestanica in Senovo. B.M. Št. 53, april 2002 od tu in tarn SREDNJEVEŠKIRAŠKISEJEM Raka - Osnovna sola Raka, Krajevna skupnost Raka in Podjetniški center Krško so na dvorišču raškega gradu 13. aprila 2002 prvič organiz- irali srednjeveški raški sejem. Kot so obiskovalci lahko slišali, so »v letu gospodovem 1515,13.male- ga travna, prečastiti raški gospod Ausberg in njegova prelestna žena dovolila, da se na grajskem dvorišču po sejemskih pravilih, ki veljajo za vso deželo kranjsko, odvija semenj...« Na sejmu se je trgovalo v tedanji plačilni valuti - goldinarjih in sejemje bil živ, kajti obiskovalci so semenj tega dne množično obiskali. Tüdi kužnim, krastavim, obolelim sirotam, ki so jokale in prosile miloščino pri grajskih vratih, so namenili po kakš- en goldinar, sicer pa se je na veliko trgovalo po stojnicah, ki so se šibile od izdelkov in živil, ki so jih prispevali raški vinogradniki tlačani in kmečke žene podložnice. In medtem, ko je pelo kovačevo nakovalo, so v šotoru vedeževalke prerokovale usodo. Poleg tega ni manjkalo sredn- jeveške glasbe, streljanja z loki, vsekakor pa je vrhunec prireditve pome- nil prihod raškega grofa z grofico, ki je nagovoril obiskovalce in se spre- hodil po sejmu kljub temu, da je lilo kot iz škafa, obiskovalci pa so si ogledali tudi sojenju zmikavtu, ki ga obiskovalci niso kamenjali* temveč na koncu vendarle pomilostili. Raški semenj si je ogledal tudi novodob- ni občinski grof, ki je čestital organizatorjem za izvedbo prireditve, ki se je tokrat na tern prizorišču odvijala prvič, v bodoče pa bo raški grajski sejem, po besedah organizatorjev, postal tradicionalna prireditev. Bojana Mavsar Krčani na Evropskem mladinskem glasbenem festivalu V Krškem so 14. in 15. aprila potekale skupne priprave glasbenikov, ki bodo od 11. do 20. maja sodelovali na 7. evropskem mladinskem glasben- em festivalu v Švici in na uradni otvoritvi razstave EXPO 2002. Festivala se bo udeležilo okoli 4.500 udeležencev iz 28 evropskih držav in 2.500 iz Švice. Največ pozornosti glasbenikov je v soboto in nedeljo veljalo prav pripravi skladbe A Song of Earth, ki jo bo v Švici izvedlo okoli 650 orkes- tralnih glasbenikov in pevcev, v tern združenem simfoničnem orkestru bo igralo tudi 180 mladih glasbenikov iz Slovenije in okoli 20 iz Hrvaške. Krs- ki simfonični orkester tvori steber orkestralnega dela projekta in odpotuje na gostovanje z 80 člani, zaradi zahteve avtorja skladbe po dvojni zasedbi orkestra pa sodelujejo še glasbeniki iz drugih slovenskih glasbenih sol. V zboru pojejo pretežno pevci iz Slovenije in Hrvaške, med njimi ima pomembno vlogo Mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Skladba, katere naslov bi lahko prevedli Pesem zemlje, je zelo zahtevna in traja 50 minut. Vodstvo za priučitev kompozicije v Sloveniji in na Hrvaškem je prevzel prof. Drago Gradišek z Glasbene sole Krško. Avtor skladbe Beretta, ki je bil na pripravljalnem sestanku v Krškem že meseca januarja, je po vaji še posebno pohvalil resen pristop orkestra. Sodelovanje in izvedba takšnega gostovanja zahtevata seveda ogromno organizacijskega dela in zagoto- vitev finančnih sredstev, zato gre zahvala vsem aktivnim udeležencem, še posebno pa učencem in učiteljem krške glasbene sole ter mnogim sponzorjem. SILVESTER \ Raka 113, Raka, set :ÖMHJJfii : ¦' "";¦ 1 lilllllillllMlllilll & nedeljska kosiia jgiBP.......1 ' a jedi po naročilu ''fll I I poßmk Qfymtm v vw I 9«*« hmo to jÄ::Äi:;|ji. I se cfo%o i/rfÄÄ.w jj D ObzorniK aktualno Št. 53, april 2002 STARO KRŠKO UMIRA Že kar nekaj časa lahko poslušamo in beremo opozorila, da je stari del mesta Krško vedno bolj prazen. Še posebno pozornost so vzbudile sel- itve nekaterih večjih trgovin, pa tudi ukinitev storitvenih dejavnosti vse bolj skrbi preostale prebivalce tega dela mesta. Z nedavno selitvijo sred- nje sole in bližnjo zdravstvenega doma ter lekarne se bo praznina v tem delu Krškega samo še povečala. Čeprav so mnenja o tem, kdo bi se moral lotiti tega problema in kdo sploh lahko kaj ukrene, zelo različna, je župan Franci Bogovič 5.4.2002 v Krškem gasilskem domu sklical delovni razgovor, na katerem naj bi sode- lujoči razpravljah" o idejah, željah in možnostih razvoja starega dela mes- ta Krško. V uvodu so vodilni ljudje občinske uprave navedli, katere ak- tivnosti za ureditev in oživljanje mesta vendarle že tečejo, še več pa se jih obeta v letošnjem in naslednjem letu. Po njihovem in županovem mnen- ju je uspeh že to, da so v tem delu mesta uspeli zadržati poleg občinske in državne uprave tudi davčno upravo ter inšpekcijske službe. Razpravljalci pa so menili, da bi bilo potrebno za sedanje občinsko in prihodnje regijs- ko središče bolje poskrbeti. Razgovora se je udeležilo okoli 40 ljudi, ven- dar na njem skoraj niso prišli do besede sami meščani ali lastniki lokalov, ki jih umiranje mesta najbolj zadeva. Čeprav je večina prisotnih na omenjenem posvetu o možnostih razvo- ja starega dela mesto Krško menila, da je potrebno sprejeti konkretne sklepe in zadolžitve, so sestanek zaključili s soglasjem k osemčlanskemu odboru, ki naj bi nadaljeval z aktivnostmi, predvsem pa pripravil komple- ksen program oživitve. Najbrž pa lahko bistvo problema in dobro iztočnico za njegovo reše- vanje razberemo v besedah Slavka Šribarja, ki je dejal, da nas samo tar- nanje ne bo pripeljalo nikamor, saj mesto v precejšnji meri umira po last- ni krivdi. Mesto bo namreč živelo, če bo vsak lastnik ali upravljalec hiše, stanovanja, lokala v mestu poskrbel, da bo njegov prostor živel, pristojne službe in politiki pa jim morajo pri tem seveda vsestransko pomagati. S.M. LJCIDSKA CINIVERZA ^^9 KRŠKO ——^—^——-^—^—————— učimo se za žiuljenje — Studijski krožek PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI Konec marca 2002 je v okviru Ljudske univerze Krš- ko začel delovati študijski krožek PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI. Delo v krožku bo potekalo prak- tično - v medsebojnem učen- ju članic krožka, povabile pa bodo tudi goste... in seveda, v primernem okolju stare domačije s krušno pečjo... naučile se bodo zamesiti ra- zlične vrste kruha, prinraviti peč, spoznale običaje, povezane s kruhom, ostalo namembnost krušne peči in pripadajočih gospodinjskih predmetov... Prvo takšno delovno srečanje so članice krožka imele v sredo, 10. apri- la v Drenovcu pri Leskovcu. Prvi stik s krušno pečjo je tako za njimi, spekle so tri hlebce kruha (ki so ga različno "poparile" - z vodo, z mlekom in s sirotko) - in ga potem skupaj z "degustatorji" navdušeno pojedle. Članice se bodo v krožku dobile še nekajkrat - pekle bodo tudi pecivo, posavsko srce in ostale vrste kruha, ob vzhajanju kruha in čakanju na peč pa bodo raziskale še vse ostalo. In seveda ne bo šlo brez predstavitve dela krožka javnosti - to se bo, kot je za študijske krožke Ljudske univerze Krško navada, zgodilo 3. teden oktobra 2002 - na Tednu vseživljenjskega učenja. ŠTAFETA RADOSTI V organizaciji KUD DUM Koper v maju nadaljuje svojo pot Štafeta radosti - simbol strpnosti, ki letos posega v vseslovenski prostor in 2. maja prihaja tudi v Krško. Prireditev bo potekala na igrišču Srednje šoleKrško. ObžorhiK |Q Št. 53, april 2002 iz občine krško Obcine Krsko občina krškol Nesprejemljjve točke meddržavne pogodbe o NEK Najožji politični vrh Slovenije se je odločil za podpis meddržavne pogodbe o NEK. Pred ratifikacijo v Državnem zboru Republike Slo- venije želimo opozoriti na dejstva, ki jasno kažejo na to, da bi morali ponovno preučiti negativne posledice, ki jih ta pogodba prinaša za NEK in Slovenijo. Ponujamo pozitivno rešitev, ki zagotavlja normalno oskrbo Slov- enije z električno energijo, ščiti vitalne pro- računske in gospodarske interese Slovenije ter omogoča stabilno in dolgoročno rešitev izzivov povezanih z razgradnjo NEK. Temeljni razlogi za revizijo pogodbe Pogodba ne zagotavjja ustreznega reševan- ja problema razgradnje NEK, odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter s tern ustreznega varstva okolja Širši javni interes Slovenije je, da so pred podpisom sporazuma oblikovane jasne in zanesljive rešitve glede trajnega odlaganja vseh vrst radioaktivnih odpadkov. Interes Slo- venije je tudi, da sama ali s potencialnim part- nerjem - solastnikom namembno v poseb- nem skladu zbira sredstva, potrebna za razgradnjo NEK in izgradnjo potrebnega tra- jnega odlagališča. Interes Slovenije ne nazad- nje je, da se gradnja trajnega odlagališča ne potiska v breme bodočih rodov po koncu obratovanja NEK, ampak da se zgradi čim- prej. Ustava Republike Slovenije v svojem 1. odstavku 72. člena določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. V 2. odstavku istega čle- na Ustava določa, da država skrbi za zdravo ziyljenjsko okolje in da v ta namen zakon do- loča pogoje in nacine za opravljanje gospo- darske dejavnosti. Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z ra- dioaktivnimi odpadki, ki jo je Slovenija rati- ficirala (Ur. list RS, MP 7/99), v svojem (vi) odstavku ugotavlja, da je za zagotavUanje var- nosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radio- aktivnimi odpadki najodgovornejša država. Ista konvencija v odstavku (xi) ugotavlja, da se v določenih okoliščinah varno in učinkovito ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivni- mi odpadki lahko pospešuje s sporazumi med pogodbenicami. V 11. členu, odstavek (vi) in odstavek (vii), konvencija zavezuje podpis- nice, da se bodo izogibale prenašanja bremen na prihodnje rodove in ne bodo predlagale reš- itev, ki bi pomenile vecje vplive na prihodnje generacije od sedanjih. Evropski sporazum o pridružitvi med RS na eni strani in državami EU na drugi strani (Ur. list RS, MP št. 13/97) v svojem 81. členu, tč. 2, posebej poudarja, da je za specif ičen položaj Slovenije pomembno med drugim ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgraditev jedrskih objektov. Predlagana meddržavna pogodba na po- drocju ravnanja z izrabljenim gorivom in radio- aktivnimi odpadki ni v skladu s širšim javnim interesom Slovenije niti ni v skladu z navedeni- mi formalnimi akti, ki so za Slovenijo zave- zujoči. Prav tako pogodba ne zagotavlja zanesl- jivih virov za financiranje razgradnje in trajno odlaganje izrabljenega goriva in nizko ter sred- nje radioaktivnih odpadkov. Podpisana pogod- ba v 10. členu vsebuje določbe o razgradnji ra- dioaktivnih odpadkov in o izrabljenem jedrskem gorivu, v 11. členu pa o financiranju razgradnje in odlaganja. V 10. členu je namesto natančne ureditve te problematike predviden sprejem skupnega programa odlaganja radio- aktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter sprejem skupnega programa razgradnje pred- vidoma 12 mesecev po uveljavitvi meddržavne pogodbe. Program bo veljal, če bo doseženo so- glasje. Pri tern pa se vsebina urejanja te prob- lematike konča. V 6. odstavku 10. člena je nam- reč določeno, da se lokacija NEK lahko upora- blja za začasno skladiščenje radioaktivnih od- padkov in jedrskega goriva do konca življenjske dobe. V 7. odstavku istega člena pa je predviden primer, da se pogodbenici do konca življenjske dobe sploh ne dogovorita o skupni rešitvi odla- ganja. Za ta primer se pogodbenici obvezuje- ta, da bosta najkasneje v dveh letih po tem i roku končali s prevzemom in odvozom radio- j aktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega | goriva z lokacrje NEK, in to vsaka polovico. I Očitno je, da ravnanje z radioaktivnimi od- j padki in izrabljenim jedrskim gorivom sploh j ni urejeno, temveč se odlaga na čas po zakl- I jučku obratovanju NEK. Ob tem je pomemb- j no tudi razumevanje, da Hrvaške ali katero | koli drugo tujo državo ni možno pogodbenp | zavezati k prevzemu izrabljenega goriva in ra- j dioaktivnih odpadkov, saj je velika verjetnost | nastopa višje sue - nasprotovanje javnosti. | Hrvaška že ima v funkciji "Zakon o zaštiti od | ionizirajučeg zračenja", ki v 36. členu j definira, da ni možen uvoz, predelava, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih od- padkov, ki niso nastali v Hrvaški. Predlagana meddržavna pogodba v bistvu znižuje že doseženi nivo ravnanja z radioak- | tivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim i gorivom. Slovenija je namreč sprejela Zakon j IB ObzorniK jz občine krško Št, 53, april 2002 o skladu za financiranje razgradnje NEKin odlaganja radioaktivnih od- padkov iz NEK (Ur. list RS, št. 75/94 in 35/96). S tem zakonom je bil ustanovljen sklad za te namene, v sklad pa se vlagajo ustrezna sredstva iz dela cene električne energije za vsako dobavljeno kWh. V skladu z 8. členom istega zakona pa je sprejet program razgradnje NEK. Ta sistem s podpisom pogodbe preneha veljati, v 11. členu pogodbe je na- idomeščen z "megleno določbo", da bosta pogodbenici v 12 mesecih od uveljavitve te pogodbe sprejeli ustrezne predpise za zagotovitev sred- stev za financiranje stroškov razgradnje in odlaganje radioaktivnih od- padkov in izrabljenega jedrskega goriva, in sicer tako, da bo vsaka po- godbenica zagotavljala redno vplačevanje sredstev v svoj posebni sklad v znesku, ki bo-predviden v odobrenih programih (za katere 10. člen predvideva, da ne bodo nikoli sprejeti). Namesto da bi pogodba med Hrvaško in Slovenijo izboljšala in konkretizirala priprave za razgradn- jo in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega gori- va, je razveljavila sistem, ki je v funkciji in zagotavlja zanesljiva namen- ska sredstva. Pogodba torej znižuje že doseženo raven varstva okolja, kar je očitno v nasprotju z javnim interesom Slovenije in mednarodni- mi akti ter tudi z Ustavo R Slovenije. Pogodba znižuje doseženo raven jedrske varnosti skozi neustrezen model upravljanja podjetja in sprejemanja odločitev Širši javni interes Slovenije je, da je med obratovanjem in po njeni zaustavitvi zagotovljena najvišja možna raven jedrske varnosti. Ta in- teres je izražen v Resoluciji o oskrbi Slovenije z energijo in učinkoviti rabi (Ur. list RS št 9/96), ki pravi, da je zagotavljanje visoke varnostne ravni NEK med obratovanjem, po ustavitvi in razgradnji strateškega pomena. Konvencija o jedrski varnosti, ki jo je Slovenija ratificirala (Ur. list RS, MP St. 16/96), v 9. členu ugotavlja, da je država podpisnica dolžna zagotoviti, da je za varnost jedrskega objekta primarno odgovoren im- etnik ustreznega dovoljenja, in da je dolžna sprejeti primerne ukrepe, s katerimi zagotavija, da vsak tak imetnik dovoljenja izpolnjuje svojo odgovornost. Konvencija o jedrski varnosti tudi v uvodu pod odstavkom (iii) ugo- tavlja, da je za varnost odgovorna država, ki ima jurisdikcijo nad jedrskim objektom. O jurisdikciji države govorijo še 2., 7. in 8. člen. Strategija Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko zvezo v poglavju 3.2.2.6 - "Energya" Slovenijo zavezuje k vzdrževanju visoke ravni varnosti in varstva okolja v Jedrski elektrarni Krško. V 3. členu meddržavna pogodba vsebuje določbe o organih družbe ter predpisuje paritetno sestavo skupščine, nadzornega sveta in uprave. V 2. in 3. odstavku vsebuje ta člen sistem odločanja. Predsednika up- rave ima pravico prediagati slovenski družbenik, namestnika predsed- nika pa hrvaški družbenik. Kadar se znotraj paritetno sestavljene up- rave ne doseže soglasje, se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero gla- suje predsednik uprave. Odločujoči glas predsednika uprave pa se upo- rabi "izjemoma, ko bi nesoglasje v upravi ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev določenih s sprejetim letnim gospo- darskim načrtom ali povzročilo družbi večjo škodo". Kadar predsed- nik uprave uporabi odločujoči glas, mora takoj zahtevati od predsedni- ka nadzornega sveta sklic njegove seje, na kateri se obravnava up- ravičenost uporabe odločujočega glasu in sprejme ustrezna odločitev. Tak sistem odločanja je nejasen in očitno vodi do pat pozicije, ko od- iočitve ne bo mogoče sprejeti. To ne nazadnje potrjuje bližnja pretek- lostvNEK. Odločanje s soglasjemje preživela formula celo vklasičnih gospodarskih družbah, kaj šele v organizaciji, kjer imata družbenika ra- zlične interese. Nejasnost, konfliktnost in neučinkovitost v upravljanju je za jedrski objekt nesprejemljiva in pomeni direktno ogrožanje jedrske varnos- ti objekta. Predlagani sistem upravljanja in odločanja je torej v očitnem neskladju s citiranimi standardi in širšim javnim interesom. Pogodba izvzema NEK iz pravnega sistema Republike Slovenije in s tem uvaja eksteritorialnost objekta Pogodba ne upošteva določb številnih slovenskih zakonov. Seveda meddržavna pogodba lahko vsebuje določbe, ki odstopajo od siceršnje za- konske ureditve, saj so mednarodne konvencije v hierarhiji pravnih aktov nad zakoni - vendar pod Ustavo. Nobenega dvoma pa ni, da izvzetje NEKiz slovenskega pravnega sistema in oženje njene gospodarske avtonomnosti pomeni poseg v ustavni pravici enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Takšen poseg nikakor ni nujen, glede na njegovo vsebino pa nikakor primeren, saj je končni cilj ured- itve statusa, ne glede na naravo poslovnih razmerij, varno in nemoteno obra- tovanje NEK in okolisko sprejemljiva razgradnja ter ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Nivo jedrske varnosti bi se z ratifikacijo sporazuma znižal, vsa druga vprašanja pa bi bilo mogoče urediti z družbeno pogodbo, ki bi jo sklenila vlagatelja sredstev iz Slovenije in Hrvaške, medtem ko bi vse nujne državne ukrepe sprejela Slovenija. Neke vrste eksteritorialnost nikakor ni potrebna in je očitno nekakšna koncesija hrvaški strani, da bi bila popustljivejša pri sporazumu o meji. Oblikovanje pozitivnih rešitev Zaradi narave jedrske tehnologije, ki za eel slovenski prostor predstavlja tveganje, je interes širše javnosti Slovenije, da se v zvezi z NEK sprejmejo takšni ukrepi, ki bodo ta tveganja minimizirali na najnižjo možno raven. Izhajajoč iz odgovornosti, ki jo Sloveniji nalaga 10. člen Konvencije o jedrs- ki varnosti, mora imeti Slovenija popolno suverenost nad NEK v upravjjal- skem in upravnem smislu. Odgovornost Slovenije je, da učinkovito varuje okolje. Predlog izhodišč Slovenija hrvaškemu partnerju priznava 50% sovlaganje v izgradnjo NEK in je pripravljena skleniti dogovor o sovlaganju ob prenosu vseh upravljal- skih in upravnih funkcij v pristojnost Slovenije ali pa zagotoviti nediskrimi- natorno, hitro in ustrezno nadomestilo za vložekv primer u prevzema NE1C. Slovenija prevzema vso odgovornost za razgradnjo NEK po koncu njene- ga obratovanja ter za ravnanje z izrabljenim gorivom in dokončnim odla- ganjem radioaktivnih odpadkov in hrvaškega partnerja ob ustreznem de- narnem nadomestilu razrešuje soodgovornosti za to problematiko. Slovenija se zavezuje, da bo nadaljevala z zbiranjem potrebnih finančnih sredstev v skladu z Zakonom o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in da oblikovanje rešitev trajnega odla- ganja radioaktivnih odpadkov ne bo prelagala na bodoče generacije. Občina Krško, kot tudi celotna regija Posavje, se zavezujeta, da bosta s svojimi predlogi aktivno in konstruktivno sodelovali pri iskanju trajnih reš- itev v zvezi z NEK na temelju novih izhodišč v interesu Slovenije in Hrvaške. Vse dolgoročne obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja in razgradnje NEK, kot tudi morebitno nadomestilo sovlagatelju iz Hrvaške se bodo pokrile s prodajo električne energije iz NEK. Franci Bogovič, iupan občine Krško ObzofniK ID St. 53, april 2002 iz obcme krsko ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 2001 Občinski svet občine Krško je na svoji 32. seji (11.04.2002) sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Krško za leto 2001. Po zaključnem računu 2001 znašajo skupni pri- hodki 3.809 mio SIT, skupni odhodki pa 3.917 mio SIT, in sicer tekoči odhodki 2.547 mio SIT (65%), investicijski pa 1.370 mio SIT (35%). Višina prejetih sredstev iz državnega pro- računajebila vletu 2001861,4 mio SIT, od tega finančna izravnava 507,7 mio SIT, sredstva za odpravo posledic suše 164,6 mio SIT in sofi- nancerski delež države pri gradnji zdravstvene- ga doma za lansko leto 128 mio SIT. V investicijskem delu predstavljajo na- jvečji delež odhodki na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo 359,6 mio SIT, vzgoja in izobraževanje 132,1 mio STT, sport in re- kreacija 60,5 mio SIT) ter na podrocju stavb- nih zemljišč (ureditev obrtnih con) in gospo- darske infrastrukture (komunala 158,8 mio SIT, ceste 164,4 mio SIT, ostala infrastruktu- ra 180,2 mio SIT). Pregled odhodkov za leto 2001 po os- novnih podrocjih Potfročje Realizacija 2001 I» mio SIT) Detež v % ObčiRski organi 77.500 1,98 Občinska uprava 319.823 8,16 Krsjevne skupnosti 124.963 3,19 Skupni splotni odhodki 84.648 2,16 Zaičita in reievanje 112.139 2,86 Dmžbene dejavnosti 1.781.562 45,48 Gotpodarska intraslruktura 846.340 21,60 Gospodarske dejavnosti 441.215 11,26 Okolje in prostor 50.101 1,28 Stavbna zemljisča 79.207 2,02 Skupaj: 3.917.501 100,00 ISKANJE REŠITEV ZA 300 DELAVCEV VIPAPA Krško - V podjetju Vipap so ob nakupu tovarne podpisali pogodbo z vlado R Slovenije, ki je v tistem času podjetju zadala določene obveznosti. Eden izmed mejnikov v tej pogodbi je konec leta 2003 - čas, ko je v skladu z ekološko in tehnološko sanacijo proizvodnje celuloze predvidena ukinitev kemičnega process proizvodnje celuloze in prehod na nove tehnologije. Posledica tega pa je tudi problem presežka delavcev v tej proizvodnji, s katerim se tako v podjetju kot na Občini Krško že soočajo in iščejo možne rešitve. Ukinitev proizvodnje celuloze bo vplivala na celotno gospodarstvo. Odpadni bukov les, ki je bil zdaj osnovna surovina za proizvodnjo celuloze, po novem ne bo več potreben, saj bo osnova za te- hnološke procese mehek, kvalitetnejši les. Danes je na proizvodnjo celuloze vezanih 450 ljudi, za katere bo potrebno najti ustrezne rešitve oziroma druga delovna mesta. Od teh 450 naj bi 150 ljudi prezaposlili znotraj tovarne, medtem ko ostaja približno 300 delavcev kot tehnološki višek. Aktivnosti okoli tega problema vodi sindikat tovarne, ki je na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslal dopis, s katerim želijo iz- poslovati podaljšanje proizvodnje celuloze, a odgovora še niso dobili. Občina Krško se je vkl- jučila v reševanje tega problema, tudi z razgo- vorom z vodstvom podjetja, 27. marca, že nasled- nji dan so se na ministrstvu za gospodarske de- javnosti sestali s podsekretarjem Ambrožičem, na katerem je sodelovala tudi predstavnica min- istrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer so pristojnim predstavili problem. Z reševanjem so tako začeli leto in pol pred rokom. Na ponovnih pogovorih bodo, kot pravi župan Fran- ci Bogovič, poskušali najti možne rešitve. V začetku aprila so na sestanku, na katerem so sodelovali predstavniki Vipapa in predstavniki razvojnih institucij Regijskega razvojnega cen- tra, Valvasorjevega raziskovalnega centra, lokal- nega centra, dosegli dogovor, da bo Valvasorjev raziskovalni center pripravil projekt, s katerim bodo poskušali pripraviti program prestruktur- iranja viška delovne sile ter iskanja novih progra- mov za prezaposlitve. Dr. Ludvik Toplak v Krškem V ponedeljek, 8. aprila, so pjedstavniki Občine Krško in Valvasorjevega raziskovalnega centra v Krško povabili dr. Ludvika Toplaka, rektorja univerze v Mariboru in dr. Toneta Ploja, predsednika upravnega odbora univerze. Predstavniki občine in raziskovalnega centra so vodstvu univerze predstavili predlog za ustano- vitev Fakultete za logistiko sistemov in poudarili potrebo po visokošolskem izobraževanju v Posav- ju, ki postaja vodilni elektro-energetski center v Sloveniji. Univerza v Mariboru je pred leti sicer že vložila podoben program. Univerza je namreč zaintere- sirana, da razvija program Logistika sistemov in zastopa stališče, da se program glede na primerjal- ne prednosti razvye izven sedeža Univerze v Mariboru. Za ustanovitev Fakultete za logistiko sistemov je zainteresirana tudi Mestna občina Celje, ki je tudi že vložila podoben projekt na Svet za visoko šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in sport. Glede na to, je vodstvo univerze predlagalo, da MO Celje in Občina Krško uskladita svoje interese in videnja na področju visokošolskega izobraževanja._____________________^______ »VČASIH 0 ŽIVUENJU ODLOČAJO TRENUTKI. BODO TUDI 0 VAŠEM?« Krško - Zdravsrveni dom Krško je ob pomoči Občine Krško v mesecu januarju pričel s humanitarno akc jjo zbiranja sredstev za nabavo novega urgentnega reševalnega vozila, ki je prirejeno in opreml- jeno za nujne prevoze, nudenje prve medicinske pomoči in spremljanje zdravsrvenega stanja pacienta v reševalnem vozilu do bolnišnice. Želja organizatorjev akcije je, da bi do preselirve v nov zdravstveni dom, predvidoma konec leta 2002, zbrali dovolj sredstev za nabavo novega vozila - reanimobila. V okviru humanitarne akcije so v aprilu orga- nizirali večjavnih prireditev. 18. aprila so orga- nizatorji akcije izvedli dobrodelno športno pr- ireditev, katere izkupiček je bil namenjen naku- pu vozila. V športni dvorani Srednje sole v Krškem so se v malem nogometu pomerile štiri ekipe: ekipa reševalcev urgentne službe Zdravstvenega doma Krško, gospodarstvenik- ov občine Krško, ekipa krškega občinskega sve- ta in gostujoča ekipa pop rock zvezdnikov. Na- jbolje so se izkazali člani ekipe krških gospo- darstvenikov. 21. aprila pa so senovski gledal- iščniki DKD Svoboda Senovo prav tako v okvi- ru humanitarne akcije odigrali komedijo Čaj za dve. Organizatorji predvidevajo še več takšnih pr- ireditev junya v sklopu občinskega praznika, v septembru, z akcyo pa bodo končali z zakl- jučno prireditvijo konec leta. ŽIRO RAČUN, na katerega lahko nakažete prispevek v akciji: namen: »Včasih o življenju odločajo trenutki. Bodo tudi o vašem?« je: v dobro računa: ZD Krško St.: 51600-603-30902 sklicnašt.:00-11004 iz občine krško Št. 53, april 2002 ODPRLI KOLESARSKO POT Po dolgih deževnih dnevih je bilo vreme v nedeljo, 21. aprila 2002 na- klonjeno izletnikom in tudi tistim rekreativnim kolesarjem, ki so se iz- pred krškega hotela Sremič podali na različne etape vožnje po novood- prti krški kolesarski poti, katere organizator in nosilec sta Občina Krš- ko in Podjetniški center Krško oziroma Turistično informacijski center Krško. Zaključek kolesarskih etap je potekal v Kostanjevici na Krki, sic- er pa je kolesarska pot opremljena s tablami, ki usmerjajo kolesarje ob vožnji, kolesarji pa si lahko kontrolne kartončke z zemljevidom kolesar- ske poti kupijo v Gostilni Senica na Senovem, v Hotelu Sremič v Krškem in v Turistično informacijski pisarni v Kostanjevici na Krki ter v Podjet- niškem centru v Krškem, na vseh navedenih lokacijah pa bodo vodili tudt register kolesarjev. (B.M.) UKREPI KMETIJSKE POLITIKE 2002 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tudi letos vabi k izpol- njevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002. Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomaga- li kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekontrolirali. V nadaljevanju vas želimo opozoriti na tisto, kar je potreb- no upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite - rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002. Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo Kje dobite vlogo? Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji pa jo bodo prejeli po pošti. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami. Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravil- no razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno): • izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in MLEČNE KV0TE V letosnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja proizvajalce mleka prvič vabi k izpolnjevanju obrazca, s katerim bodo sporočili količino namolzenega mleka na svojem kmetijskem gospo- darstvu. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Na podlagi tako pridobl- jenih podatkov in na tej osnovi dodeljenih mlečnih kvot bodo proizva- jalci mleka še naprej imeli možnost prodajati mleko mlekarnam kot tudi na domu. Izpolnjen obrazec naj proizvajalci mleka do 15. maja 2002 pri- poročeno pošljejo na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za evidence mleka«. Za vse nadaljnje informacije se proizvajalci mleka lahko obrnejo na svetovalce območnih kmetijsko gozdarskih zavodov Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani http://www.aov.si/mkQD/ oraani 02.html in v Uradnem listu St. 21/01, str. 2172, kjer je bilo objavljeno tudi Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeielja zakupodajalca, • kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe, • komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek preš- Iapo6.juliju2001, • podatek, v katerem obmoeju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki, • fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz -katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fo- tokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa. Bodite pozorni na spremembe in novosti. V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tüdi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu (SKOP) se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Oze- lenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osredn- jem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja. Uskladite... • podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra, • stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu, • stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi, • stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi; • stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodn- jaki, špargljišča,....) s stanjem v naravi. Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu. Pre- gledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in daje vloga popolna in čitljiva. Čimprej stopite do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tern vas opozarjamo, daje za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni. Držite se roka za oddajo vloge. Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeielja, Dunajska 160,1000 Ljubljana, s pripisom »zbirna vloga«. Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil obvezno shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeielja ObžofniK ID St. 53, april 2002 iz občine krško OBISK ČEŠKEGA VELE- POSLANIKA V KRŠKEM Krško-16.4. je občino Krško prvič uradno obiskal novi veleposlan- ik češke republike v Sloveniji Tomaš Szunyog. Ogledal si je tovarno celuloze in papirja Vipap ter vinsko klet KZ Krško, visokega gosta pa je sprejel tudi krški župan Franci Bogovič. Sprejema pri županu sta se udeležila tudi predsednik KS mesta Krško Miran Resnik in direktor podjetja Vipap Oldrich Kettner. Po uvodu, v katerem je župan pred- stavil občino Krško, je pogovor potekal predvsem o aktualnih doga- janjih v Vipapu;,predvsem o tehnološko-ekološki sanaciji, o izgradnji skupne industrijske čistilne naprave za podjetje in komunalne čistilne naprave za mesto Krško ter o sodelovanju občine in podjetja pri reše- vanju problematike presežnih delavcev ob koncu leta 2003. Velepo- slanik je poudaril, da Češka republika pozorno spremlja dogajanja v podjetju Vipap, ki je največja češka kapitalska investicija v tujini. OBISKIZ OBRIGHEIMA Občina Krško in občina Obrigheim sta leta 1982 podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. 20-letnico sodelovanja bodo letos obeležili z nekaterimi skupnimi akcijami in srečanji. Eno takih se je zacelo 16. apri- la, ko je v Krško v okviru sodelovanja med OŠ Jurija Dalmatina Krško in Srednjo šolo Krško ter Realschule in Hauptschule Obrigheim prispela skupina 20 učencev z učitelji iz Obrigheima, ki je pri svojih vrstnikih iz Krškega ostala do 25. aprila. ŠESTNAJST N0VIH LOKALNIH TURISTIČNIH V0DNIK0V Krško - Šestnajst Posavcev je v začetku aprila prejelo licence Občine Krško za turistično vodenje, saj so uspešno zaključili tečaj za lokalne turistične vodnike, ki ga je že drugič zapored organizirala Ljudska üniverza Krško v sodelovanju s predavateljem Iztokorr Bončino iz Agencije Palladio iz Ljubljane. Udeleženci tečaja so se sez nanili s tehnikami turističnega vodenja, retoriko, kodeksom in bon tonom, psihologijo ter spoznavali geografske, zgodovinske, etnološke in bstale turistične posebnosti Posayja. Ob zaključku tečaja so udeleženci svoje znanje z vodenjem po izb ranih lokacijah, od starega mestnega jedra v Krškem, Vidma, Artič Brežic, Kostanjevice, Leskovca, Rake, Sevnice, Tržišča, Senovega ir Koprivnice, predstavili tričlanski komisiji, ki jo je imenovala Občina Krško. Skupaj s še štirinajstimi lokalnimi turističnimi vodniki, ki sc tečaj zaključili jeseni, je zdaj v Posavju skupaj 30 lokalnih turističnil: vodnikov, ki bodo hkrati pomembni promotorji turizma regije. Koi pravi direktorica Ljudske univerze Krško Bernardka Zorko. bo njiho va uspešnost seveda odvisna tudi od lastne samoiniciative in trženja pripravheni pa so sodelovati z vsemi zainteresiranimi institucijami društvi in posamezniki. Občina Krško namreč v nadaljevanju ne si nancira vodenj turističnih vodnikov, temveč se morajo ti znajti sam Po besedah Franca Černeliča, vodje oddelka za gospodarstvo, pi posameznik verjetno ne bo imel pravih možnosti, če se v celotnerr Posavju ne bodo povezovali. D.M. KB Obzornik krško se jih spominia Št. 53, april 2002 JANEZ VAJKARD VALVASOR 5 Valvasor je namenil še precej strani svoje »Slave vojvodine Kranjske« posavskim (kranjskim) gradovom, župnijam, dogodkom in drugim zan- imivostim tedanjega časa, vseeno pa se bomo z današnjim zapisom od njegovega dela poslovili. Sprva sem ga v tem zadnjcm prispcvku namer- avala predstaviti kot osebnost, vendar sta njegova biografija in delo tudi našim občanom precej znana, saj je zagotovo med največkrat obravnava- nimi v slovenskem tisku. Bralci Posavskega obzornika so gotovo opazili, da so bili do sedaj predstavljeni predvsem kraji na t.im. kranjski strani naše občine in zato se v prihodnji in nekaj naslednjih številkah časopisa »odpravljamo čez Savo«, na Štajersko. Tudi tam jc bilo vcliko zanimivih zgodovinskih in drugih dogodkov, večinoma so za vedno utonili v poza- bo, nekateri pa so se zobu neusmiljeno pozabljivega časaizvili in ostali v pisnem ali ustnem spomihu in tega našim bralcem posredujemo. To so korenine posavskega človeka in njim sledimo, saj se zavedamo, da močne korenine naznanjajo močno drevo. Kot doslej bomo več pozornosti na- menili temam, ki so bile zaradi družbene ureditve polpreteklega časa red- keje obravnavane ali pa sploh ne. Tara Krško (Krško polje, Leskovec) Pfarre Gurkseid (Slava vojvodine Kranjske. 1689. Del. 2, knj. 8, str. 742-745) VSEBINA Fara Krško. Ime fare. Kapele v tej sari. Procesije. Ogleda vreden ogled prižnice v farni cerkvi. Grb in opis na tej prižnici. Podružnične cerkve te fare. Upodobitev Merkurja na kamnu. Okrogel steber najden v zemlji. Uporablja se za pasijonski steber. Župnik pri sv. Valentinu je bil v mla- dosti zaobljubljen. Njemu na cast se je zgradila cerkev. Požar cerkve sv. Jožefa na Trški gori. Nedolgo tega je gospod G. Tunckelsteiner zbral star denar. Vroči vodni vrelci nedaleč od te fare. Posrečeno, vendar nevarno početje pijanega kmeta. Krška fara, ki se sicer imenuje leskovška župnija, se nahaja v oglejski škofiji, sicer pa je cesarska ali deželnoknežja župnija in je pod cesarsko in deželnoknežjo oblastjo. Leta 1439je biltu župnik Andre) During, kije bilpoleg tega tudi naddia- kon Slovenske marke. Leta 1538 je bil tukaj'snji iupnik Martin Duelacher, leta 1582 Polidor de Montignana, prošt v Novem mestu, svetovalec vojvode Karla Avstrijskega, iupnik v La'skem in v Krškem. Leta 1621 je bil iupnik v tej sari Marko Kunio, kije bil hkrati prošt v Novem mestu in arhidiakon. Za njimje dobiltofaro njegov brat CezarNardus 'a Montopoli, škofansarijski, svetovalec cesarskega veličanstva in dvorni pridigar, kanonik v Oloumucu [na Češkem, op. p.] in prošt v deielni kronovini. Za njim pride Anton Marentius, škofv Bibenu in Trstu. Potemje Krištof Peutinger, kije bil v spomin rimskega cesarja Ferdinanda III. rimski rezident in editor Rotae Romanae [sodnik najvišjega cerkvenega sodišča, op. p.]. Po Peutingerju dobi to faro Matija Bučela, doktorfilozofije, apostolski protonotar in kanon- ik v Novem mestu. Sedaj je tu za iupnika gospod Gašper Tunckelsteiner, dok- torteologije in apostolski protonotar. Patron fame cerkve je Naša ljuba Gospa in oddaljenost od Krškega do Leskovca je četrt ure. Cerkev ima tri oltarje: 1. Naše ljube Gospe, 2. Sv. Trojice, 3. Sv. Fabijana in Sebastijana. V tej cerkvi je tudi kapela Sv. Rožnega venca, ki jo je podaril leta 1668 grof Herbard Auersperg, gener- al v Karlovcu. Na velikonočno nedeljo ob 1. uri popoldne je shod in procesija pri tej cerkvi, zjutraj priprošnja molitev. Za vnebohod, kot glavni župnijski praznik, je prisotnih veliko ljudi. Na drugi binkoštni dan pride veliko pro- cesij iz drugih župnij. Farno žegnanje je na praznik svete Trojice. Pri cerkvi je posebna kapela sv. Mihaela, nadangela. Vfarni cerkvi je priinica narejena iz enega kamna in na eni strani sta sliki Salvatorja in Device Marije. Na drugi strani je grb gospodov Aichelburg (Eichelburg) z letnico M. D. (tisoč petsto), z napisom, kije slabo čitljiv, v staronem'skih rimah, kijeposrečen in dobro mVsljen [besedilo je Posavski obzornik objavil v št. 43,junij 2001). To cerkev Naše ljube Gospe so dali zgraditi deželni stanovi zaradi zmage nad Turki. Prej je tu stala le mala kapela, posvečena Naši ljubi Gospe na jezeru. Na pokopališču (ali božji njivi) se vidi, kako odteka voda. Iz te cerkve je bil na Savi zadet Turek z dvema streloma iz muškete. Župnija ima naslednje podružnične cerkve: 1. Sv. Ana, ki spada k Leskovcu in stoji na malem griču, ima dva oltarja: oltar sv. Ane in sv. Roka. 2. Sv. Urban v Venišah, kjer je žegnanje na praznik Blažene Device snežne. 3. Sv. Martin v Veliki vasi, kjer sta dva oltarja: oltar sv. Martina in sv. Antona Padovanskega 4. Sv. Miklavž v Malem Podlogu, kjer je maša v nedeljo po martinovem. 5. Sv. Janez Krstnik na Drnovem. Tuje ma'sa na praznik sv. Kri'spina. [Leskovško, op.p. ] pokopališčeje obzidano s kvadri od tu, izporu'sene- - ga starodavnega mesta Neviodunuma. Na enem vzidanem kamnu je upodobljen Merkurjev lik, kot se ga upodobi še danes. 6. Sv. Urh na Vihrah, kjer so trije oltarji: sv. Urha, sv. Antona opata in sv. Dominika. Tu je bilo žegnanje na dan Povišanja sv. Križa. Prestavili so ga v Krsko. Nedaleč od te cerkve so našli v zemlji piramido, na kateri je nejasen ostanek napisa ODUNI, kar pomeni, da je bila zapisana beseda NEVIODUNI. Ta kamen bi prenesli v Krško, ko so tam gradili ka- pucinski samostan, vendar je prevelik in se ga ni dalo niti premakni- ti. Pustili so ga na mestu, kjer je bil najden in služi kot pasijonski ste- ber. 7. Sv. Pavel na Gorici, kjer je žegnanje na dan sv. Neže. 8. Sv. Lucija na Senušah, kjer sta dva oltarja: sv. Lucije in oltar sv. Mat- ije. Žegnanje je v nedeljo po sv. Andreju. ^ 9. Sv. Valentin (duhovnik in mučenec) na Straži sv. Valentina. Nas- tanek te cerkve je zanimiv. Sedanji župnik gospod Gašper Tunckel- steiner je v otroški dobi hudo zbolel in starša sta se zaobljubila, če bo ozdravel in postal duhovnik, bo leto dni ministriral z gorečo svečo v rokah. Vendar ga je kasneje napadla še težja bolezen. Ozdravel je in z lastnimi sredstvi dal zgraditi to cerkev. Zaobljuba njegovih staršev zanj ni bila obvezujoča. 10. Sv. Vid na Ravneh, kjer je žegnanje v nedeljo po mihelovem. 11. Sv. Štefan, prvi mučenec, v Nemški vasi, kjer je žegnanje po prazniku sv. Janeza Krstnika. 12. Cerkev sv. Duha na Trnu, kjer je žegnanje na praznik sv. Jakoba. 13. Sv. Andrej v Dalcah. Cerkev ima dva oltarja: sv. Andreja in sv. Roka. Žegnanje je v nedeljo po prazniku sv. Lucije. 14. Sv. Primož in Felicijanv Lepi vasi. Žegnanjeje v nedeljo pred sv. Mar- tinom. 15. Sv. Lovrenc na Gbri. Cerkev ima dva oltarja: sv. Lovrenca in sv. Juri- ja. Žegnanje je po prazniku sv. Vida. 16. Sv. Miklavž v kapeli krškega gradu, kjer so trije oltarji: sv. Miklavža, sv. Valentina in Žalostne Matere božje. Žegnanje je na praznik sv. Obzöfnik EQ Št. 53. aoril 2002 krško se jih spominja Dionizija. Tu je sedaj tudi beneficij, ki so ga prispevali gospodje Mosconi, tako da se za vse praznike bere sv. maša. 17. Sv. Jožef na Trški gori. Ta cerkevje pred petimi leti, 27. maja ponoči zgorela zaradi požara hiše ob njej. Hiša je bila last krške graščine. Zgoreli so vsi trije oltarji, dva zvonova, kelih in ostala oprema pa je bila uničena. 18. Sv. Janez Evangelist v mestu Krško. Cerkev ima štiri oltarje: sv. Jane- za Evangelista, Kristusovega vnebovzetja, sv. Miklavža in Nase ljube Gospe. Žegnanje je v nedeljo po prazniku sv. Dionizija. Tudi to cerkev je prizadel požar leta 1573, ko je zgorel del mesta. 19. Sv. Florijan v Krškem. Cerkev ima tri oltarje: sv. Florijana, sv. Bar- bare in sv. Lenarta. To cerkev je dal zgraditi leta 1666 župnik Matija Bučela s sredstvi, ki jih je prispevala Bratovščina sv. Rožnega venca. 20. Cerkev sv. Duha v špitalu. ki stoji v Krškem. V cerkvi sta dva oltarja: sv. Duha in Zadnje večerje. Za cerkev so prispevali meščani. Na tem prostoru je bila prej delavnica sedlarja. Spital so ustanovili gospodje Rajhenburški. 21. Sv. Rozalija, cerkev stoji na griču pri mestu Krsko. Tu so trije oltarji: sv. Rozalije, sv. Miklavža in sv. Antona Padovanskega. To cerkev so zgradili na pobudo mestnega sveta [Valvasor je zapisal »mestnih očetov«, op.p. ] infaranov, Bogu v cast leta 1647, leto prej pa je bila tod kuga. 22. Podružnična cerkev sv. Marka Evangelista v vasi Cerklje. Tu so shran- jeni zakramenti kot v farni cerkvi. Ima tri oltarje: sv. Marka, sv. Fabi- jana in Sebastijana in sv. Magdalene. Posvečena je bila leta 1611. 23. Sv. Mohorja in Fortunata v Krški vasi, kjer so trije oltarji: sv. Mohorja in Fortunata, sv. Jurija in sv. Marjete. Tu je žegnanje ob sv. Jakobu. V cerkvi je velik jarek, kamor so za časa turških vdorov shranjevali orožje. 24. Sv. Peter apostol v Velikem Mraševem. V Turnski graščini je tudi kape- la, posvečena Naši ljubi Gospe. V župniji je letno krščenih okoli 200 otrok, umre pa okrog 120 ljudi. Vtej fari najdejo kmetje pri oranju veliko rimskega denarja. Že omen- jeni župnik, gospod doktor Tunckelsteiner je resen zbiralec in ljubitelj starin, ki je s trudom zbral veliko zbirko rimskega cesarskega denarja. Nekaj ga je podaril svojemu prijatelju in to zlatnike in srcbrrjike. O tem sem zapisal na 267 strani drugega dela. Predpribližno petimi leti je zbralpreko štiristo kovancev, kijihje našel na polju. To sepri oranju še vsakodnevno najde. Nekaj tega je postal prijatelju v Rim. Med njimi so bili: Regis Sclavoniae...[nastel jih je 32, op.p.]. Na drugi strani Krke, eno in pol milje odKrškega oddaljenje topli vrelec, karsem izpustil v kratki Topografiji v drugi knjigi tega dela. Ta topli vrelec je ie od nekdaj in verjetnojihje še več. Zakaj seje to opustilo, ne ve nihče. Leta 1676, 12. novembra se je zgodilo v tej fari nekaj nenavadnega. Kmet, po imenu Janez Glavas, je nekaj dni prej kupil na štajerski strani par volov. Tega dne jih je vpregel v voz in ker je bil pijan, je na vozu trdno zaspal. V pijanosti je močno smrčal in rigal, vola sta se tega ustrašila in začela teči proti Savi; plavala sta po tej deroči, globoki in široki reki. Koje bil voz že v vodi, se je kmet takoj streznil in zgrozil, ker mu je zaužita tekočina tako zmočila telo. Ustrašil se je tudi zato, ker ni znal plavati, močno seje držal voza in dvonožen in štirinožni voli so srečno z vozom prišli na drugi breg Save. Kmet ni bil zahvaljen bogu za to rešitev. Nasled- njega leta, 22. julija je svojega svaka Janeza Ručiča tako močno pretepel, da je umrl. Storilec je pobegnil na Hrvaško, kjer je, da bi se izognil kazni, še sedaj. Tako se uresničuje pregovor: »Kdor naj bi visel, ne utone.« Kdor stori nekaj takega, ga tudi savska voda ne more oprati, temveč se mora verjetno iztrebiti z lastno kryjo. Prostor ne dopušča razširitve Valvasorjevega opisa župnije. zato doda- jam le popravke, ki so jih razkrili pozneje najdeni dokumenti. Valvasor je inicialki imena župnika Martina Duelacherja, graditelja cerkve, bral kot letnico nastanka prižnice (1500) in Duelacherjev grb pripisal rodbini Aichelburg. Poročila iz leskovške župnije in prepis urbarja iz 1.1534, kar je še danes shranjeno v Arhivu Republike Slovenije, pa so ga tudi zapelja- li v napako pri navedbi ustanovitelja krškega špitala. To niso bili vitczi Rajhenburški, pač pa že celo stoletje prej župnik Martin in grofje Celjski, Janez (Hans IV.) Rajhenburški pa je 1. 1534 špitalu zagotovil nadaljnjc delovanje z donacijo devetih kmetij pri svojih gospostvih Šrajbarski turn (na Vihrah in Bregah) ter Brestanica oz. Brežice (Črnc pri Brežicah in Zgornji Obrež). Valvasor je predstavil župnijo v prvotnih mejah. V poznejših stoletjih je bila matica trem novim: Cerklje ob Krki (1689), Veliki Trn (1793) in Krsko(1894). Prevedel Olaj Lovnnčič LESKOVEC Z 0BEMA CERKVAMA IN ŽUPNIJSKIM DV0R0M LETA 1910 ObzorniK kultura Št. 53, april 2002 VALVASORJEVA KNJIŽNICA ZA DRUŽINO Esl alvasorjeva ¦fiJknjižnica Krško - V mesecu maju svet praznuje dva dneva, ki sta povezana z družino: 6. maj je svetovni dan babic in 15., mednarodni dan družine. Valva- sorjeva knjižnica je kot splošno izobraževalna knjižnica lokalni informacijski center, ki omog- oča svojim uporabnikom brez zadržkov dostop do vseh vrst znanja in informacij. To pomeni, da lahko vsakdo ne glede na spol, starost, izo- brazbo, vero ali socialni položaj najde v knjižnici zase koristno gradivo ali le nekaj za sprostitev. Najmlajšim je poleg pisanega izbora knjig, video in avdio kaset ter zgoščenk namenjen ig- ralni kotiček, kamor se lahko pridejo igrat z didaktičnimi igračami. Ob torkih se kotiček spremeni v pravljično sobo in otroci s knjižničarko Antonijo Amon odpotujejo v neskončni svet domišljije. Šolarji bodo poleg literature, ki jo morajo obvezno prebrati našli tudi veliko strokovnih knjig za mladino, ki jim bodo na privlačen način dodatno pojasnile in približale snovi, ki se jih učijo v šoli. Na voljo jim je še veliko zan- imivega in napetega branja, ki jih bo zagotovo bolj pritegnilo kot tisto »obvezno«. Da otroci v knjižnico res radi zahajajo, zgovorno dokazuje podatek, da je v knjižnico vpisano kar 40% mla- dine do 14. leta iz naše občine, v enoti v Kostaft- jevici je ta odstotek skoraj enkrat večji. Za dijake in študente je knjižnica pbmemben in v današnjih časih skoraj nepogrešljiv vir do- datnih gradiv za pridobivanje znanja. Poleg lit- erature so jim na razpolago različne baze po- datkov, informacij ska avtocesta internet, gradi- vo iz domoznanstva in študijske čitalnice. Tu lahko tudi v miru in z ogromno informacij pri roki delajo seminarske ali diplomske naloge in se pripravljajo na izpite. Na voljo so jim tudi osebni računalniki, kjer lahko deskajo po inter- netu ali uporabljajo orodja MS Office. Za pros- ti čas pa jim je na voljo pestra ponudba gradiva na AV oddelku. Ko se študijska doba konča in se življenje začne postavljati v neke ustaljene tirnice, opaz- imo, da se nekoliko spremenijo tudi želje po gradivu. Na oddelku za odrasle lahko med strokovno literaturo najdete knjige z mnogih področij: knjige o zdravju, gradnji in urejanju doma, kuharske knjige, knjige o umetnosti, zgodovini, računalništvu, pravno literaturo, knjige z različnih področij tehnike in nara- voslovja, psihologije, ekonomije, religij, upora- bno literaturo za razne konjičke... In seveda na drugi strani veliko poezije in leposlovja klasičnih in sodobnih, domačih in tujih avtor- jev. Ustavite se tudi v AV oddelku in časopisni čitalnici in da se krog sklene v mladinskem odd- elku, kjer boste nabrali knjige za svoje otroke. Tudi starejši bralci, ki imajo več prostega časa, lahko veliko tega porabijo v knjižnici. Opazimo, da ti bolj posegajo po romanih, pa po knjigah o raznih spretnostih, saj se marsikdo ko se upokoji začne ükvarjati z novimi dejavnost- mi in konjički. Vzemite si tudi čas za časopisno čitalnico, kjer lahko izbirate med velikim številom domačih in tujih časopisov in revij. Upokojence pa vabimo, tudi k računalnikom: povprašajte, zaposleni v knjižnici vam bomo radi pomagali seznaniti se z internetom in kmalu boste spoznali, da to ni namenjeno le mladim. Mogoče ob naslednjem obisku knjižnice ne boste imeli prave ideje, kaj si izposoditi. Ponu- jamo vam nekaj predlogov: Ozrite se v vesolje: Najlepša knjiga o svetu, Črne luknje (Couper), Zanimivosti nočnega neba (Pirnat), Neverjetno potovanje med plan- ete (Harris) Treba bo shujšati: Zdrava vitkost za vse življenje (Mazel), Hujšajmo s testeninami (Celli), Odločitev življenja (Krapež), Hujšanje z užitkom (Mignonac), Vitki živijo dlje (Poko- rn) Spoznajte svet in njegova Cudesa: Po poteh skrivnosti (Babič), Atlas legendarnih krajev sveta (Harpur), nov je tudi Družinski atlas sve- ta, Atlas svetih in skrivnostnih krajev (Wilson) Knjige za ustvarjalne: Ustvarjamo z naravnim materialom (Thiele), knjige o slikan- ju na svilo, izdelovanju lučk, plišastih medved- kov, punčk, predmetov iz odpadne embalaže, pletenju košar... Vzgoja, vzGOJA.... Kako otroku postaviti meje (Bluestein), Otroci so podoba svojih star- šev (Harris), Krotimo televizijo, Mama ne jezi se (Gürtler), Prebudite genija v svojem otroku (Armstrong), Od plenic do zmenkov (Haffneer) Za hišne ljubljenčke: Popola nega in vzgoja mačke (Edney), Kanarčki (Prašnikar), Male živali (Krystufek), Težave s psom (Del Amo), Akvarij (Maitre) Današnje kosilo bo nekaj posebnega: Sojine slaščice (Marassi), Ribiči s srcem in žlico (Omerzu), Izvrstne solate (Handslip), Serviet- en falten, Vse kuhinje sveta (Treubner) Odvadimo našega imalčka: Medvedek vile Dudosnedke, Mali škrat Plenicetat, Filip in kraljček Palček, Zobovilka... Avtorica vseh teh knjig je Barbel Spathelf. MaLO BI ZAPLULI V ASTROLOŠKE IN PREROŠKE vode: Magična moč čarovništva (Rajsuthaja), Novo življenje po numerološki spremembi (Jermanj), Sonce in luna v našem horoskopu, Kitajski horoskop in astrološka znamenja, Napovedovanje usode z igralnimi kartami Ko se je treba ZNATi učiti: Kako uspešno opravimo vsak izpit (Duncalf), Revolucija učenja (Dryden), Kako urimo spomin (Ov Brien), Ustvarjalne metode učenja, Poti do znanja (Pečjak) Če iščete zaposlitev: Kakšne barve je tvoje padalo? (Bolles), Kaj storim, ko ostanem brez službe (Pačnik), Iskanje pravega poklica (Žerovnik) Kaj se zadnje čase najbou bere? Polnočna šepetanja (Andrews), Harry Potter (Rowling), Gospodar prstanov (Tolkien), Poletje je tu (Bryant), Skrivnostni napoj (Quick), Pilotova žena (Shreve), Maša za mrliče (Dexter), Popolna dekleta (Kaye) V mesecu aprilu smo vpisali knjigo z inven- tarno številko 100.000. Verjamem, da, če si boste vsi člani vaše družine vzeli čas in skupaj prišli v knjižnico, boste dolgo ostali pri nas in odšli domov s kupom zanimivega gradiva. Alenka Žugič Jakwina Obzornik El Št. 53, aprii 2002 prejeli smo FRANKOFONSKI DAN V CEUU Veliko je ljudi, ki se zasmejejo ali celo nakremžijo, ko zaslišijo francoski stavek, pre- prosto zato, ker jim je Guten Abend! še vedno bolj domače kot Bon soir! Predvsem v našem koncu (Posavje, Dolenjska) je nemščina ljudem zelo blizu, veliko sorodnikov živi v Nemčiji in tako se zdi ta jezik splošno uporaben in zelo primeren za učenje (kar kaže veliko število otrok, ki se uči nemški jezik že od malega). Če pa bi na lastne oči videli in slišali, kako radi se mladi učijo francoščino in kako velik pomen že ima v Sloveniji, kaj šele v svetu in Evropi, se ne bi več nasmihali ob jeziku šansonov, mordabi celo zaprli oči in se prepustili valovanju vokalov in nosnikov... Prav to smo storili brežiški gimnazijci na frankofonskem dnevu (to je srečanje dijakov slovenskih gimnazij, ki se učijo francosko), ki je bil 5. aprila v Ljudskem gledališču v Celju. Ta glasbeno in dramsko obarvana prireditev je tokrat sprejela medse tudi dijake iz Poljske in Francije, a smo jih bolj težko razločili od drugih, ker so pač vsi govorili francosko! In če so nas med nastopom v Brežicah prosili za podnapise, je tukaj že samo misel na to takoj odpadla. Prvo polovico predstave smo bili »Brežičani« gledal- ci in ocenjevalci. Plus deset bi sama ocenila našo ministrico za šolstvo, znanost in sport, Lucijo Čok, ki je po nekaj slovenskih besedah začela sproščeno govoriti v francoščini. Samo spogled- ali smo se in to prijetno presenečenje smo doživeli kot pravo otvoritev »rencontres franco- phones«. Nastopili smo z dvema skečema in pesmijo Lolita, ki ste jo gotovo že slišali na radiu. Pred- vsem bi se zahvalila našemu francoskemu timu: Alji Kovačič, Igorju Štembergarju, Jani Šepetavc, Luciji Volčanšek, Valentinu Iljažu, Petru Ureku, Katji Molan in posebej naši profe- sorici francoščine Ani Kukovičič, ki nas je na nastope pripravljala in nas opogumljala, ko je bilo treba. Ker nas je bilo treba, verjemite! Treba je bilo kar visoko dvigniti glavo in požreti dejstvo, da z nami pravzaprav tekmujejo elitne slovenske (Ljubljana, Maribor, Celje) gimnazije, ki vse to jemljejo zelo, zelo resno. In se za ta dogodek pripravljajo dolgo, na pomoč pokličejo celo znane gjedališke režiserje, scenografe, plesne učitelje, imajo asistente iz Francije, čudno, pa še vedno ne znajo prebrati navodila na vabilu, ki omenja omejitev posamezne predstavitve na 20 minut... Hočem, da veste tudi Vi, da smo jug, pa če si priznamo ali ne in da to lahko občutimo celo dijaki, ki smo za center Slovenije očitno še kar »seljaki«. S tern nikakor nočem zbijati vrednosti našega nastopa, nasprotno! Naša preprosta, duhovita francoščina je med poplavo resnih recitalov in antidram resnično prišla do izraza in izvabila prešeren nasmeh na obraze vsem v dvorani! Po- hvalili so nas tudi Francozi (ki so se lahko še bolj posvetili spremljanju same igre, saj jim jezik ni mogel povzročati težav) in kar nekaj drugih pro- fesorjev. Na vlak smo sedli resnično zadovoljni. In na- jbolj pomembno je to, da se mi tega jezika uči- mo s srcem in če bomo vztrajali, bomo morda kdaj celo prehiteli tiste, ki se jim zdi organiziran potep v Francijo nekaj običajnega. Kaj se ve, morda bo to že drugo leto, saj smo se resno od- ločili, da se naslednje leto spet udeležimo frankofonije in pokažemo, da Krčani, Brežičani, Artičani, Sevničani, Bizeljčani in Dobovčani govorimo tudi francoščino tako kot se za današnje gimnazijce spodobi. Maruša Mavsar PREJELI SMO SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l. 3 5/2001) pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z urednisko politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgo- vornefizične osebe (tudi vprimeru institucij, organizacij, društev...). ZAČETEK »TEHNIŠKE SREDNJE SOLE VIDEM- KRŠK0« Posavski obzornik je meseca marca objavil članek »Slovesno odprli novo srednjo šolo v Krškem«. 13. marec 2002 bo v zgodovini Srednje sole zapisan kot eden prelomnih dogodkov, saj je po 45. letih odprla vrata nove šolske stavbe. Mnogi povabljeni so bili udeleženi na otvoritvi in tako bili boljše seznanjeni z uspehi in težavami v zgodovini te sole... Posebna zahva- la gre vsem tern osmim ravnateljem, da so vsak po svoje prispevali, da je kljub težavam iz leta v leto sola napredovala in tako obstala do preselitve v novo zgrajene prostore... Ravnatelj Simončič pa ima tu le najvecje zasluge. Kako težavno delo ga je čakalo, ve le on. Pred njim pa isto vedo povedati tudi vsi ravnatelji devetih osnovnih šol, ki so enako delo bojevali pri adapt- acijah in novogradnjah osnovnih šol in tudi pripomogli, da je postala Sred- nja sola lastnik in samouporabnik Hočevarjeve sole. Prvim dijakom je Tehniška srednja sola odprla vrata 5. septembra 1957. leta. Po mojem mišljenju je to tudi prelomni zgodovinski dogodek. Res je, da je gospodarstvo takrat hitro napredovalo, zato je potrebovalo tudi strok- ovne kadre. Tega pa jim lahko daje le strokovno šolstvo. Zato je zelo zan- imiva zamisel, kako je sploh prišlo do ustanovitve tehniške srednje sole v Krškem oziroma takrat do te sole v Videm- Krško. Pri tern ustanavljanju in začetku srednje sole ne bi bilo prav, da ne omen- im predsednika takratne občine spoštovanega, vendar že pokojnega Stane- ta Nunčiča, ki je za tisti čas mnogo prispeval, daje občina Krško infrastruk- turno in gospodarsko zelo napredovala. Razumljivo je, da je ustanovitev take srednje sole bila zelo odvisna od same občine, posebno pa od repub- like Slovenije. Ta prizadevanja pa so bila bolj odvisna od posameznih ljudi. Gospodarski razvoj je bil le temelj, da se je zadeva na njem gradila. Obnova med vojno porušene domovine in njen bodoči kulturni, infrastrukturni in gospodarski razvoj so bili osnova in prvenstvena naloga tistega časa. Mno- gi topoglavci ta čas kritizirajo in ga zaničujejo. Moje mišljenje pa je pov- sem drugačno. Tako hitrega napredka nismo in tudi ne bomo več dosegli. Med te naprednjake je spadal tudi župan Stane Nunčič. Stane Nunčič je v mesecu novembru 1956. leta v svojo pisarno poklical mene in Branka Medveda. Takrat sem bil jaz v vodstvu učiteljstva, Medved pa je poučeval v vajeniški šoli. Predsednik občinske skupščine, kot se je takrat imenovala, Stane Nunčič nama je takrat razložil in predlagal, da bi tudi v Krškem ustanovili srednjo šolo. Konkretno je takrat predlagal, da bi bila tö gimnazija. Toda jaz sem mu ugovarjal, češ naj ustanovimo srednjo solo, ne pa gimnazijo, ki jo je imela že sosednja občina Brežice. Za ustano- vitev še ene gimnazije na tern predelu prav gotovo ne bi dobili soglasja s strani republike Slovenije oziroma srednjega šolstva Slovenije. Predlagal sem, da se ustanovi srednja sola elektro in kovinske stroke, saj smo v občini imeli v Brestanici elektrarno, v Krškem Celulozo, kovinarsko in drugo kov- inarsko dejavnost. Tu naj bi bil uspeh ustanovitve sole le bolj uspešen. Kot šolnik, posebno kot učitelj v vajeniški šoli mi je Branko Medved dal prav. S takšnim predlogom pa se je nato strinjal tudi župan Stane Nunčič. Na tern posvetu smo sklenili, da se ustanovi Tehniška srednja sola Vi- dem- Krško. Poučuje se kovinska in elektro stroka in vajeniška sola. Repub- Uka Slovenija je z našim predlogom soglašala in tako je 5. septembra 1957 prišlo do začetka pouka srednja sole. Ciril Plut, Rostoharjeva ul. 1, Krško okolie in prostor Št. 53, april 2002 ZL^ ZAŠČITA PODTALNICE 4^ KRŠKEGA POUA <2-del» Kot smo poudarili že v prejšnji številki, je Krško polje pomemben vir pitne vode tako v občinskem kot v regijskem merilu, zato je po- trebno podtalnico Krškega polja varovati. Če želimo ohraniti kvalitetno vodo, je po- trebno ustrezno ukrepati. Odvajanje odpadnih voda in čiščenje Vto smer je stopila že sama Občina Krško z načrti in idejami za tri čistilne naprave, med ka- terimi naj bi bila največja centralna čistilna na- präva v Krškem skupna s podjetjem Vipap Vi- dem Krško. Celotna čistilna naprava naj bi ob- segala približno 260 tisoč PE (populacijskih ekvivalentov), od tega bi bilo približno 16 tisoč PE namenjenih komunalnim odpadnim vo- dam. Investitor naj bi bilo podjetje Vipap Vi- dem Krško, Občina pa naj bi s pomočjo Evrop- ske unije, taks, proračunskih in drugih virov dogradila kanalizacijsko omrežje. Sam projekt je bil definiran že pred tremileti, ko je bilo naše področje na pobudo našega pod- jetja sprejeto v operativni program. Zastavili smo grobo projektno nalogo, ki je na krškem območju zajemala celovito ureditev ravnanja z odpadnimi vodami in sanacijo obstoječega od- lagališča odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. Kot podprojekt pa naj bi bila zbirna kanalizaci- ja in majhna čistilna naprava na področju Breg in Drnovega ter zbirna kanalizacija ter central- na čistilna naprava za mestno jedro in okolico. Program ISPA Evropska komisija je po besedah mag. Nives Nared, ki na Ministrstvu za okolje in prostor koordinira dejavnosti, potrebne za pridobivan- je sredstev iz sklada ISPA, za obdobje 2000- 2006 za izvedbo infrastrukturnih naložbenih projektov na področju varstva okolja in trans- porta namenila prek programa ISPA nepovrat- na sredstva vsem kandidatkam za vstop v Evropsko unijo. Gre za uvajanje evropske okol- jske zakonodaje v delih, ki so naložbeno na- jzahtevnejši. Gre torej za projekte, naravnane v varovanje okolja, zagotavljanje preskrbe s pit- no vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. Projekti, za katere bi del finančnih sredstev želeli pridobiti iz sklada ISPA, ^ morajo izkazati vsebine uvajanja posameznih smernic evropske zakonodaje, hk- rati pa morajo biti evidentirani v nacionalnem programu varstva okolja. Sloveniji je namenjeno 1,5 do 2% sklada, to je 15 - 20 milijonov EUR (na podlagi kriterijev: število prebivalcev, velikost države in BDP bruto dohodka na prebivalca). Pri ravnanju z odpadki gre za financiranje pro- jektov, ki regijsko rešujejo zbiranje in odlaganje odpadkov. Pri preskrbi z vodo gre za projekte, ki vključujejo tudi odvodnjavanje in čiščenje, ne gre zgolj za gradnjo vodovodnih sistemov. Pri odvod- njavanju in čiščenju odpadnih voda pa gre v veči- ni primerov za gradnjo čistilnih naprav in pri- padajočih objektov, ki imajo zmogljivost vecjo od 10.000 populacijskih enot in kjer gre za celov- ito reševanje zmanjšanja onesnaževanja iz komu- nalnih virov. Izdelan idejni projekt Kot smo omenili že v prvem delu, je konec feb- ruarja Posavje obiskala visoka predstavnica Evropske komisije Alessaadra Viezzer, ki si je ogledala lokacije za čistilne naprave v posavskih občinah, ki se skupaj potegujemo za sofinancir- anje iz zgoraj omenjenega evropskega sklada ISPA. Občina Krško se pripravlja za prijavo za sred- stva ISPA v naslednjem letu za projekt ČN Krš- ko, skupaj z Občino Brežice in Občino Sevnica; za prijavo predvidena centralna ČN za Krško in okolico ter cca 20 km kanalizacije, zbirni kolek- tor in sekundarni vodi. Groba predračunska vrednost investicije je 2,5 milijarde SIT. Realiz- irana bo predvidoma v letih 2004, 2005 in 2006. 50% sredstev je predvidenih iz sklada ISPA, 35% takse za obremenjevanje voda, 5% republiški pro- račun, ostalo, cca 10% občinski proračun. • Do sedaj izvajane aktivnosti: • Vletu 1999 vključitevv»nacionalni operativni program odvodnje in čiščenja odpadnih vod 1. faze« • V letu 2000 priprava potrebne dokumentacije za prijavo na ISPO: • Študija možnih variant, • Idejni projekti, • Investicijska dokumentacija, • Lokacijska dokumentacija, • Razpisna dokumentacija za mednarodni raz- pis, • Omenjena dokumentacija je bila pripravljena iz evropskih sredstev LSIF, kot priprava ha ISPO, v sodelovanju z MOP (MOP je izvedel mednarodni razpis za izdelavo omenjene do- kumentacije, ki jo je izdelovalo Dansko pod- jetje Kruger, skupaj z domačimi podizvajal- ci). • Predvidene aktivnosti zanaprej: • Pridobitev lokacijskega dovoljenja za ob- jekte, ki se prijavljajo za sofinanciranje, • Prijava za sofinanciranje iz ISPA sklada, v junju 2002, • Sprejetje projekta s strani Bruslja, do konca leta 2002, • Mednarodni razpis za projektiranje in izved- bo, v začetku leta 2003, • Projektiranje vletu 2003, Izvedba investicije v letih 2004 do 2006 (zad- nja varianta - do 2007); Učinki projekta Pred izvedbo projekta je zaenkrat povezanih 15.200 prebivalcev s 125 kilometri odvodnih cevi s šestimi črpalnimi postajami, po izvedbi načrtovanega projekta pa naj bi bilo povezanih 30.000 prebivalcev s 45 kilometri glavnih kole- ktorjev in 16 črpalnimi postajami. In kako so predstavniki Evropske komisije ocenili učinke tega projekta na okolje? - ustrezno bo z odvajanjem poskrbljeno za približno 2.400.000 m3 odpadnih voda - boljša kvaliteta vode reke Save - izboljšana zaščita podtalnice - 571 fosforja manj v vodah na leto - 151 nitrogena manj v vodah na leto... Kako poteka čiščenje odpadnih voda Predčiščenje je postopek mehanskega odstranjevanja nesnage v 1. fazi gradnje čis- tilnih naprav (takšnih pa je 31 %). Primarno čiščenje je le mehansko ali kemično (nevtral- izacija), tudi oboje skupaj, odstranjuje pa ner- aztopljene snovi, ki se usedajo v bazenih. Sekundarno čiščenje z biološko stopnjo ima 64 % zgrajenih čistilnih naprav; z mikroorga- nizmi in sekundarnim usedanjem se doseže 2. razred kakovosti vode (uporabna za gojitev rib, namakanje polj ipd.). Terciarno cisceiye odstranjuje še dušik in fosfor, ki pospešujeta pojav evtrofizacije (cvetenja). Pri čiščenju se kopičijo odstranjene snovi v obliki blata, ki ga po pregnitju in odcejanju vode polovico izko- ristijo za dognojevanje tal, drugo pa večino- ma odlagajo na deponije odpadkov. Obzornik Q Št. 53, apsil 2002 okolje in prostor Yucca Mountain - bodoče ameriško odla- gališče visoko radioaktivnih odpadkov? (pripravila Metka Kralj) agencija Nekaj je treba narediti Delež električne energije, ki jo v ZDA proizvedejo v jedrskih reaktorjih je približno 20 %. Čeprav do še pred nekaj leti ta vir elektične energije ni bil najbolj populären in so jedrski energiji očitali, da okoljsko ni sprejemljiva, se v zadnjem času stališča strokovnjak- ov, pa tudi javnosti spreminja- jo. Jedrske elektrarne so sta- bilen vir elektrike in v ZDA se odpirajo nove možnosti za postavitev novih reaktorjev. Nesporno je, da jedrske elek- trarne v ozračje ne oddajajo toplogrednih plinov, tako kot elektrane na fosilna goriva. Ta vir energije je v primerjavi z obnovljivimi viri stabilen. Za radioaktivne odpadke pozna- mo tehnologije, ki zagotavlja- jo njihovo varno odlaganje. Ne gre tudi zanemariti, da je jedrska energija cenejša od os- talih. ZDA se že dolgo časa zavedajo, da potrebujejo odlagališče za visoko radioaktivne odpadke. Njiho- va zakonodaja predpisuje, da mora generacija, ki ima korist od jedrske energije, prevzeti tudi odgo- vornost za trajno rešitev problema odpadkov, ki pri proizvodnji energije nastanejo. V Ameriki se tovrst- ni odpadki kopičijo že več kot 60 let. Shranjeni so v 131 začasnih skladiščih, razpršenih po celotnem ozemlju ZDA. Poleg elektrarniških visoko radioak- tivnih odpadkov, ki predstavljajo 90 % vseh odpad- kov, so v njih tudi vojaški in raziskovalni visoko ra- dioaktivni odpadki. V ZDA je teh odpadkov 47.500 ton, do leta 2040 pa se bo njihova količina več kot podvojila. Še dodaten problem predstavljajo tekoči visoko radioaktivni odpadki, ki izvirajo prevsem iz vojaške industrije. Teh je po ocenah okoli 300.000 nr1 in vse je potrebno spremeniti v trdno stanje s tern, da jih osteklenijo. Vseeno pa količine visoko radioaktivnih odpadkov niso velike v primerjavi z milijoni ton drugih nevarnih odpadkov, ki jih imajo vZDA. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je podzemno od- lagališče najboljša možna dolgoročna rešitev. Nekaj sto metrov globoko pod zemljo v primerno stabilni kamnini, kjer ni tekoče vode, so posebej pripravljeni visoko radioaktivni odpadki najbolj učinkovito ločeni od naravnega okolja in zavaro- vani pred morebitnim vdorom od zuanj. Seveda tak objekt ne more biti kjerkoli. V februarju je ameriški predsednik posredoval kongresu predlog strokovn- jakov, da je Yucca Mountain v Nevadi primeren kraj za nadaljevanje raziskav, ki bi v naslednjem desetletju privedle do odlagališča visoko radioak- tivnih odpadkov. Ta predlog je temeljil na dva- jsetletnem delu velikega števila visoko usposobl- jenih strokovnjakov različnih strok in na porabl- jenih 4 milijardah ameriških dolarjev za znan- stvene raziskave. Vendar je to le ena stran medalje. Svoje imajo pravico reči tudi oblasti zvezne države Nevada, kjer naj bi odlagališče bilo. Ti so kon- gres že obvestili, da se s strok- ovnim predlogom, ki ga je po- sredoval predsednik Bush, ne strinjajo. Kako se bodo stvari razvijale naprej, bomo še videli. Odločitev je v rokah kongresa, ki se bo z glasovan- jem izjasnil, katero stran podpira. Kako so izbrali Yucca Mountain? - Začelosejevsedemdesetihletih. - 1983 je Sektor zä energetiko ameriške vlade izbral šest lokacij na celotnem ozemlju ZDA, ki bi bile potencialno primerne za odlagališče viso- ko radioaktivnih odpadkov. - 1985 so za nadaljnje intenzivne raziskave ostale še tri lokacije: Hanford v državi Washington, Deaf Smith v državi Texas in Yucca Mountain v Nevadi. - 1987 je kongres sklenil, naj se raziskave nadal- ¦ jujejo le na lokaciji Yucca Mountain, saj so raziskave na treh lokacij ah zahtevale zelo veliko denarja. - 1999 je Sektor za energijo javnosti predstavil Poročilo o vplivih na okolje, zvezna Agencija za okolje je predstavila standarde za zavarovanje zdravja ljudi in okolja pred morebitnimi škodl- jivimi učinki sevanja - 2002 je ameriški predsednik kongresu sporočil, daje po menju strokovnja- kov Yucca Mountain ob- močje, ki bi lahko bilo primerno za odlagališč- vi- soko radioaktivnih odpad- kov in da predlaga nadalje- vanje dela na potencialni lokaciji. 2010 bo odlagališče začelo obratovati, če bo šlo vse po načrtih. Zakaj je Yucca Mountain verjetno primerna lokacija? Območje, predvideno za odlagališče, leži okoli 150 km severozahodno od Las Vegasa. Danes 160 milijonov Američanov živi bistveno bliže začasnim skladišdčem izrabljenega jedrskega goriva. Predv- idena kapaciteta odlagališča je 70.000 ton. Odpad- ke, varno shranjene v vsebnikih iz titana, ki so izred- no odporni proti koroziji, bodo odlagali v podzemne rove skupne dolžine 160 km. Standardi, ki jih je post- avila Agencija za okolje, dovoljujejo, da bi se doza, ki bi jo prejeli prebivalci v okolici odlagališča, smela povečati za največ 0,15 mSv/leto, to pa je toliko, kot prejmemo pri treh rentgenskih slikanjih. Dokler ne bodo končane vse raziskave, ni mog- oče z gotovostjo trditi, da okoljske razmere na ob- močju Yucca Mountain resnično ustrezajo za odla- gališče. Je pa zelo verjetno, da bodo raziskave to potrdile. Najpomembenje je, da je kamnina tarn, kjer je odlagališče, skupaj z ovirami, ki jih zgradi človek, zadostna ovira za širjenje radioaktivnih snovi vsaj za 10.000 let. Območje je visoka planota vulkanskega izvora na nadmorski višini okoli 350 m. Samo odlagališče naj bi bilo na globini okoli 300 m, kar je okoli 300 m nad nivojem talne vode. Geološka podlaga je iz strjenega vulkanskega pepela - tufa in v kamnini se nahaja mineral zeolit, ki bi v primeru, da bi iz odlagališča pronicalo kaj radioaktivnih snovi, te zelo učinkovito vezal nase. Ker je podnebje puščavsko z zelo malo dežja (15 cm/leto), so pore v kamnini, v kateri naj bi bilo odl- agališče, le delno zasičene z vodo. Ob dežju 95 % vode odteče po površini, izhlap ali pa jo vsrkajo ras- tlinske korenine. Zato lahko predvidevamo, daje možnost, da bi voda pronicala do odlagališča, izredno majhna. Ker je prav voda tisto sredstvo, po katerem se radioaktivne snovi še najhitreje širijo v okolju, je to prednost. Seveda morajo terenske razskave potrditi, da do globine 300 m resnično pronica zelo malo vode. Yucca Mountain ima torei veliko možnosti. da postane lokacija, kjer bodo gradili podzemno odlagališče visoko radioaktivnih odpadk- ov. Verjetno pa ne bo edino, saj tudi v drugih državah, kjer imajo jedrske elektrarne, po- tekajo raziskave in pridobi- vanje dovoljenj za podobne objekte, na primer v Belgiji, Kanadi, Franciji, Švici, Nem- čiji, Veliki Britaniji, na Fin- skem, Japonskem, Švedskem. Polled na todročje Yucca Mountain v Nevadi. Z vrtanjem nekaj 100 m gtoboko bodo prisJi do vzorcev kamnine, v katerih bodo lahko izmerili količino vode. Tako bodo ugotovili, kakšne so poti vode skozi kannino na obmocju, kjer bi lahko bilo odlagališče.. Kaj dogaja in kje dogaja za mlade i/ občini Hrško MAJ Štafeta radostl za strpnost ob I9.OO uri |i/ K"5^ $^ M Tcmatski vecer; Grafitfest in Koncert ~_ ^F dijaške skupine Alfred Hedgehog Ql M res gig [=131 ^* ob aO.OO uri ¦ 2| €-tema: Grafitfest ^ik. ofib- A Street pedagogika - športne aktJvnosti t*ßn Y od I5.OO do I7.OO lü H 0 €-tema: Kresna noč '^^^flKmäSvMsmäsiiM&mm* /LIKOVNI T6ČAJ: " ^^^^a^s^ -. ;¦ .c^, , ¦¦ jv *" Izražanje z barvo - moj notranji svet _;^äik-Sii—JlSK^ od 17.00 do I93O ure 'MjHp^' ' /i Potopisno predavanje: Malczija ffSSHwSSVHI y ob-ax» uri If^^^^W1^^ I^V €-tema: Odnosi s starši 9j^^^ft: ^^ '^"""^^P' VI Sofa roianja od IO.OO do B.OO ure ^^pl -^^ '^ i< €-tema: Popularna glasba ^g :#ž&> WUKOVN» T€ČAJ. fi^a /v Izražanje z barvo - moj notranji svet tMö -«^ od 17 OO do I93O ure VH Pod deznikom ob 2O.OO uri §L ^O J7 €-tema: Hišni ijubljenčkl ^% ^^ Sola roianja od IO.OO do 13.00 ure ^"%l $mi& 'Wz 41 A' : n >^k # IjrKoncert PRAVA STVAR ob 2I.OO uri U ^^ • %F Koncert dekliške vokalne skupine T«lwui«iu A Srake z Rake OS R*k* ^P «M G-tema. Internet - novi val informacij M^ fljtcfr A4 UKOVNI T€ČAJ: , j** •lX Izražanje z barvo - moj notranji svet gH ^^ * od 17.00 do 1930 ure s 22 ^ Jazz delavnica s Kristino Oberžan 4^"^ <$$& 4)ob I8.OO uri ^ - *W ^ 1^ Jazz koncert: Kristina Oberžan in Qj ^& Blaž Jurjevčič ob 21.00 uri W %W: I /4 L-tema: Najbolj popularne igrice Mas %%&'• + Sola roianja od IO.OO do B.OO ure ^^i %W ' ^ f\^^€vropa v soli - zaključna prireditev ^»_., _„„ ^ ob I2.OO uri IV *rM » HI] !¦' tC\ €-temä: SvH se vrti okoll denarja...... ^^ ^@|v W UKOVNI T€ČAJ: Izražanje z barvo - moj notranjl svet fž->~ ^Mfe od 17.00 do 1930 ure fem" W ^Of1 €-t€ma: Bližajo se počitnice ^p ^p^ 01 MILKA - Dom Milke Kerin - Mladinski Center Krško Q Zvezda - Klub za mlade Ltj Igrišče Srednje šole Krško ^ Velika telovadnica OŠ Jurij Dalmatin Krško *^ 6 - klepetalnica: www.mc-krsko.si ^^fc Skate park Krško S ff^ Kulturni dom Krško 8 ^ Mladinski Center Krško vj# Klub posavskih študentov se^zi Dijaška skupnost Posavja v^- Športno društvo Reaktor W 2V R Društvo IZVIR Krško § 2PM Zveza prijateljev mladine Krško § jt Dekliška vokalna skupina Srake z Rake S n II H Zvezda - klub za mlade Q I www.mc-kssko.si Uvodnik ^^P^" Zahtevamo! Po dolgem času so prostore. k) jih zasedamo. končno začeli ogrevati. pa ne zato. ker bi se nas usmilili po dolgem obdobju zmrzovanja in gretja pisarn s kaloriferji. ampak ker so se v sobah dljaskega doma ponovno nastanili delavci, ki bodo izvajali remont na naši najboljši sosedi. V navalu veselja ob toplih in prijetnih prostorih se vržem na delo. vendar moje veselje ne traja dolgo. kajti računalniški monitor mi nadvse prijazno sporoči da se ne gre vec in crkne. Pa je šel edini računalnik. ki ga imamo in že tečem na srednjo šolo prosit če nam posodijo monitor. Pomanjkanje prostorov, opreme. sredstev za delo in ignorantski odnos države nas je prisilil v zamenjavo metode dela. Na skupnem sestanku vseh nadobudnih sodelavcev mc-ja je sprejeta soglasna odločitev. Od danes daljE ne prosimo več, ampak zahtevamo. Zahtevamo. da se uredi prostorska problematika. zahtevamo opremo. ki pripada mc-ju. zahtevamo. da se s skupnimi močmi mc-ju zagotovi tisto mesto v družbi in lokalnem okolju, ki mu pripada. V puntarskem duhu se vržemo na delo in že delamo čudeže s paplrjem in svlnčnikom. Na čakalno listo za prostore. pa dodam IS mlado glasbeno skupino, ki nima kje vadit. O rezultatih prve mladinske intifade vas bomo redno obveščall na naših spletnih straneh. Robert Ostrelič Mladinski center Krško ima svoja vrata odprta vsak delavnik od 8.00 do I7.OO ure in ob sobotah od 9.00 do I2.OO ure. kjer vam je na voljo tudi čitalnica z revijami in časopisi. Dosegljiv) pa smo tudi na telefonski števllki O7/ 49 05 825. svoje želje pa nam lahko sporočite tudi na lnfo@mc-krsko.sl. ŠTAFGTA RADOSTI A.7 kuddum fa EmaJ ob 19.00 uri m *°™ - Nacionalni projekt ŠTAFETA RADOSTI - SIMBOL 5TRPN05TI. poln pozitivne energije. tudi letos začenja svojo pot, v imenu vseh tistih. ki strpnost poznajo in si jo tudi dovolijo uporabljatl. Tudi tako dokazujemo tistim. ki so polni predsodkov. da si kljub vsemu lahko dovolijo dan ali dva strpnosti do soljudi. njih dejanj, njih drugačnosti. drugačnih dejanj. V okviru obiska ŠTAFETE RADOSTI v občini Krško, bo 2.maja od I9.OO ure dalje na sportnem igrišču za Srednjo šolo Krško potekala prlredltev ŠTAF€TA RADOSTI. Na prireditvi bodo v okviru programa MC Krško nastopili Plesna skuplna Tarantela, po prihodu štafete ob 2I.OO url pa sled! koncert skupin TRIO (KK) in PRINCEPS. €L€KTRONSKA SV6T0VALNICA 4|| $$' Gre za preventivni program, kl je namenjen populaclji od 7. do 18. leta starosti. ki se znajdejo v osebnl ali psihosocialnl stiski ter potrebujejo pomoč v oblikl svetovanja, ki Jim ga v tej obliki ponujamo preko elektronskega medija. Program se izvaja dvakrat tedensko 2 oz. 3 ure. Program izvajajo usposobljeni prostovoljcl za fzvajanje svetovanja ter strokovnjaki s področja svetovanja. Torej če vas mud težava ta prava, ali pa ce se samo radl pogovarjate se priklopite vsak ponedeljek In petek na www.mc-krsko.si. Tematske sklope pa najdete v napovedniku. TEMATSKI V€Č€R: GRAFITF6ST 2^2002 ob 2..OO g fAm^m Dijaška skupnost Posayja vam bo na piatnu prikazala. kaj se je dogajalo na Grafit festu. ki se bo odvijal dva dni prej na igrišču pred MC Krško. zraven pa nas bo zabavala dijaska jazz skupina Alfred Hedgehog, ob 20.00. Organizator Dijaška skupnost Posavja.__________ KONCERT: PRAVA STVAR W Äth, I8.maj 2OO2 ob 2I.OO ||| ^jLr Trio, kl ga odlikuJE poseben vokal, predvsern pa malo znana tolkala bogosi in konge. Skupina prihaja iz Maribora in igra hrvaške in angleške priredbe pesmi. katerih interpretacijo bogati vokal in poseben melos tolkal. Na zamudite. ker to je prava stvar. Bostjan (vokal). Beno (kitara). Blaž (bongosi. konge). KONCERT: 5RAKE Z RAKE ä I8.maj 2OO2 Ob 2O.OO Mtv«,»!«« OS Rib ^ Dekliško vokalno skupino Srake z Rake sestavlja 14 deklet ki pod vodstvom Janje Češnovar in Andreja Resnika že nekaj let ustvarjajo zanimivo pevsko mešanico ljudskega in modernega.. Izbor njihovih pesmi je zelo širok. od črnskih duhovnih. do narodnih. tako slovenskih kot tujih ter raznih popevk. Vsako leto v maju predstavijo letni koncert. na katerem predstavijo celoletno delo in tudi letos bo tako. Koncert bo v soboto. IS.maja 2OO2. ob 2O.uri v telovadnici osnovne sole na Raki. in bo kot ponavadi razdeljen v dva dela. V prvem delu bodo temeljiteje posegle po zakladnici slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. ki bodo tvorile zaokroženo celoto predstavitve SlovenijE. Drugi del pa bo spet raznolik - z ljudskim! prsmimi drugih narodov in popevkami ter popestren z glasbenimi gosti. evROPA v sou 2002 a-, 2S.maj 2002 ob I2.OO Jg\ ZPM "Evropa v soil" je natečaj. kl ponuja prljazen in neposreden način. kako mentorje učence in učenke vzpodbuditl k razmišljanju 0 evropi in najaktualncjsih temah. kf pestijo njene prebivalce. Zaključna prireditev bo potekala 25. Maja 2OO2. ob I2.OO uri. v Kulturnem domu Krško. kjer bomo ob kulturnem programu razglasili in nagradili vse učence In učenke. dijake in dijakinje. ki so v zadnjih mesecih ustvarjali na likovnem In literarnem področju ter se zahvalili vsem mentoricam in mentorjem. ki so sodelovali pri natečaju "evropa v šoli 2OO2". Program se bo nadaljeval na ploščadi pred Kulturnlm domom v Krskem, kjer se bodo prostovoljcl Zpm Krško ter mentorji os z otroci vključili v regijsko prireditev Pozdrav sončku 2002. Na prireditvi bodo razstavljeni vsi prispevki. s katerimi smo sodelovali na natečaju. Predstavili pa bomo tudi brosuro na temo natečaja. AVDICUA ZA RADIO KR5KO POZOR POZORII vsl. ki si želite spoznatl delo na radiu In bi se želeli preizkusiti kot voditelj. posljlte svoje vloge do 6 rnaja na naslov: Radio Krško. Ckž 135 c. 8270 Krško all po e-mailu radiokrsko@puntar.si. JAZZ KONCERT «¦ A KHstina Oberžan in Blaž Jurjevčič LJ j$& 23maj 2OO2 ob 2I.OO ^™ ^^ Jazz pevka Kristina Oberžan Ima kljub svoji mladosti za seboj kar uspešno kariero. Končala je Srednjo glasbeno solo - oddelek za jazz pod mentorstvom Nade Žgur. Trenutno študira petje na Univerzi za jazz v Gradcu. s svetovno znanimi imeni kot so Mark Murphy. Jay Clayton. Sheila Jordan in Tom Ellis. V Sloveniji je sodelovala z Alenko Godec. Otorn Pestnerjem. Patrikom Greblom in z jazz orkestri kot so Big Band RTV Slovenija. Big Band Krško in Big Band Radlje V letošnjem letu je dobitnica štipendije prestižne ameriške sole Berklee College of Music. V Klubu za mlade "Zvezda" bo nastopila v duetu z odličnim jazz pianistom Blažem Jurjevčičem. DGLAVNICe, TeČAJI. jfc IZMENJAVE, TABORI ^P* Hip-hop tečaj še vedno poteka pa vsak petek od 17.30 do I9.3O ure v novi športni dvorani Srednje sole Krško. v mesecu maju pa smo vam pripravili tudi nekaj novih. TEČAJ SOLA ROLANJA Tečaj Sola rolanja je del projekta Skate park in je zastavljen kot tečaj sole rolanja za otroke in mladostnike. različnih starosti in znanj roianja. Program bo potekal v več skupinah odvisno od predznanja udeležencev. Tečaj bodo vodili usposobtjeni učitelji roianja, potekal pa bo vsako soboto od IO.OO do BOO ure s pričetkom v soboto 11.05.2002. Tecaj bo predvidoma trajal do konca meseca julija. Dodatne informacije lahko dobite na naslovih Mladinskega centra Krsko. Prijave zbiramo v Me Krško. Cena tečaja je 1000 SIT na udeleženca. JAZZ DELAVNICA 23. maja bo v sklopu rednih mesecnih jazz večerov potekala jazz delavnica pod vodstvom pevke Kristine Oberžan. Delavnica bo potekala od IS.OO do 20.00 v prostorih Me Krško (CKŽ 105). Poseben poudarek bo na vokalnih interpretacijah in fraziranju v jazz in pop glasbi. Vabljeni vsi pevci in pevke. ki želite svoje glasbeno ustvarjanje razsiriti z element! jazza. Delavnica je brezpiačna. prijave zbiramo v MC Krško. LIKOVNI TECAJ: IZRAŽANJE Z BARVO MOJ NOTRANJI SVET Ukovni tedaj namenjen pridobivanju In poglabljanju znanja ter izkušenj 0 tern kako okolje. ki ga doživljamo. vidimo znotraj sebe in na kakšen način ga lahko izrazimo v barvi. obliki in potezi. Tečaj je namenjen mladim z Ilkovnim predznanjem kakor tudi začetnikom, ki bi se radi naučili izražati svoj notranji jaz v barvah. Tečaj bo bo potekal pod vodstvom Uroša Srpčiča. profesorja iikovne umetnosti. 15 urni tečaj bo potekal vsak torek od I7.OO do 19.30 ure v prostorih Mladinskega centra Krško od 7.O5.2OO2 dalje Cena tecaja je 2OOO Sit (v ceno so vkljuceni stroški materiala). PrijavE zbiramo do 65.2OO2 v Mladinskem centru Krsko ali na e-mail info@mc-krsko.si NAPOVEDUJEMO 7. In 8. junija se bo v organizaclji Mladinskega centra Krsko. Kulturnega drustva Big Band. Kluba posavskih študentov in Kluba za mlade "Zvezda" odvijal prvi jazz festival z imenom Jazzfest 2OO2. Festival se bo odvijal v starem mestnem jedru Krskega. Na njem bodo nastopila najvidnejša imena slovenske jazz scene, na svoj račun pa bodo prisli tudi najmlajsi. Festival sta finančno podprla Občina Krško in j Javni sklad RS za IJubiteljske kulturne dejavnosti. I ______________........I Milka Info: mesecnl napovednlk prlredltev In dogodkov za mlade v občlnl Krsko Izdajateli: Mladinski center Kriko. CKZ K35. PR 246, Krsko. tel/fax: O7/49-OS-825/8S6 lnfog>roc-krskas< / wwwjwc-krskosi Glavnl urednlk: Robert Ostpellč Oblikpyanje In jjrelorn: Cackl, Zavod REQIO Vse napovedi In prlspevk« J« za objavo v tckoCI stevllkl mesetnlka Mllka Info pptrebno posredovatl do 22. v mesecu za naslednjl mesac na naslov urednUtva. Mladlnaki cwitcr «J prMrivJ« pravlco ¦-¦•¦'. '¦ ¦ ¦T SPECIALIST KDOR NABI-ZEVSAilDA öÄiwLjuiM« 2ARAKA JATOPOVE AMERIŠKO ZBIRKA PREVO2 > K^URE- °T^P°Z|-h4ANOGI DIATEKA MEHKA, TOCKA. V NAMIZNI ' MAZAVA KATER! SE 7AApTEK TCtJl" SNOV PREMtCA ^cCDC TENIS VELIKA DOTIKA *BEC6°E JEZA KRIVUUE . Pk.ADK)l BOJAN PREIZKUS NAJVISJA «ČaVitc* TRAVEN ALKOHOLI- GORANA NACNOTA -------------~~ ZIRANOSTI KRETI....... rtUM NAKAZA, PRAVOSL. SAMOSTaPI UKAIM spACEK DUHOVNIK NINASTOP VEČJI SOP NIZKA NADUTEŽ, POVP7A OMARA, OŠABNEŽ NCCA " PREDALNIK —------------- ¦ita TOVARNA NOGOMET-MOPEDOV NIW.UB 1 KAKOVO- SMISEL- „.„., STNOVINO NOST T^.a POIZVORU --------------- VfSi, IZ SEVERN! ZACEZ FRANCIJE JELEN kamu JEZIK MODNI »WTnKI KOPNEGA KREATOR ~rnr, V MORJE (CALVIN) utBtJ ZBIRKA DIA- KRPA, POZITIVOV CUNJA POSODA VPuOLö KITUB|-ZA vruvnzu. JALEC KOPANJE, ZELEZOV —— BANJA 2ELKESZ°V TUKAJ SARAJEV- LEKARNI- BERAČV MERAZA VARJENI SKI NOGO- SKA HOMERJEVI ZLATO IN ŠIV METAŠ UTEŽNA ODISEJI DRAGE PODJETJE (IVICA): ENOTA. SODNI KAMNE ZAPRENOS OSIM 0,06 g TERMIN KLARA POŠtt-JK ^ETAMORF. HiwiriR OČESNA 1AN_ Rešitve križanke pošljite do 15. maja 2002 na naslov: Posavski ob- zornik, p.p.288,8270 Krško, s pripisom: KRIŽANKA. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nasled- njih nagrad, ki jih podarja podjetje Trgomoto iz Krškega: 1.51 motornega olja Penasol 2. dežnik Seat 3. majica Seat 4. kapa Seat. NAGRAJENCHZ 52. ŠTEVILKE: 1. Darko Štampfel, Papimiška 8, 8270 Krško 2. Jože Žičkar, Cankarjeva 69,8281 Senovo 3. Željko Janjanin, Valvazorjevo nabrežje 16,8270 Krško Rtiittv iz S2. ittvilkt fsteravno: BOGATAŠ, OGRLICA, KRA, MEL, SINE, RA, LS, AZI- JA, AVTOKLEPAR, TIKVA, BANKROTER, PODUST, AL, NIANSA, ULOMEK, KOLOVRAT, UHO, UMA, URA, KATRAN, MALI, SIVKA, EOLIT, FAR, ZID, ARI, OSVETJE, DAN, KVAZAR, ARIEL, ICA, RISBA, VLIV, Hl, EL, AI, AZ, SNOV, UJETJE, RAZPETOST, RAZNIH DOBROT, SLI, AA, OS, SANI, TOČ. obvestila Št. 53, april 2002 1 i I 1 l^c ^^m m^r mm^Ljmgmok § ini¦!aii»I»; pr»obrazb« SL jfjfH^Bs .....""......T naših strank ^¦^ÄLiR^JB a-23?* www.AlenkinStudio.com > _~J hlmska Dirobek ^^Sig^^B | ===ff Brexioa 28 C ^^^^^^^^^^^B i ggi 8250 BREŽICE ^HSKSEIS U*Š§ t«I.:07/4961775BEJi|i5iS9B vyiwwiiiiSTvo, Avmunonr, BARJOCNAAVTOPRALNKA Tit: 07/4*0 34 7fc »L-.07/490 34 7lf 0SM: 041/6f7«I9 Ugodno prodam cebelnjak za 20 AŽ panjev, 6 malo rabljenih AŽ pan- jev, ostali pribor za čebelarja začetnika. Tel: 07/49 78 431. ''Wilill . ' ^^^H if 111 fiili i S^^^fl teievizoijev, videorekorderfev, gSasbanSh stolpov, HI-FI komponant, anfenskih sistemov, fotoopreme, tefefonife, bele tehnike, maSih gospodlnjsidh aparatov In CD-|ev Nudimo delo v teles onskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 ^^WHBB^^^ 0N7. 13 1 (Srsclnj-n Äol.i Ktäao) Tal.: 4^ 05 225 RAtUMALMlKJ.KOPtRMI 31ROJMt3KALf4tK5 KGPIRMICA Wlr-^ FOTOKOPIRANJE .ijU -BARVNO x«Ä^ it!?u'i?ft|j:i^j|i|j^;ijj' - Ao format! kwS§ PDSAVSKIOBZORNIK - revijo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kutturo in odnose z javnostmi, Krško. ODfiOVORNI URE0NIK: Silvester Mavsar. MASUJV: Zavod Neviodunum, p.p. 201, 8270 Krško. Uredmštro: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 780. Faks; 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečnik, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezplacen, lahko pa ga naročite na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev letno. Zavod Nevtodttnum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davčtia števitka: 61220388; IZVRŠNA UREDNICA; Lidija Petrišič; VODJA TRŽEMJA: Katarina Požun Sotošek. 06LAŠEVANJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjih straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 20-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v službi trženja. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10. v mesecu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. NenaroČene prispevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pa jih oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v inf ormativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v ogtasih pa naročniki. Srafična priprava in prelom: Graf ika Špes - Novo mesto. Tisk in vezava: Delo TOR Ljubljana. Posavski obzornik je ustanovilo in začelo izdajati Kulturno društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997. Natisnili; 10.100 izvodov. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAAAI POSREDUJEMO PRI PRODAJI IN ODDAJI NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: A/ STANOVANJSKE IN STANOVANJSKO POSLOVNE HIŠE: KRŠKO, CKŽ, PRODAMO starejšo hišo, dvojček, s priključkom za vodo in elektriko; primerna je za nadomestno gradnjo ali ureditev poslovnega prostora. Velikost parcele 348 m2. Cena (17.895,22 EUR) je 3,984.000,00 SIT. KRŠK0, SP. GRIČ 2, KOVINARSKA, PRODAMO nove montažne vrstne hiše. Možen je nakup v različnih fazah. Cena od 10,990.000,00 do 21,078.000,00 SIT brez DDV. Možnost ugodnega financiranja. KRŠKO, TRŠKA GORA, PRODAMO starejšo hišo, primerno za nadomestno gradnjo z manjšim posestvom v izmeri 16.925 m2. Cena ( 15.000 EUR) je 3,363.800,00 SIT. VIHRE, PRODAMO novo hišo z dvoriščem in zemljiščem ob cesti. Možna je zamenjava za 1,5 do 2-sobno stanovanje z doplačilom. Cena (76.700 EUR) je 17,220.000,00 SIT. RAKA, JELENIK ODDAMO V NAJEM opremljeno hišo, CK na drva. Cena je (613,55 EUR) 137.000,00 SIT + tro mesečna varščina pred vselitvijo. Stroški so vključeni. KOSTANJEVICA NA KRKI, OREHOVEC, PRODAMO domačijo z gozdom in travnikom v izmeri 9.593 m2. Cena je (22.500 EUR) 5,050.000,00 SIT. ]a^^^L c&sino podjeije WrWB ruivo mesto, cf.cf. UREJANJEIN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/348 704 g. Salmič Robert Ponudbo smo pripravili samo za prebivalce Posavja. Cestno podjetje Novo mesto Ljubljanska c. 47 - 8000 Novo mesto B/STANOVANJA: BRESTANICA, PRODAMO 3-sobno stanovanje v Elektrarniški v izmeri 96,35 m2 (bivalna površina 71,75 m2). Stanovanje je v celoti prenovljeno in ima vse priključke. Cena (43.459,81 EUR) je 9,676.000,00 SIT. BRESTANICA, ŠUTNA, PRODAMO 2 sobno manjše staro stanovanje brez CK, potrebo obnove. Ima vse priključke. Cena je (8.983,74 EUR) 2,000.000,00 SIT. KRŠK0, C. 4. julija, PRODAMO 3 sobno stanovanje v velikosti 80,65 m2 z vsemi priključki, primerno tudi za poslovni prostor. Cena je (46.016 EUR) 10,250.000,00 SIT. KRŠKO, C. 4.julija, ODDAMO V NAJEM 2,5 sobno opremljeno stanovanje z vsemi priključki s 01. 04. 2002. Cena je (357,90 EUR) 79.700,00 SIT. Stroški niso vključeni. Pred vselitvijo je potrebno plačati varščino v višini 3 mesečnih najemnin. KRŠKO, Gubčeva, PRODAMO, 2,5 sobno opremljeno stanovanje, vsi priključki, CK. Prodajna cena (35.790,43 EUR) je 7,970.000,00 SIT. KRŠKO, Leskovška c, ODDAMO V NAJEM dve novi, nerabljeni 2 sobni stanovanji v velikosti 47,65 m2 in 50,20 m2 z vsemi priključki. Cena najema (239 in 251 EUR) je 54.000,00 SIT in 57.000,00 SIT. Stroški niso vključeni, tromesečna varščina pred vselitvijo. SENOVO, TITOVA, PRODAMO stanovanje v izmeri 44,60 m2. Ima vse priključke. Cena (21.474,26 EUR) je 4,781.000,00 SIT. SENOVO, TITOVA, PRODAMO obnovljeno stanovanje v izmeri 36,29 m2 z vsemi priključki. Cena (20.451,68 EUR) je 4,555.000 SIT. C/ POSLOVNI PROSTORI: KRŠKO, v starem mestnem jedru na Cesti krških žrtev ODDAMO V NAJEM dva . poslovna prostora primerna za pisarno v izmeri 14 m2. Najem je možen za več let. Cena je (14 dem/m2) 1.600 SIT/m2. KRŠKO, (staro mestno jedro) PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM delujoči, opremljen lokal v izmeri 46 m2. Cena lokala je (74.000 DEM) 8,300.000 SIT in opreme (100.000 dem) 11,200.000,00 SIT. Možen je tudi najem lokala z odkupom opreme. Najemnina znaša (700 dem) 78.500,00 SIT. KRŠKO, Industrijska cona Žadovinek, (bližina carine in špedicij) PRODAMO proizvodno skladiščno halo v izmeri cca 500 m2 s klimatiziranimi poslovnimi prostori v dveh etažah v skupni izmeri 220 m2. Cena (393.695 EUR) je 87,756.780,00 SIT. KRŠKO, Industrijska cona Žadovinek, (bližina carine in špedicij) ODDAMO V NAJEM opremljen poslovni prostor primeren za turistično agencijo ipd. Cena (350 EUR) je 80.000,00 SIT + stroški. KRŠKO, Leskovška c, ODDAMO V NAJEM dva poslovna prostora (pisarni) z lastnim WC v izmeri 30,90 m2 in 35,10 m2. Najemnina znaša (217 eur in 246 eur) 48.500,00 sit in 55.500 SIT. SENOVO, Dovško, PRODAMO poslovno stanovanjski objekt-trgovino v obratovanju v izmeri 100 m, stanovanjski del v 3. podaljšani gradbeni fazi, vsi priključki. Cena (61.355,03 EUR) je 13,660.000,00 SIT. E/ ZIDANICE IN VIKENDI GOLEK, PRODAMO bivalno zidanico v izmeri 43 m2 z vinogradom (okoli 200 trt). Parcela ima 7,31 arov in je opremljena z vodo in elektriko. Po dogovoru je možno odkupiti opremo. Cena (31.188,80 EUR) je 6,943.387,90 SIT neto. Vse dajatve in stroške plača kupec. F/ZEMLJIŠČA: TRŠKA GORA, PRODAMO manjši vinograd v velikosti 13,41 arov (280 trt in okoli 40 različnih sadnih dreves). Cena (3579,04 EUR) je 797.000,00 SIT. ARDRO pri Raki, PRODAMO zemljišče v izmeri 45.01 arov primerno za zasaditev sadovnjaka ali vinograda in gradnjo gospodarskega objekta z bivalnimi prostori (zidanice). Cena (6.135,50 EUR) 1,366.000,00 SIT. Več informacij dobite na naslovu agencije: Poslovanje z nepremičninami, Jožef Kos, s.p., CKŽ53, 8270Krško, Tel.: 07/488 10 60, 488 10 64, GSM; 041/411- 668, 041/689-445 E-pošta: iozef.kosQsiol.net. miüa.kosQsiol.ttet Posredujemo nepremičnine tudi v občinah: Brežice, Sevnica, Novo mesto, Čmomelj. Vrstne hiše MARLES: - bruto površina 134,20 m2 - stanovanjska površina 107,60 m2 UGODNI KREDITNI POGOJI. Ponudbena cena ne zajema davka na dodano vrednost v skladu z veljavno zakonodajo. Ponudba velja do 30. 06 2002 oziroma do prodaje objektov. Zahtevajte dodatne informacije: 10.990.000,00 Sis Ponudba obsega: - komunalno opremljeno zemljišče - hiša v 4. fazi sistema MARLES o ? a m mm Ai so as T S o 55 • • •• «if H »¦ MM" ^ j 51 ^ "K -§ 8- i L O f