T T" 11 "W*1 'JUt'V ---T-,- [W6. WIJ Al i. BIT. wr m OFFIUI OF ion. H. Y. By of the ftmiwrt, 1 j. rifTfiji aa Mle UU___ tA pol 1«U....... Zt New York ealo lito.^i Za iaoiMutvo celo bla.^ • 00 7.0C GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The Lkrfitt Iknaiaa DtOj ia th« DniMd lUUs Iasaed every day hmpi flu. tyi and legal Holidays ir 76,00« l«td«>r: TELEFON: SS7« CORTLANDT NO. 99. — STEV. 99. Kntered aa Second Class Matter, September SI, ltOS, at the Post Office at New York, N. Y, udar the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COETLANBt NEW YORK, TUESDAY, APRIL 27, 1920 — TOREK, 27. APRILA, 1920. VOLUME XXVHL — LETNIK IIVIIL NITTI GLEDE BODOČNOSTI ITALIJE NITTI PRAVI. DA IMA ITALLJA VARNO BODOČNOST IN TO KLJUB GLAflNMEU BESEDIČENJU EKSTREMISTOV V ITA LIJANSKI POSLANSKI ZBORNICI. — DELO JE TREBA POMI-KITI — FINANCNT IN INDUSTRIJALNI PREPOROD V DVEH ALI TREH LETIH. _ i - j R;m, Italija, L'(i, .ijnil.i. — Malo predno je odpotoval v S:m Re-»i.o, j.* mr istrski pr» Isedoik N tli podal naslednje ugotovilo poro-, eevalcu neuvorških li\!«iv Sun in llerald: Jnr se prav i»*»- it« vznemirjam glede h.tdr.enosti Italija. Kljub plašnemu govoričenju nekat« rih ekst temnih elementov v naši po-t shuiski zltoriiiei, smo v |M>lit.'čnem oziru v«*«"' kot vami. Delavske za-• Vege v Italiji bodo iruviuim' v bližnji liodočnnsti hr»*z velikih tež-i l<«>«'■. V f nauči.etu in i.idustrijaliiem oziru bo Italija v deli ali treh le-j i: h na boljšem »taliju kol pa večna vrlikih narodov v K v ropi. i'rosim \as, da t.e pošlijete svojim listom za. >edaj tega. kar 'am prav in, kaj'i .jaz pripravljam obširno ugotovilo za ameriško, •'axopisjr, kater«* bom obelodanil v par dueli. Nil t i je podal siIel:o izjavo, ko je dospel v Sati Kenio. Strogo je . hso.lil grda poročil*. ki krožijo v inozemstvu glede Italije. To obsodbo si* smatra tuka.i /a eno najboljših in najmočnejših izjav, kar j h j«» prišlo iz. Itali.lv \ številnih letih. V sled tr zmožn* ««br;;ntbe svoje »ležele obenem z zmago, katero >e izvojeval v parlamentu pre»l kratkim ter tipllvom. katerega iz-•■ aja v svetovnih za p*-ea. Ko je mudil leta 1 1T v Parizu, je imel dolpo konferenco z .M 1'ainleveje. takra "i::m franeoskim vojnim ministrom. Državni pes'i zavzeli le petnajst minut tozadevnega časa. Tekom nadaljne rre ;n četrt. ko sta bila skupaj, sta govorila o ribolovu. Nitti. ki preživi večino svojih pou:nih počitnic v ribiški ladji in ki šteje med »• oje najožje pri jat -ije številne priproste ribiče, vam lahko pove rt| je Vprizorilo ;:mer šli«. >'a.aj\ .šji zavezniški svet je danes keiit-al "vojo d**^etdnevno k^»nfe-] efico Razne delepaeije bodo jutri b,v Mudža- j^i otfC ;r.: proti s\ ojdi vernih rov. Tozadevno poroeiln j«- »bilo dane-s tukajšnje juposb»v;insko vojaški akciji <£: tui^: iie San Remo. vi,a. ki i »ovore Ko je zopet priš. I I: s#'bi. je pojasni, da ne more trpeti v mizi-1 /frh ja\mih poslopij rdeče za- stave ter da so bili proplašeni so-vjeti v vseh laških provincah. — Italjani pravi list nadalje — tič morejo razumeti teh napačnih pripravljen napotiti se po novi, katero mu kilo pokaže. Dolžilo se ga j.* na primer, da je mogoč« pravi poročilo. — bo morala z oboroženo silo sprejeti napad oboroženega sovražnika, ki je začel na svoji južni meji svoje čete. ietm. «ta je kampanja, ki jo i.iko razburljivih okohs." in. I-eta 1'JlT, ko se j«- mudil na obisku na j0 ra211j evropski in tudi ameriški| Posianištvo. ; ain-oski fronti, je vst rajal pri tem. da se približa sovražni fronti ij|Stj proti Italiji, vreilna najstrož-l Jugoslovanska vlada t.iko blizu kot mopo/e jepa obsojanja. S svojega stal šča Pri I bateau .le « -rev. v razdalji dveh milj od Nemcev., je nem-' jina Vitti pnrio]noma prav. a v •.ka artilerija. ki je zapazila njepov avtomobil, otvorila nanj c^renj. s trm hočemo le pripomniti. Ko so izstrelki napn-stat o prihajali, je rekel smehljaje poročevalcu. NO raZ;,i franeoski. k se je skrival z nj-m za velikim kupom kamenja: 'angleški in ameriški listi, ko je Ali Štejete iz-'.relke To je peti. Kad bi vedel koliko jih bodo >lop la Italija v vojno, čeprav so i ,orali potrošiti, pn-dno nas zadenejo. zavezniki takrat nujno potrebo- V polnem nasprotju s to abst Initio kontrolo čustev tudi potllVali pomoči eelo t4ko malo uva-i.ajUdj neup«Mli imi ;e i..di:strijal-neg;: položaja v severni Italiji .so še vedno skrajno resna, čeprav pravijo zadnja poročila iz ofieijelnih virov, da bo velika stavka poljedelskih delaveev provinci Novara. ki se je pričela pred nu-v-« «*m dni v simpatiji z .ndustrijalnim gibanjem ler deloma n-.di radi ia.stnih pritožb, najbrž kmalu uravnana. I a upor kmetov. — kajti to ne pomenja nič drugega, ker je namreč prišlo že od prelivanja krvi. — povzroča baje italjanski viadi več nemira kot na pa povzročajo vse dnige stavke, ki so posledica industrijalnega nemira in vsktl tega je vrjetno, da bo storila ^se. kar bo v njeni moči. da napravi konee tej stavki iu če bo treba .š<_ toliko dovoliti ali dati koncesij. Vlada pa ni le vznemirjena raditega, ker se boji, da ne bo v sfanu zadržati poljedel.sk.h elementov, — ki predstavljajo napri-»oer v Franciji kons.-i\ativno silo, — temveč se boji tudi sabotaže pridelkov v velikem obsegu, kar je ze imelo za posledico uničenje " elikega števila domačih živali. Pred vsem pa se je bati raz&rjt-nja odpora na drue okrr je ter učinkovanja na živilski položaj, ki je skrajno kritičen. Industrijalna stavka vključuje s»-daj celi Piemont. kjer je na s.avki soglasno z zadnjimi cenitvami TOU.OOO delavcev in ta stavka s.* širi tudi na Lombardijo in Ligurijo. Splošne stavke so bile proglašene v Aleksandri ii, \ovia in Pisa. V zadnje imenovanem i.-e-siti Ter v Livorno niso hoteli stavkiijot'-i Železniški delavci dovoliti prehotla čet. ki so bih- po»lane za vzdržan je reda v okraju Novare j in v Turinu. kjer še \edno divja splošna stavka. Turinski konfld.t. katerega se vojuje radi pogostokrat veuti-I. ran epa vprašanja «1 -tavskih sovjetov, nek a že nobenega znamenja, da hi bilo mogoče priti do uravnave. Nadaljna važna i.n'ka v celem ]>oIožaju je stavka državnih u-službeneev. »amr.č poitnih in brzojavnih, ki stavkajo po eeli dež. li .n to kljub dejstvu. <•.♦ so brzojavni uradniki v Turinu baje sprejeli dogovor, na podli pi katerega se hočejo vrniti na delo. Vsled te-ira je nemopoi e pošiljat; pisma in brzojave. Ta način polovične stav ke. ki je dobro znan v Franciji, in v katerem delavci dejanski ne prenehajo z delom, lem.-č ne opravljajo nikakega dela, ki bi zaslužilo to ime. je pričel strašno prevladovati v Italiji in to prav posebno v ti ve slučaju državnih uslužl erfeev. Tak pasivni odpor je veliko težje po- ila namerav jo v Jugoslavijo. DRŽAVLJANSKA VOJNA MEHIKI. Agua Priela, Sonora, 2<>. aprila. Revolueijonarne čete. o-grožajo nadalnje pristanišče ob Tihem oceanu, namreč Manzauilo. v državi ('olima. Tako se jrlasi v ofieijelnih sporočilih, katera so objavile vojaške oblasti države Sonorc. ' Washington, O. C.. 2G. nprila. Mn- Poročilo, ki ga je dobilo danes tukajšnje juoslovansko poslaništvo, " pravi, da so Jugoslovani odločno protestirali proti najvišjemu za-V j vezniškemu svetu, ker ni povabil na konfereneo jugoslovanskih zastopnikov. razi t i kot pa deset navadnih iu odkritih stavk. Od strani buržuazijskih skupin v severni Italiji je opaziti v.-d-t,o več nujnih zadev, stavljenih na vlado, da uveljavi slednja stroge odredbe, a vlada se očividno izogiba drastičnim korakom dokler bi r.e bila prisilejna k temu vsled nasilja stavkarjev. Nobenepa dvo-gospodarskem |"a n'" more biti. da j-> »ielavska stranka črpala vso svojo moč ravno tega. ker ni imela vlada dosti moči in eneržije, da bi nasprotovala neprestanim zalit- vam ter se i a ta način oborožila proti novim in še večjim zahtevam. Milan. Italija. 2'J. aprila. — .štirje največji bančni zavodi Italije. namreč Banca d* Italia, Hanca fommerciale. Diškoutna banka in t'redito italiana so uvedle povsem nov način stavke. Razen izboljšanji gospodarskih pogojev za življenje uslužben-< rv se zahteva naprimer za neporočene bančne uslužbence, ki so več kot sedem let v služI i te ali one banke 1580 dolarjev. Tozadevni uslužbenci ne obstajajo le iz možkih, temveč tudi iz ženske, ki pa naj bi dobivali deset odstotkov manj plače kot pa možki uslužbenci. NEMCI SO ZAPUSTILI RUHR OKRAJ. Pariz, Francija. 2G. aprila. — Dr. Ooeppert. načelnik nemške delegeije v Parizu je izročil danes GENERALNI ŠTRAJKV ALZACIMORENSKI Brzojavni in železniški promet i CARRANZA BO BOMBARDIRAL PRISTANIŠČE. vstavljena. — V Tešinu so se vr šili spopadi s Francozi. V teh sporočilih je rečeno, da francoskemu zunanjemu uradu je general, ki je poveljeval če- poslanico, naslovljeno na ministr-t&m. v onem okraju, izpraznil <*o- skega predsednika Milleranda, v bulo. kateri je ugotovljeno, da bodo do- Vojaški voditelji države Sono- datne čete. ki so stopile v Ruhr re so danes izjavili, da se je dr- industrijalni okraj, v kratkem od-žjtva Ottavma« pridružila rerolu- poslane in da je pretežna večina cijonarnim četam in da se je pro--teh čet izpraznila ta okraj ž* dne hod izvršil brez vsakih bojev 21. aprila. Ministrski predsednik Nitti je izvanredno ustrajen delavec. Skozi dolgo časa je delal stalno po osemnajst ur na dan. V namenu, • : je v strnil storiti to ne da bi izpod kopa val svoje zdravje, je uveljavil par pri pro* t ili in v gotovem oziru tudi čudnih pravil, katerih se je držal od onepa časa naprej stalno in redno. Dp se naprimer iz-r pne poUvarjenju pljuč potom skrčenja hrbta, ne dela nikdar sede. Vse svoje eitaaje in pisanje opravi stoje pri pisalni mizi, ki je zgrajena nalašč za njepov n višino. Njegova najbolj čudna navada pa je ona. ki se tiče kajenja. N iti kadi rud posebno • i ca ret e in kadar kadi, dela to brez prestan-a Krr pa je prišel do spoznanja, da bi mu neprestana poraba to-I i kii lahko škodila, je tudi sklenil omejiti porabo tobaka. poročil, katera so razširili v inozemstvu enostavno raditega. ker se vrsi ravno sedaj nekaj štraj-kov v Italiji. Ničesar slicnega se ni pripetilo v inozemskem časopisju ob času, ko so se pojavile ravno take stav-1 kc v Franciji in v Angliji. Gior-inale dj Italia pravi nadalje v tem 1 pogledu: — Povsem naravno je glavni Dunaj, Avstrija, 26. aprila. — povod za kampanjo še nadaljno Rim, Italija, 2G aprila. — V Jiiniu Brili. Amerikanec, ki je bil j poslabšanje vrednosti lire ter s Rimu iu drupih več j h italjanskih več mesecev interniran v Avstriji tem tudi nalaganje naravnost o-riestih so zafltrujkali večinoma za eno z lWo Kunom, je bil izpn- dc ruških cen za produkte, katere feTRAJK BANČNIH BENCEV U8LUŽ IZPUŠČEN AMERIKANEC. v* bančni uslužbenci. š«'en na prosto. Vlada mu je dala Zahtevajo % iajo plačo iu skraj- M:rnosino sprem-stvo za potova-•oiige delavskega čaaa. i nje v Združene države. moramo prisiljeni kupovati iz inozemstva. To velja prav posebno glede Amerikancev. Premislite dobro, komo boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuSa postat« hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežjn. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za preke starim izkušenim in premožnim tvrdkara j kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju be, je veliko vprašanje. Naše denarne po&iljatve se zadnji čaa primeroma eedanjim ras meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačnjejOs^ 900 kron----$2.70 1,000 kron ____ $ 8.00 400 kron .... $3.00 5,000 kron .... $40X10 500 kron .... $4.50 10,000 kron .... $78.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s diugiml Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Mone; alt pa po Hew Točk Bank Draft. SiilftE i Hermosillo, Mehika, 26. aprila. K'arranza je poslal dva kanonska i čolna na zapadno obal z naro.'i-h:m. naj bombardirata pristanišče Guaymas, ki je v rokah sonorskih ; oblasti Pariz, Francija, 25. aprila. — __. Danes je bila uveljavljena v Al V DOMOVINO. zaeiji-Lorenski generalna stavka; Washington, D. C., 26. aprila, in železniški ter poštni promet sta: Iz Vladivostoka je odpotovalo s popolnoma vstavljena. Francoske; parnikom Mount Vernon več tisoč čete stražijo kolodvore ter črte j čehoslovaških vojakov. Na krovu poulične železnice v mestu. — V se nahaja tudi 699 vojnih jetni-Metzu ni izšel danes noben list. kov, Nemcev, Avstrijcev in Ma-London, Anglija, 24. aprila. —' dvvžarov. Preko Združenih držav V Tešinu je prišlo med francoski-! st bodo podali v domovino. mi četami ter meščansko gardo na1 ----__ eni strani in oboroženimi delavci; npe ter da je bil med drugimi ubit na drugi strani do številnih spo- tudi neki francoski major. Kravali so se pričeli ko so francoske čete v družbi meščanske garde sknšale razorožiti delavce. padov. Tako poročajo iz ^erlina. Poročila pravijo, da je v spopadih izgubilo veliko ljudi življe- VAŽNO ZA POTNIKE! Za parnik "PRESIDENT "WILSON", ki odplttje B. maja v Trst, se je priglasilo ze toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili enim potnikom, od katerih smo do 15. apr prejeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik " BELVEDERE", ki odpluje dne 1. maja ali pa za 'SUSQUEHANNA', ki odpluje 22. maja. Kdor želi potovati s pa mikom "BELVEDERE" all "SUSQUEHANNA", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se prijavi tudi za ta dva pa mika toliko potnikov, da bosta v kratkem polna. Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILSON", naj poskušajo da pridejo v naš urad ža v torek, 4. maja zjutraj, da bo mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, kaq se potrebuje za potovanje. rnak ■ ■ - r , ' GLAS NAHODA. 27. APR. 1020 • ~ i' ' • --^ "GLAS NAHODA ■AIL VI LMI« MNKDTfC.1 ■ CertlMit •T MMkattM, Nm York City, N. V. ~OlM Ni m m prloWnMo.Duar Mj i AToCalkor vrata«, At M MI d« kltnj« najdemo Mahmdfct. •LAINARODA ■iriut trn Muhatta TilwMMi Cortlantft domoljubni možje odstranjeni iz javnega življenja in odprta je bila pot za nižje element*, da pridejo na'površje. S hlapčevskimi dejanji ter denuncijacijaini so si pridobili ti elementi naklonjenost viade. ki j«- nujno potrebovala "vernih" podpiral cev. Ko se je vojna nadaljevala ter je beda med prebivalstvom rasla, se je pričela širiti zakotna trgovina v vseh mogočih oblikah ter tihotapstvo. Vladni plačanci so bil oni. ki so uživali privilegij potnih listov, kajti brez potoih^istov ni bilo mogoče potovati in vsled tega tndi tržiti ne. Na ta način so »« najslabši elementi v družbi ne le izognili vojaški sinžbzi, temveč >o imeli tudi priliko kot plačilo za svojo politično službo, da izkorišča jo narod ter si nagromadijo velika premoženja. Miljoni niso bili pridobljeni, temveč ukradeni, in korupcija je bila *ako prozoria. da je nosila vsepovsod nsodepolne sadove. Vsakdo je pričel špekulirati, postal pokvarjen ter nokvaril še druge. Državni uradniki, slabo plačani ter nezmožni zmagovati ži\1jen-»kili stroškov so prič« l< sprejemati podkupnine. Orožniki in. carin- Peter Zgaga Izpred sodišča. — Torej kako je umrla vaša gospodinja grofica Vanda Borinska. Hišna : — Umirajoča je omahnila v svoj nslonjac. Njen zadnji vzdih je bil: 4* Ivan Koc'zyezuckrokuspapo* krenskv!" Po mojem mnenju je bil to njen morilec, in policija bi bila lahko zadovoljna, če bi ga našla sumo en del. * * * Tudi Armour in F^vift nositj Graditev jugoslovanske države. + w Eden najuglednejših listov "The Christian Science Monitor li i/h;..a \ liostorni, je objavil pred kratkim serijo člankov, ki se P« ■ jo / grajenjem nove jugoslovanske države. Poročila je dobil direktno iz Jugoslavije ter so nad w značilna in velike važnosti za Vh.iki '.M, kateremu je pri srcu proevit naše nove skupne domovine. V naslednjem pnuašamo prvi članek na uvodnem mestu, d oči m I h m l o prišli (»stali prihodnje dni na vrsto. L Pravica zaht »va, da se novostvorjenih držav Kvrope ne sodi po /.i|»a«ln< in merilu. — piše neki odli«'-ni .Iugoslovan v članku, ki je .. it k t ti o namenjen !isiu "The Christian Science Monitor". Zapad-t lak, ki j.' toliko srečen, da pripada že dolgo vstanovljeni in « ivili-/.raiii »b /eli, ki je, . i/azmerno govorjeno, ostal nedotaknjen od pre Unsctij vojne, je le >n pogosto pripravljen delati primere ter izrekati hitre in nejKjvoljre sodbe. Wki srbski pregovor pravi, da sit človek ne vrjame lačnemu. Morali bi omalovaževati poinen tega zelo resničnega reka. če bi so uili razmere, ki prevladujejo v teh novih državah, ne da bi prej nepristransko raziskali užkoče, s katerimi se morajo boriti. Jugoslavija je ena zmed teh novih držav in brez ozira na dej-da j*' pisec Jugffclovan, hoče nuditi sliko dežele kot je. Kes ica mora vedno priti na dan. l'e ne vedo narodi resnice drug glede d r 11 g ■' ^ a, kuko bi mogli razumeti drug drugega in kako bi mogli uveljavili pravo metodo pri skupnem delu? — Resnico pa mora vedno ./irovoriti domačin. k««jti težko je za tujca izsleuiti jo in neprijetno * a njega, povedati jo, kadar jo pozna. Prcdno pa povemo resnico glede Jugoslavije, je treba najprej i avesti tcmeljue vzroke gotovih pojavov, kajti usodepolno je, če se na lahkomišljen način zamenjava učinek z vzrokom. Jugoslovaska država, znana oficijelno kot kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila stvorjena pa eni strani iz prejšnjih i eodvisiiih držav, Srb'je in Crnegore, ter na drugi strani'iz jugoslo-"aiisivih provinc, ki so pripadale do 12."». oktobra 191S sedaj razpadlemu aVKtro-ogrskemti cesarstvu. I e se je zgradilo kako hišo, s«- je določilo njen značaj po nara- II materijala. katerega so razbili pri grajenju. Vsled tega je važno preiskati materijah iz katerega je sestavljena nova jtigoslnvun-> ka država. Srbija je služila kot vogelni kamen nove države, ki je postala tiikf.it t.iko velika kot ji* bil njen oče. Srbija pa se je nahajala od let;« 11H:! naprej v vojni, izgubila v bitki miljon ilveslotisoč ljudi ter . ' bila tri leta zasedena od sovražnika, .ki jo je izsesaval skozi ves < as in ki jo je ob svoj« m umaknenju popolnoma opustošil. Srbija ima eno železniško črto, ki teče od enega konca dežele pa do drugega. Ko se j • »ovražnik umaknil od solunske fronte v smeri proti severu, je sistematično uničil to edino prometno žilo dežele, triral t r.-ičnice, poganjal v zrak mostove ter rnsil vse ostalo. Krona \ sega tega nj.-goveg.i uničevalnega dela j»a je bilo uničenje mostu preko Save v Helgrad. vsled česar je bila Srbija popolnoma ločena od Kvrope na severa. Sedaj pa si predstavljajte deželo brez železnic, 1 -cz cesta, brrx vozov celo primitivnega značaja in če še to ne zadostuje brez tovorne živine, ki služi na nerazvitem Balkanu natne-lo železnic in avtomobilov. Pred vojno je imela Srbija več stotisoč konj. Ko pa je bila oproščena, ni bilo v celi deželi več kot 15,000 konj. Tak je bil materijalni položaj Srbije, ko je bila dne 1. deeem-1 iii 1918 iz njenega glavnega mesta proklamirana združena Jugoslavija. Pri zgrajen ju države pa so ljudje prav tako bistvenega pome-j;a kot materijah Administracija, katero je uveljavil sovražnik, je izginila žnjim , red. Ko je bila dežela oproščena, ni imela sploh nobene admlnistra-i i je. Srbska vlada je živela v izgnanstvu štiri leta. Oni uradniki, ki niso padli v bitkah, so bili razpršeni po Franciji, v Afriki, na Krfu u Solunu. Kot v vsak: deželi pa so bili tudi v Srbiji najboljši, uaj-pogumnejši in najbolj pošteni možje, katere je v prvi vrsti pobrala bojna vihra. Ko so se torej Srbi vrnili v svojo zemljo, so prišli tja skrčeni po številu iu kakovosti ter našli le razvaline. Pisec se je slučajno i-itidil v Kelgradu meseca januarja 1919. Ministrstva so bila nastanjena v praznih sobah. Mize iu stole si je bilo treba izposoditi iz < pleujenih privatnih stanovanj. Ni bilo le nobenih rekordov in ar-l.ivov, temveč manjkalo je tudi papirja in črnila. Pretežna večina iiradništva je bila še \edno v vojaški službi ter ni mog-la preživeti \ sega svojega časa v Srbiji, kajti odhajati je morala v oproščene pokrajine Bosne, Hrvaške iu Slovenije, da prinese red in prostost « clcinu slovanskemu jugu. Oprav so z mate rfjalnega stališča te oproščene pokrajine sorazmerno veliko manj trpele kot pa Srbija in nekatere niso sploh nič trpele, je vendar prišlo v nekaterih delih, posebno pa v Slavoniji in Trosili do neredov in sicer radi velikih nekrivie brezu*miljene?a iz-koriščevanja, kateremu so bile mase naroda izpostavljene tekom dolgih let vojne. Avstro-Ogrska razpadla ter izginila v enem dnevu. Armada se razpršila in vsaka oblika avtoritete kot je obstajala, je izginila. Zatirane mase so se po*lužile te prilike, da osvetijo same sebe. Mase ni*o uničil- svojih zasledovalcev, temveč le uničevale njih lastnino. Ceni se. da je bilo v Slavoniji in Bosni za *to miljonov vrednosti uničeno tekom prvih dni revolucije. Celo dane« pa se človek čuti, da se ni zgodilo hujše in to iz naslednjih zelo dobrih razlogov: — Ko je izbruhnila vojna, je pričela avst;o-ogrska vlada aretirati, zasledovati ter uioriti vse, kar je bilo poštenega in domoljub-« v delali. Vsa avtonomna zastopstva so bila razpničena, vsi overalls v protest pr^rl visokim ski uradniki so le prehitro in pre rad i sledili vzgledu svojih pred ('f,lam /a °bleko. ..... -....... ■ - * - - - * ♦ • Bog ve.česa se bo ljudstvo posluževalo v protest proti visokim postavljenih. Obilica denarja in pohlep po denarju se je izpreme-! rrila v željo poslati bogat in postavni in jralični zadržki so se u makntfi. vsled česar j« postal ves takozvani intelektualni razred ar n.ada vampirjev, ki •»< je zaganjala v maso ubogih in nedolžnih ljudi. ki se niso moli braniti. 1'loveka ni sram predstaviti to grdo stran svoje dežel« Sugoslmmuska Ustanovljena 1. 1898 SatnI. Sfrbturta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni Uradniki. r&rotn&L Predsednik: MlfZ AE1. ROVANŠJS*. GREGOR J. POREXTA, Box 170, BI, Box 251, Conemaugh, Pa j Diamond, Wash. Podpredsed.: LOUIS BAL ANT, Box j LEONARD SLABODNIK, Box 480, 106, Pear Avenue, Lorain, o. I Ely. Minnesota. Tajnik: JOSEPB PISHLER. Elj,| JOEX RUPNIK, S. B. Box 24, Export, Minnesota. Pa. B,rn«OEo-u brozich' ""-i o««. BlagajaUt netzplaftnUi m.rt.ln: LOU ^ PLAVTZ ,r~ 432 7,h IS COSTELLO, Salida, Colo. cenam za meso? Dosedaj se ni 5e lithct ojrlasil. stran svoje dežele ait go- da hf> rona, ^ pret1sctlnik:i nn tovega dela njenega prebivalstva, kajti ta prikazen m jn-ovlnvan-, prohibieijonističnem tiketu. ska šp» -ijalitcta ter jo je bilo opaziti tudi v vseh dragih vojskujo-j » • eih se deželah. | Strokovnjak, ki je izračuna!, da V obstoječih razmerah je težko boriti se proti temu, celo za one : se je eena govejemu mesu znižala države, ki so bile že dolgo vstanovljene in kojih upravni nstroj jej za 40 odstotkov, je najbrže poza" lomet. Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., DnlOtb, - . Minnesota. %raomi Zdravnik. MATT. POGORELO, 7 W. Madison SU Dr. JOS. V. GRAHEK, ©43 E. Ohio! Chicago, ILL Street, N. S, PIttsburgn, Pa. _, .. _ _ Združevalni Odbor. „ . RUDOLF PERDAN, 6028 St. OU1* naaornuo. Avenue. Cleveland, Ohio. JOHN GOUZE, Ely, Minnesota. FRANK ŠKRABEC, 4S64 Washington ANTHONY MOTZ, 9W1 Avenue M. Denver, Colo. So. Chicago, 111. GREGOR nRESČAK, 407 — 8th Ave., IVAN VAROGA, 0126 N rona Alley, Johnstown, Pa. Pittsburgh, Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA" ostal nedotaknjen, ko ji bilo vojne konec. Kako neizmerno v«-čja pa j<* ležkoča položaja za državo kot je nami. -Jugoslavija, ki je biln rojena in katero je bilo treba organizirati sredi opisanih razmer. Naslednji članek bo objavljen v jutrišnji številki. j bil, da je prvi apri! že daleč za Dopisi Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatev naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa cdrav-aiSka_spričevala se naj poSiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prii»oroča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jednota poslnje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. (trlstotisoč dolarjev). Bolniških podpor, od-Radikalei med železničarji so s!gkodnln* 111 posmrtnin je izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota S svojim neavtorizira ni m 5trajkom|a2L^ J T* ^^ ^v(ice) in okrog r> tisoč otrok v Mladinskem .. ... ... . i oddelku. Društva Jeuaote se nahajajo i>o raznih slovenskih naselbinah, j »t raj krtin napravili — r;.d.kalnoTaill? kjer jih ^ nlf prlp0r0ftllI10 vstanovltev novih. Kdor želi postati član napako. naj se zglasi pri tajniku bliiaesm društva JSKJ. Za vstanovltev novih druStev * * * j se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovi z 8 člani Današnji čas je proizvedel lo ali Widen, W. Va. Ker čitatelji najrajši čitajo dopise in novice iz naselbin, /.ato tti-
  • aro. Dobili smo povi- malo odkritosrčnih poMtl ox-. Je pa sv Drnilnc v Jo|ien; n| ki, bejrne od moža in živi z drugim.|™*d.n»nu ki se posebno od-;Zelo lftpo liapri.Jl|je v /a,,, J Ona se skriva in boji vsakega po-I^T^ to *™okr»t Watson.;^ znanega ter živi v vednem stralm. ?ledf.Ll^ Je govoril pred. bene odškodnine ter ostane sirota. Dne !>. aprila je v (iospinlti za ■pal naš sobrat .John Deleja, i"-jen leta 1^8«. v far i Bečica v Sa In če se zgodi temu, s komur živi.i kratkim ~ J?z sTem ve<1" kakšna nezgoda, ona ne dobi no- no,a,toPal «tal.«eef da Liga na: i rodov ni zve^a narodov, pač ]»a . tajno napravljena zarota, m on ar- i vinski dolini. V starem kraju za izkori-ee-' l>u^*a soprogo in tlva otroka, majev ter da'ter* dva ',rata d Ve sestri, tukaj ; liga ne pomenji ;niru, pač pa tra-|v Ameriki j.a teto in več sohkI-i jno vojno. Di irč pomenja denlo-',,ikov- Pokojni John Deleja je i»il a. \ ecina takih inož postane pi-|kracijo, pač pa vedno zasužnje-i« lil11 društva sv. Družine št. r,, ka- tero mu je priredilo kras-en po- Tr ■ * ... , ld.ll« IldURIMiflKI V.itlO l.l. Kaj pa z niozem. ki ostane sani? . .. . . .. ..... . i hov. azijskih desr»otov. iz < »n ne more vee misliti na svoje . . , t --------. . valeev m velik.h bankirjem lastno ognjišče, zapreko ima ima svoj lastni rlom ali če ga ni m janeev, počno pohajati po javnih - 11 j? poraženih v.- rud o v. 1- Ce • » hišah. To je še večji škandal, le; . ^ » i^b in spremilo k zadnjemu e razporočita, ure
  • 4ik, kdor je imel tukaj boarderje. je odnesel lep denar. Mati narava ni obdarovala tega kraja z nikakšno krasoto. Naselbina leži v soteski, to je med dvema hriboma. Konipanija se imenuje KI k River Coal and Lumber Co. in lastuje svojo žcleznieo pod imenom Huffalo Creek &. Gauley. ki je dolga 21 milj. Tukaj imamo dobro pitno vodo. Skozi naselbino teče mali potok, čez noč pa naselbino razsvetljujejo električne luči kakor v mestu. Imamo več zabave, domačo godbo. kino-gledališče. pool room, moderno kegljišče in Še več drugih zabaval i šč za mladino. Tukaj vidiš mnogo farmer-jev, ki pridejo prodajat razne jest-vine. Kdor hoče izpolnjevati ver ske dolžnosti, ima rimsko-katoli ško cerkev; duhovnik nas obiskuje iz Rieliwoodu, \V. Va.. rodom Poljak. Krojača imamo Jugoslo van a. To leto smo dobili banko, ki je bila res potrebna. V tej draginji je res dobro, da človek varčuje. Kkonomija! Ta beseda je lini obilo naročnikov. Joseph Supan. ka osebne svobode Pristojb'i: za vošnjo na eestni železnici bv» zmanjšana :'.a min. (hi je d<>-konsčal pot tiplenja in vse^a zla. Želim mu večni mir in večna luč naj mu sveti tam nad zvezdami. Lahka naj mu bo am or. gruda! Joseph Modie. Avstrija šteje.. Jugoslavija je torej io Jugoslavija je torej 3krat večja! Hodimo ponosni na našo l<*pn. bogato iu veliko domovino! ski koneert tu pri nas v Barber-1 tonu v nedeljo 2. maja ob fi. uri i «Sopihajoe*je drvil vlak v dalja-zvecer. Ker je omenjenega dru-| vo. Diplomat se ie skloni, skozi ok- Stva namen izključno le razvese- no ter zapazil drugega osla.... " liti barlxM-tonsko slovensko občinstvo s precejšnjim številom najtežjih in umetnih pesmi, je upati. ';Poln pričakovanja je dospel slikar vrli griča, ozrl se proti za- da se tega koncerta vdeleži vsaka du Jn vzkliknil ves razočaran: slovenska oseba, živeča v TJarber- tonu in okolici. Pri takih prireditvah naj ne manjka nikogar, kdor čuti le še iskrico slovenske zavednosti. Da bo Slovenoem nekoliko bolj znan program konaerta. naj ga tukaj nekoliko omenim, kolikor sem ga sploh mogel dobiti. I*rvi del: 1. "Samo", društvena himna (A. Koersterj. bila pred vojno še neznana, ali se-| 2. Pomlad in jesen (Kretižar ). daj /a' skoraj vsak ve njen pomen.I 3. D zakaj si se mi vdala (Vil- Za vsakega, kdor prnle v to novo domovino, je d<»bror s tenor in bariton solo. 10. Domu (Hladnik). zbor. — Nič posebnega ,nič posebnega — dočim je solnce zahajalo na vzliodu____" * * * "S triindvajsetimi leti se je po-gnal za vsako žensko, s štiriindvajsetimi pa kroglo v glavo". Japonci in kuhalno pivo. luo dosti. Gospinlarji pridno ob-i po<_'iibiiei-o tukaj Japonske, ampak sedaj sili celo štrajk, zato nam je poslal par peč-.jypoilsk<) pivo v Avstralijo. Ni več laric, da si kratek čas delamo. Se ([alei, (,an ko bod() obviadall Ja_ to moram omenit«, evska javnost, da nas čim lepše zabava par urie. Mi pa storimo svoje, da se vdeležinio koncerta vsi zavedni Slovenci. Po končanem koncerta bo pre- Iwlal 4"K!ub koroških akademikov 1. Koroška (cona spre ml jeva njem klavirja. 12. Ozka ervica (Gerbič), cele poštenjak, ga cenim in je moj;tverospev. prijatelj; če pa je zdražbar. laž-j 1-*. Oblačku (Kocjančič), dvo-nik in hinavec, ga ne maram, pa spev bariton in tenor solo s sprem- il. Mornar (Vilhar), solo s eej zabave, za kar bo skrbelo dru- A in Mežiška doli- na j bo katoličan, luteran ali kdorkoli. .Jaz spoštujem duhovne in ne samo katoliške. anrp?V sekt. •Strinjam se tudi, kar katoliška cerkev uči. S prohibieijo niso zatrli pijan-eev. Zaprli so javne hiše. prostitucija je še ostala. <'e ne bi bilo razporoke. bi še rrf trpela morala. Vzemimo »lučaj, da žena po- Ijevanjem klavirja. 14. Slovanska peseui (Ipavec). |M>je zl>or. 15. Njega ni (Foerster), poje zbor. 16. Lahko noč (Vogrie), poje zbor. Kot je razvidno iz tega programa. bo nekaj takega, kar Barber-ton še ne pomni. Take težke žtvo "Domovina". Tudi tiste zavedne Slovence, ki jih veseli slovenska pesem, se tem potom opozarja, da bo prilika za vstanovitev pevskega društva v Barbertonu. katerega se v tako veliki naselbini zelo pogreša. Malgov. nat 2. Kranjska ..... 3. Južna Štajerska 4. Goriška in Istra •). Hrvatska in Slavonija ............ 6. Bosna in Ileree-igovina ............ 7. Ivizni deli *>gr-Ottawa, nt. ske, ill sicer: Prek-Tukaj nas ni veliko Slorveneev. murje. Medjimnrje. pa kolikor nas je. se še do*ti do- Banat. Barauja in bro razumemo. Naj omenim, d* Bačka ............ imamo lepo podporno društvo sv.j 8. Dalmacija..... Družine it. 5, pripadajoče k Dnu-' 9. Srbija ........ 2.1.VI kur 9.9.10 *' 4.7:«) *' 42,530 r> 1.200 40,000 13.000 87,000 IjC še par dni imate časa, da si ogledate največji cirkus na svetu. Ringling Brothers and Bamuni Bailey, ki daje svoje predstave v newyorskem Madison Square Garden. Dne 1. maja bo namreč zadnja predstava, in če ta teden i zamudite, boste morali celo leto I čakati, da vidite največji cirkus ' na svetu. Še nobeno leto ni bilo toliko klovnov kot letos. Menežarija presega vse prejšnje, posebno kar se tiče slonov. Nastopajo najboljši jahači, plesalci na vrveh, telovadci, gimnasti. eowbovi, trenirani med-jvedje. ptiči, konji, itd. Zelo zani" . miva je takozvana soba spak, kjer j vidite, kako. čudno igro igra narava s človeškimi bitji. I Vstopnina je malenkostna v pri" meri z užitkom, ki ga boste imeli j ako si ogledate ta cirkus. Iz New Yorka bo odšel cirkus j v Brooklyn, kjer se bo mudil le malo časa, potem bo pa nastopil svoje potovanje po drugih ameriških mestih. _ - .. . ič-S t m X X ifpff: OT.A5? V A RODA. f>7. APR. 1 večerih po krčmah, kjer pošteno in pravično ženo. Kdo ste v kočo, kjer je bila pripravljena ki t« «l< i k e Sanjal sem o revanši (osveti) i/za časa. ko sem vi«lel Nemec I ri Met/u. ' o sera bil star sedemnajst let. Sedaj si lahko mislite. «la bo človek, ki je napel vse svoje sile in ki je koncentriral ali osre«iot«H*il \ se tvoje »t ud i je na en sam predmet ter «lelal neprestano, da ta cilj doseže. v resnici tudi Uspel. P.istveni so seve«la gotovi predpogoji. < e hoče biti človek sila na svetu, mora biti ob-cktiven ali stvarni in nikdar subjektiven ali owbni ter pristranski. S tem mislim. «la ne sme človek akcije niktlar izgubljati svo-.1« g.i časa s sanjami. Vpoštev prihajajo le dejstva in el9vek.se mora dr/ati dejstev. Kako s« m v resnici zmagal v tej vojni? S tem. da sera kadil 1'ipieo. Jaz mislim s tem, da se nisem razburjal. Hodil sera svojo pot 1 .i običajni način, se izogibal nepotrebnemu razburjenju ter ohranil v«e svoje eneržije za praktični posel, ki je bil pred menoj. Ali je bila le/ka naloga? Zelo mogoče. Kot morate sami spo znati je bila naša vojna zelo črnina. Bila je to vojna med vladami. 1 e eoxotinio o Franciji, je bil naš narod, je bila naša vlada ter je bila 1 ia*a demokracija stavljena nasproti enemu človeku, nam' rt, kazerju. ki je bil mogoee inteligenten človek, ki ]»a ni bil na ia\nost odlično inteligenten, liil je igralec, zaljubljen v -aniega »be ter \ sled teya kaj sluh sodnik svojih lastnih dejanj. Nemčija o inula seveda sijajno armado ter profesi jonaln« vojake prve \rste, a ni imela uiti enega Molkeja. Mož. ki bi imel ženi j Moltkeja. l i nikdar ne pričel vojne lirez zagotovili, da bo ns',,!;i Ilusiju ne"! M ilina. V slučaju pa, da bi bila vojna Nemčiji usiljeiia. vam rečem, c.j In Moltke v«»jeval 11a jioVMem drugačen način. ttesiuea je. tla je x •-•lil kaj/er strašno organizacijo, ki je stari jmmI povel.stvrm zmo-/nih ravnateljev, liila pa je kot ekspresni vlak. katerega se je poverilo konduktorju poulične železnice. Vse je bilo pripravljeno ta m pričakoval dolge vojne, ue vem. To j«> bila /adeva, ki ni brigala le mene samega. J»o-•nost ni naša stvar tir ponienja le izgulio časa ter ener/ije, čt I.«-, m«> I«* z negotovimi porokovanji na stroške poslov. ki zali" ;t.|o ii< j><'si*f'«lric po7rnosti. Ve«lno srn hotel završiti svoje «l«*lo iiii.Mii k«>t ca za vrši navadni delavec. Pazi na današnj dan in ršnji dan bo pa/il na samega s»l>e. seveda pod pogojem, da se no brigali /a \elikc stvari z isto tuiemo, s katero se brigamo po 1 malenkostne stvari. Preveč š|>ekulaeije glede izida kake kadar siu«> prepričani, da je taka akeija potrebna. oslabi ja silo m us}M-siiost vsakega. Človek ne sme nikdar dovoliti. «la bi domišljija zbezljala /. njim vred. 1» a spoznanja sla povsem primerna ter na mestu, ker sta ko* ristiii. ler sln/ita praktičnemu namenu. Ve«lna morate namreč ime n \ mislih to, kaj s«« ho zgo«lihi v slučaju poraza in kaj se ho zgodilo \ hI maju zmage. Ali s|M>/uM\ate vsaj malo. kaj hi pomenjal poraz? Žrtve, ka tere smo doprinesli, hi bile krvave in okrnte. Cim večje so bile, tem m je bila uašu dolžnost. «la zmagamo. Takih žrtev s«- ne sme do-printsti zaman. Vedno sem govoril sara pmti sebi: < V ne zmagamo, je prišel s tem 111« 1 i koli«-«' Vsake stvari. Mi ne mor« ta o dovoliti sumim sebi, izgub o. V »led tega m«<.ate biti v stanju izmisliti si nove načrte in 110" id«'je. n«> da hi bili ]>otom tega »odvedeni od dejstev, ki se naha-1 pred vami. Zasledovati morate pre«lvsem isti konečni cilj. Sv«-ostopanje pa morate obleči v obleko, ki s«- bo zdela vsem ]h>_ ionu nova. To je edina pot, p«> kateri vam jemogoče pridobiti li za s« he ter j.h pripraviti do tega. «ia vam ImvIo sledili. V takem a iu ne bodo rekli: —Zaveoložaj tako brezupen. «la se nam z«li vsem, da so nas vsi viri zapustili ^tara suknja je tiiko raztrgana, da ne more več držati skupaj. Navdaja vas le ena misel: —Storiti moramo vse, da bo služila še nadalje. — ► Spraviti je treba raanovo skupaj preostanek infantejije, kavalerije in artilerij«-. Sklep, ki nas navdaja, mora biti močnejši kot je bil kateri, ki ras je nav«lajal preje, t im ve«"je so na reč naše izgube, tem v e«"*ja mora biti naša dolžnost, kro^ -j va^.ani. ka_ pravzaprav, lepa gospa, brez za-!bogHta pojedina. Pojeli so obilm. i»ri so suha.i zmagali. To je bila. gibanju. i.jinlje. k. so sprejel.. ^ ^^ ^ .n kf> mere?-, j pečenega mesa in popili mnogo sijajna zmaga za Johnsona 111 nje- prohibic:jo. naj jo izve.b jo s sIo|,aK.ek vina I Jaz sem kraljica Venera, bo-isklenic vina ter se gostili lo poz- »ovo naziraiije da so snhaei te-|n:: na,"in. ki se jim zdi najholjj ' |>1.i1>nvwi(.",vati Vam hočem na-'ginja lepote, ki dajem lepoto in'ne noči. lesno bolj sp«»s«tbn!. a to zmago so • primeren. j stopilo povest, ki sem jo med dru-jčar človeškemu rodu; jaz dajem | Ko so se ravno hoteli posloviti, pokvarili ju:.aški snhaei s;,ni!. ker Izvedel je. da obstaja močno siiial praviti ob ognjišču ljudem tudi to kar je najlepšega! reče Smrt Doudou-u: si? se pozneje združili s svojimi razpoloženje -proti prohiliiciji ra-j j.n-u ..J>rj z|ate„, solncn" 'mrzle-1 "a svetu: ljubezen." nasprotniki ter pili na zmago o-'di iničiua. kako se jo je vsililo ter ,r;l ,i,*cctnberske«'a večera, ko je! "Ako je tako, vi niste žena, ki •I ne svoboile eeloga človeštva. ; r* kcl. tla to ni i*a>:uinno. kajti nti- zunaj sneg zametaval okna in v j° iščem jaz kosmih j»a«lal po naših Pussvf«H»t -lohiison. ki je znan1 I,« na druga tlobn*-ha ni bila 1110-! gostih po «-e|i Angliji kol **«bjbr«Mlušni | giw'a. da >-e uveljavi iimeiulment J j»otih. •lohiisi»:i". j.' bil vpisan na ladji razvcii jiotiun ratif kaeije «h1 stra-j * * * kot Eugene Johnson. Nič poseb-1 i i držav ]»otom njih zakonodaj.1 Živel je nekdaj, pred davnim nena ni na f.j< m i,r govori / než Način, kako je bil osemnajst i 1 ,"a:. , m. rezbar. Rezbarji ali leso niin glasom, skoro šepetaje. On je | amendment objavljen, se mu zdi! reze i so rokodelci, ki prebivajo v velikosti ter bolj čokat temnosiv dežni jdašč. trd i iT 1 i I Oe IIO s:\(» obleko. srednje Nos I j, klobuk Stekleno tlesno oko. ki Kako to, predrznež?*' "Zakajt — Ker niste pravična. Vi dajete lepoto ljudem, ki imajo črno dušo kot oglje, dočim siri»-inašue. ki so polni vseli čctlnosti, kaznujete z grdostjo in pokvcko.'stva. ki prav nič ni težavno in ki "Ti si priden in pošten, toda zdi se mi, da nisi zadovoljen in da s svojim rokodelstvom ne boš postal bogat. Ker pa sem jaz botra tvojemu sinu in ker mi toliko zaupaš. bi želela, da moj krščen«*e nikoli ne hi trpel pomanjkanja. Zato te hof-em naučiti rokodel- llol • .«« ««i, iv.ik«, j« on uMTiuiuij^u ea . »lil. rezoar. ut'zuarji an ies..- I — amendment objavljen, se „111 zdil.ezci so rokodelci, ki prebivajo v kaznujete z. grdostjo „1 pokveko stva. ki prav nič ni težavno in ki popolnoma primeren, vendar pa gozdovih, v bližini frat. ter na licu Kar ^ 'jnbezui. vam m«.-,ti bo vendar donašalo mnogo tlc- j« rek« 1. da je za ljudsko glaso-! me- ta izdelujejo iz javorovega in r:l;u J«' vsak,-ga narja. ' 111 1 1.. t.......;;., izbiranja 111 pravičnosti sejete vj "Katero na '" vi»raš:i začuden vanje če je tuko glasovanje od bukovega lesa razno «|r«»lmarijo. •» 1 1 1 ' M"as.i a.i« u«i« li j . i..,i.;.»; .1- >1;...» človeška srca. Ulite svojim potom. Doudou strani l.aroda mogoč«'. kakor napruner kuhinjske /lice. -.. ««•«"*". -topili na mesto nj«*gove«_ra hist-nega. katero i»' izgubil tekom spo-:*a«la z nndicinei v Lotnlonn <;'banje za prohihieijo v in o- j zajemalke, solnjakc. skotlelice ill ^ drugo l«'s«'ii<'> posoilo. katero po- 1 lepa gospa, za vas ne gori naša i Zd rn v niš t vo. Kaj. jaz. zdravnik! Saj ven- .emstvM. -Je rekel. - pome.ija • .......; 1:: j "Kakšen norec!" zamrmra Ve-1 ,|ar ničesar ne razumem in niti sel velik uspeh. To je U-peh. ki prc-M^J' l"'Klajajo kineck.m sl on.iz.nie x nnieni • 1 1 J 1 1 1 : 1 _! ..... 1.: uera tei sKonnzgne / lament. svojega imena ne morem podjn- Dotulou pa je nadaljeval svojo sati.*' ter pre ju. »'•en ' njam. To jc rokodelstvo, ki ne pri-naša velikega dobička in ob kate- rem e 1 ovek u ni na zlatu postlano. Naš rezbar pot ter dospel k vznožju rebra Les1 '«Xc vznemirjaj se radi tega. — imenovali so Dou-1 Foun'ht*s' l>rav tJa 1>r0(l veliki ka" red st'b°j /a"Ieda «tarikavo'naj,^ p(Kl zglavje bolnikovo, za Islužkom, tem teže pa še zaradi te- zr,no> z obriaZ(M"' kl J" no; /.agrinjalo. in če me najdeš lam- ga ker se je bil preti kratkim ože- *ev kopala z umerjenimi kaj >„.,.z UosP< si lahko prepričan, nil Z tlrvar jevo hčerko, ki mu ra- "ra k i, d rzeč v cm roki tehtn.co. ,,o bolnik okreval. Potem mu v drugi pa slonokoščeno paličico < j.,^ kakršnokoli zdravilo. ' — Dobro, poslušaj me- je Smrt o«lšla. si je kupil Doudou zen dveh rok iu svojih lepih oči ni prinesla nobene druge flote. Po preteku enega leta se 11111 je rodil ' in : bil je močan in plečat ter ži- I vaheii kot veverica. Takrat pa sij I je mislil Doudou'Maciuart: "Ken. , i 4- 'je pravkar rodil i nunam ničesar drugega dati s v o- 1 iemu otroku, mu moram vsaj po- . , ! iskati dobro botro, ki ga bo ščitila ,,0: K"r 1,11 ,VoJ'' ,!,'e l|8«J«. sem čruo obleko in kapo ter postal ta- ju-ipravljena. dr/-iti tvojega otro- ko iz lesorezca zdravnfk. Ker je in ]»o<|pirala. ;iko men«* I zmanjka. Toda oseba, ki bo krstila ka nad krstilnico." To hi bila zame velika čast", j «-ilinole ljudem takšnega j človek more zaupati." ki izvrstno prilega zdravemu očesu r sega moja največja pričakovanja., --Resnično .* — Dobro, ali bi boter j«- zelenkasto sive barve. To Prcdno sem šel v Anglijo, se je teli imeti mene? — Sem popolno-l adlogo. ki je i/.premenila so- o tem vprašiinju le redkokedaj ma k vašemu razpoloženju."" raštvo v obe ud o van je, nosi pro- razpravljalo, a izza mojega pri-' "Hvala lepa. dobra gospa; sa-,il icijonist / neke vrste ponosom i lt«»da tjakaj je to p ret Imet. o ka- lno — veste, jaz bi želel odkrito-ter govori o njej na tak način kot tereni se najbolj pogosto razprav- vrčno, pošteno in pravično ženo za ponavadi govori vračajoči ->e vo- Ija z izjemo mirovne pogodbe. j botro." iak o svojih ranah. — Prosim vas spozaianja, da "te je takti, vzemite mene. ne Malo predno je zapustil London, li* bilo razprave gletle snhaškega !»<» vam žal nikoli.--laz sem sve- liaprosilo. naj govori v gibanja jiripisovati mojemu pri-'ta Ililda. za.ščitnica vaše žup- pokazal takoj veliko spretnost, so i mojega otroka, mora biti pravic-j , ",,il , '.ua jHi klicati k bolnikom. Ža- lna, odkritosrčna in poštena, ker ,M,«wvon rezbar; "to- ,1Vfllno pomoči prijateljice Srarti značaja P°r«>ka.ite malo. — Kdo pa stc;to n|ko1i ni zmotil, kadar jc govo-pi pravzaprav.' Jaz i»otrebujem ,-;]. "Kič „j hudega, ta človek h. ! Tako je torej sklenil rezbar ter Povsem pravdno botro." . kmai:i ozdravljen." V«ik.lo jc bil !-e petlal i/ svoje koče skozi gozd,i **Tak" Je! Tl bl bolJr prepričan, da se bo dotični bolnik da poišče botro. Ko je tako stopal na,et<;tl- k;,Ju P™v»ca. izmuzni' smrti. Prihajali -o k nje. ,.!> robu Visoke planine, je opazil Silm^,• 0,1 in od vseh strani ter naenkrat, kako se mu približuje- ,."Pravlc0' dobrotnjegov n«=peh je bil tem večji, ker iz dalje gospa oblečena v rdečo^ 1 ton'J sW,lte v 1,1 liiZ" so bila njegova zdravilna sred- jobleko in nebenkosinji plašč; ua J:OJat(' Vl ohs"-,:lt° vtva priprosta in lahko dostopna, j glavi je imela venec iz umetnih ah I>a„J!h "Priišcate. da so beli kot kajti navadno je zdravil svoje rož. v rokah pa je držala zlato slu't' . bolnike le s čisto vodo. Radi svojo iškatljieo za relikvije | * ,)a' Ja/ to <1«',Jlin- diagnoze « razpoznave bolezni) je Iv . . ... .... • "Dtist: je meni! Midva se ne bo- kmalu zaslovel da!.-č naokoli: ])la- Dober tlan. pritlni moz! ga .. , .... . . ,. , ,, v a razumela. Ztli s«- mi. da navzlic »js^li nagovori ona. "Kani pa ste name-, . .. . ,. . ... . . ... loeahm ne viuite jasno. — lvoliko-. ni , jnjeni takti zgodaj.' li . , , ,. - , , • krat ]K>.siljate nedolžne na "tireni»iskat botro za svojega novoro jeif-ka ". ji t ni vrne mož. s > mu v lepih zlatih cekinih ez nekaj let ,ie njegovo boga-visliee stvo zrastlo na miljone. iti juiščate luidotlele«- na svobodo.i Fant pa je vidno rastel in se Včasih kaznujete — vsaj tako se razvijal na v se strani. I).union nagovori — ljudi ne zato, ker so iz-'sprotno pa se je staral in lasje so vršili krivično delo. ampak k«*r ne mu /.•• osiveli. a- Jaz , . . , . , V;is 11». liiol-iMii lvitp^linvsit! ' je stekleno < ko. 4tera. Izza preteklega Čeprav -e j«- mutlil v Evropi; j« vršilo 21KK). prohibicijonističnih skoro dve b ti. jc hil mož. ki je zborovanj na angleških otokih., ^ ^-r'"i • t> , . , ...... . .....1 Zakaj? lakoj vam povem: lo. skiiaal napraviti Anglijo suho. v Lna sama orgaiuzaeija je imela stanu priii«'*:! s seboj nazaj vse M)7 zliorovanj. sf m in line na svojo evropsko kani-j — Ko s.ni prvič prišel tja. naic vasi ter da delite lrote vsem poltenim ljudem, prjage. ki je bila ] tod vrže na 11a- sovražne, a ta duh se je sedaj iz- j malopridneže pa kaznujete. Na 1 a učnemu preiskanju od strani gubi. mesto tega pa ravnate samo po eariiisk^i uratlnikov. Skupina j>ri- Not»enega dvoms ni. tla bo An- svojj budoiiuušni volji. Odvisno je t«*ga, ali ste vstali z desno ali| levo nogo, vi tk^ito na desno in levo svoje ljubeznivosti, darujoč Vi. oktobra seivas potrebovati *"In zakaj ne.'" vpraša svetnica »tavili smo vas v lep postranski oltar naše cerkve, da nam btwlete ji telj».v .loliiisoya iz vrst Anti-sa- srlija suha v teku desetih let in da h lisice Lige. ki je prišla na po. bodo drug! narodi t akti j sledili mol. da ga pozdravi. ol*>rož'>!i:i z nje: emu vzgledu. toploto tem. ki bi radi imeli mraz. in dež tistim, ki bi hoteli solnca : povsem pozabljate tiste, ki delajo kot črna živina, potepuhom pa. ki niti s prstom ne mignejo, da jete prednost. — Ne! Meni se to pač načrti ter splošnim programom za — Vzemimo vpoštev ekonomske njegovo kratko bivanje v teh dc- razmere. Govoril sem s kapitani želi, ni smela stopiti preko carin- industrije, z možmi, ki niso po-ske ograje. polni abstinenti iu ti so mi pove- Johnson. ki je predvsem Stati- dali. otn «'troka ,,h' vj,o n-k. Sel jo .je pričakovat na vrh "Jaz sem smrt " grozda, kamor bi po njegovem .Doudou se malo zamisli, nato pa mn«i« mora,a l>riti 0,1 tam" r . kaj pa sta hodila skupaj. Smrt je "Res, tako je. Vi ste pravični.. r»W» Mojega gosta po velikih ker nikomur ne dajete prednosti. PUstil» (™Uth- P^ visokimi tihim. ali mlad. bogataš ali!drevesi, po strminah m prepadih. Nekaj dni pozneje se odloči ne- Ib^tlisi ............ ...... pazi v vsedlini mlado gospo, vso siromak kmet ali gospod, vsi mo- polnih kamenja, po krajin, kamor --—J rajo z vami, katlar pride poslednja Doudouova noga še nikol, toliko, ker je prosta pijača. (ToluriJ Vci brn/ mzlike Vi se ne date.»» stopila. Ko pa sta dospela na jc res lep argumetnt! Prohibici-j;. je komaj uveljavljena in že jI pripisujejo ti fakerji vse mogoče dobrote.) a. vsi brez razlike. Vi se ne date,"' "topila. Ko pa st omehčati s solzami ali vpitjem, ne neko planoto vrli gore, je zdrav-date se pregovoriti z obljubami!nik že tako opc^l. da jc jeo zvon. vetu le toliko, da se bom mi | »o kazal i zvon, k> je I > i ft tako njegovejra gli.su vedno spominjal, »lar. da postal ž.- zeleukj.M«- Najbrie so bili taki zvonovi in barve. Ponavadi -o zvonovi na- re železni avstrijski, ki so dali pravijeui iz oroua. do«-.m pravijo pesniku Kiiuteku inspiracijo za o tem zvonu, tla je v njem \elika njegovo krasno pesem V mra-lunožuia srebra iu zlata. Trednu ku". Mr. Ivan Zormau v Clcve-■*> dali prebivalci du- Ifcisdu jo je krasno prevedel na republik'* veliko muo- angleščino in tukaj jo p«idajcm z njegovim dovoljenjem v prevodu: m J ga vlil hrovmšk« žino denarje, zlata iu srebra, češ, . Težko je j>ovedati, koliko dragoeeue kovini je v njem. iiesniea je le. «la je ni toliko, d:i bi preprečila zelenico, Zvonove so najpre uvedli meni- Raznoterosti i Smrekovi češarki .i i tik pred so premalo poznana pomoč za je- Drevo je služilo za vislice in med j govori Smrt. "Luči življenja mestnimi vrat mi. —, hočete reči!" Vsak tiko. ker saj po mestih niti uc ve- i-arodom je živela pravljica, da, kristjan, ki živi sedaj na zemlji, do. kaj je češarek. To je smrek i 11 l»o turško gospodstvo obdržalo. i",a tukaj svojo svečo, h kateri je storž, ki je prve mesece rdeč, po- dokler se bo obvarovalo drevo.i P'"ivezano njegovo življenje.** i.eleni proti jeseni iu dozori 111 o- Nato so trhlo drevo podpirali od leseni šele drugo leto. Za zdravilo \^eli strani in ga obdali z železni "To so luči življenja'*, mu od-lmoja?... Prav rad bi j«, videl!"; I "Ulej jo. ravnu tu pod teb«»j Kaj s tem I je." "Ali. to ni mogoče!" je jecljali Doudou ves piebledel; " saj je Že skui-o popolnoma dogorela. Vsak hip se l»o utmila !*" { "Da. o j .dragi prijatelj, živel v/klik- !><»š samo -*e 11-i dni. " 1 * * vse te; "Kako. kako! Tri dni sa- Severova zdravila vzdr/ujejo 1 »d-a\ j c •. <>rU r i n h . "To je zelo zanimivo!" Tie Doudou začuden. "Ali From yonder steeple eliiuie* the liell, \Vh»*ii »lu»k i-rw«ei»- over bill ami «lell. Uiti;; «'ii. ring <>ti. from hclfry height, «»f liouie r»i-nll tlie tueru'ries liri^lit ! Kin,: i mi. riiiir on. with *\vet-| refrain. Ami sing io iue o'er foreign plain: •To iue ili.>ii «-v«-r weksmie art. | To tue iliv ringing s»*ni< to teli That I rti-liiM' iu native deti. Where known to me is every face. \Vtwr»* fri»'iHttiiM".< t ti*- hrtrt iloth ;rra<-e , So let me hearken to thy ehiiue, «• -H.thc my heart in foreign «-!itue. ; Th..n i vcniutf U-ll in y».ud**r height. :«»f Iioum- re« all the inm'rits bright! Ili nekako 4t»s m v heart", za on«*ga ča^a uporabljajo tudi pristaši drugih ver zvonove, da kličejo k -lu/.bi boji. Budistovski ostan v Tokio na Japonskem itua enega največjih zvonov na svetu, ki tehta preko 74 ton. Največji zvon j«- v -Moskvi, ki tehta 440.t*K) funtov. Prvo zvonenje v Jugoslaviji, ki je vzbudila mojo pozornost, j«-' bile dve postaje izza Občine, pri-! hajajoee iz. nekega daljnega zvo-j ilika. Bilo je v nedeljo zjutraj koneem meseca junija. Naš poscb-J ni vlak je bil obstal. Ameriški j poročnik Murjihv, ki je z nekim j drugim ameriškim poročnikom1 spremljal našo pošilja le v v .Jugo ' Pueblo. Colo., aprila 19:20. Valter Predovich. se nabira rdeče češarke koncem mi obroči. A zdaj ga je podrl junija. Izlušči jih in posuši meti -nežni vihar. Verni Turki Hoje okni ali na peči. Ali pa namoči vdano okoli parohka in eakajno sveže luskine v finem špiritu, do- na svoj "ki-sinet". bi Iboš krasno rdečo tinkturo, k; pt izvrstno mazilo za kostne In Duševni in ročni delavci udne bolezni. Za gnile zobe. za gleškem. katar pljuč in sapnika kani malo Lord Burn liani. predsednik ve-tinkture v toplo vodo in izpiraj si likega dioda časnikarskega ti-k. usta. grlo in nos. Tudi za druge zavoda (Neswspaper Press Fund bolezni, kakor črevesni katar iu ki -e je nedavno vršil v Londonu, želodčne krče. je dobro vlivali na .i« izrazil svoje zadovoljstvo, tla bolni kraj to tikturo, «»itno je sa- se izboljšale razmere vseli >lo-tno to. da madeži dolgo ne izgi- je v, kar jih je nameščenih v čas-mjo iz perila. Za jetiko jejiaj- nikarstvu. tako duševnih kakor boljše, da kuhaš čas iz luskin, pest ročnih delavcev. Tisti, kateri se luskin prevri na pol litra vode in trudijo, obrniti usodo naroda uu lučh-e. nekatere s> majhne: nekatere no velike zelo' mo! — To vendar ni mogoče! — jvdne življe-M ;lejte. gn«ip nja in žar-če. druge zopet kot da telji smo. so v zadnjem dihljaju." "Da. vidiš, to je kakor v Smrt. dobri ;«rija-li ne bi dala ta stvar nekako urediti.' Ker sie vi lastni-člove- tega gratia, iu vendar lahki« na An- *k«*ni življenju, nekateri jetlva za-j podaljšali mojo svečo - tem. tla čuejo rasti, drugi so v cvetju let. odvzamete tej tlolgi sveči tukaj tretji zopet so čisto blizu smrti.!nekaj \ sak dan se rodijo otroci, vsak moji." dan umirajo starci." Sence j no!" za mrmra Dou-jdoii .ki na je zona vpreletela po vsem telesu. "Glejte tam 4 s vet" o, ki je med največjimi voska pa ga d< •tavite ( "To je sveča novorojenčka. "Nemogoče ,i»* to! Ta dolga »ve-' •"•a je luč tvojega sina. in če bi jaz storila, kar zahtevaš, ne bi bila tisto pravična. — Torej, sedaj vidiš, »la sem ja/. pravica vama." "Da. to j«- resnica", vzdihne ne-' Spomladanski • vv •• izpuščaji so zelo neprijeten kinC in povzročajo skoraj neprer.aiajoce boiedme in trpljenje. Poznan: so vsled svojih srbečih lastnosti in vsled trdovrat-nosti za zdravljenje. To povzroča nečista kru Očisti kri potem v porabe S evera s Blood Purifier (SeveroTega Kričistilca}. ki je priznan kot regulator sistema "ni pomaga naravi v izločevanju nečiste kri ter tako odpravi mehurje, rane. 5 izpuščaje, pnšče m splošno hiranje, u Poskusit« ga. Naprodaj v vseh * lekarnah. Cena $1.25 in 5c da.-ka. § w. F SEVERA CO. -CEOAK RAPIDS. IOWA uživaj predpoldne iu popoldne po nova pota. menijo, tla j«- duš»'vno , - " - ^ , " - i - i-. i - - ii - dvajsetih let. o-mmki litre, mlaeiiega eaja. Ku- «le!<» samo na sebi manj vrednG ''Jugoslovanska matica" 1'stauovilo se je društvo, ki je (velikega ]>omena za ves jugoslo-slavijo. je rekel, da se mu zdi, kot^vauski nan hI — " Jug«»slovaiiska ila bi bil zvon ubil. Tedaj še ni- Mntiea". V nedeljo 21. marca je sem vedel, da j.- vzela Avstrija te- hil v Ljubljani velik manif«*sta-koni vojne \»o med iu baker in ''ij^ki obhod in ustanovno zboro-nisem vedel, če imajo .higoslova- vanje. Obhod je >»il veličasten: ni kijj te kovine. Skoraj iz vsake-• v,*s narod je pokazal, da sočiistvn- slovenskega //onika je vzela!jo s l»»ati v zasedenih |io enega ali %••.*: zvonov ler jili 7'1"J.ijli. nudtiiitesi ila z železnimi. Stan mož.', k. me je peljal na kor v Kibitiei, tla mi pokaže orgije. Ha katere je I ii zelo ponosen, tui je |>ovedalT tla s«, v zvoniku samo trije zvonovi. ii. sieer najmanjši trije. Videl sem, kako so s«* mu posvetile solzi v očeh. ko mi it o- h. rilj novoustanovljenega dru-»tv.i je: pospeševati v gosptMlar-skeni oziru .lugoeslovane v tujini, jih podpreti kjerkoli in kadarkoli moralno in gmotno, zastopati njih /.ahteve m pravice doma preti na- o teh liibniea so javnostjo, pred odločilnimi či-nitelji v iu izven mej naše države, pripovedoval Potrebna sredstva t v. tlarovi I at i se mora vsak dan sproti. Ne- kakor manualiio delo. Na duševne' ki zdravnik na Kiiskem si je bil tlt lavee se gleda kakor bi spadali naredil premoženje s tem. da je k zajetlalecm ali eelo k podreje-prodajal in naročal smrekove Iu- nim slojem, kojih plače so že do-j skine kot čaj za jetiko. S tem je segle svojo višino, a so dosii niž- S pozdravil mnoo Ijgtuli. ki niso ni- je kol plače ročnih delavcev. Veti vedeli, da pijo smrekove česar- ^tli ga. tla tiobivajo vsake vrste " ke. Ta čaj les ni prav prijetna delavei primerno mezdo, ali poleg pijača, ker ie jako smolnat, pri- tega bi zastonj prikrivali dejan-: dobi pa na okusu, ako mu prime- ske razmere, ki se nam kažejo. < 'e- ? šaš žlico smrekovega sirupa. I m- papirja je štirikrat do petkrat j višja kot "pred vojno, a zaloge so Kinematograf in Roentgenov apa- st zmanjšale, d očim je povpraše-j ^t« (vanje narastlo. Protluktivru stro-l Dva frailer.ska. zdravnika dr. ški so trikrat večji. Pri vsent "In g«»ri .'* mladega postaram še Recite mi vendar, dobra bo-,umrl." tra". nadaljuje nekdanji rezbar. da ta tukaj, ki tako žarko srečn« Doudou in skloni flavti. 44Vse, kar š«> moreni zato s .i-' j»re-1opil človeka riti", povzame Smrt. "je to. iia te /n'rudil \ In j»r;tsn.aje se za ušesi, "kje na je domov, j, bolj. da boš lažje ravno v nasitila Doudou vrnil pravičm t ar. tako trhel.' se je vrnil na prair -kup pi ko se j bil tako »t- pni. e. -c- ■ »je iiiš.» ter se hu in pepela, oiičm trenutku, ko j»* n-njegova lu«" v giajš<*:ni lwitre Smrti. Pr«'s-tavil Janko Kotnik. M m orijo prispev-anaritie. dolimlki zvoneh. na katere je bila jako ponesiia. Nekega dntštvenih prireditev, ^»tljetij dne sla pnšla d\a vojaka - mi in izkupičkov za knjige in brošu-.1' piavil šla v zvonik, odieza- re. zbirke ter društveno imetje. < lan društva more postati vsak Jugoslovan, brez razlike spola iu starosti, ako ga sprejme katera-j padel na tla največji zvon *.M o- .koli podružniea na ptnllagi sklepa Ja zvonovi lilo*. Zdejo ter jili vrgla skozi e nit je kot da bi u-ui<• jo last1.o družino. Ko menovau. je čudno zastokal "'^»ega zbora, ( lani so: 1. častni, vojvodi Kari Franc Jožefu kot I at kot zastoka človek v nesreči. In v>i smo zajokali. Kaj se hoče, ne bodo uu zvonili na zadnji poti. Ribniški dekan, s katerim sem govoril, ko je bil vsled bolezni v postelji, ini je rekel, tla mu bodo najbrže ameriški Ribničatije poslali dovolj denarja, da si kupi i nove zvonove. Pripomnil je. tla ni bilo nobenega izhoda. IV bi ne Lorcaond iu dr. «'oman. sta >est.»-\ ila pripravo, nektt kombinacijo kiueiiiatttgrafa in Roentgenovega aparata, ki omogoča projektiranje gibanja notranjih organov človeškega telesa na filmu. Strokovnjaki si mnogo obetajo od te priprave za zdravniško vedo. Pravda med tivsyn cesarjem Karlom in avstrijsko vlado se vrši radi štirih velikih gobelinov. ki predstavljajo "llistoire tie Don Quixote" .in ki se nahajajo na cesarskem dvoru. Gobelini spadajo v zbirko umetnosti bivšega nadvojvode Franca Ferdinanda. kateri jih j«' svoj čas z o-poroko določil takratnemu liad- t j. tisti, katere imenuje dreštve m osrednji zbor radi izrednih za--tane {MKipornik. Društvo ima sv«»j setlež. v l»eo- Jioteli /m,nov prostovoljno dati. pokrajinske jKidružnice pa ajajo v lieogratlu. Ljubija- bi jih bila Nekateri s Avst ri ja mi pa .ilo eeh vzela uali jxive- ni. Zagrebu, Sarajevu. Splitu. Xo-t'ali, tla so nekateri duhovniki ra v.-m Sadu. (Minju in Skoplju. Po-«levt>lje izročali zvonove, samo da krajinski podružnici s»> podrejene poka/ejy svoj \cliki " pa t riot iz.emi k ra je\ ne ptnlružnice, ki se osnu-Dižali so se pregovora:- "Roka j*'j", čim prijavi v posameznih roko umije", češ. Avstrija nam krajih >voj pristop najmanj legat Ti gobelini »»o vredni okrog l.^O miljonov kron. Seveda jih zahte-\a avstrijska vlada zase. dočim bivši cesar Kari mnenja. «la je tr čisto privatna imovina ter da se je sedanja vlada že opetovano izrazila, tla ne bo zaplenila njegovega privatnega premoženja. pla< ali moremo biti proti ,v«l'«ih članov. Društvo stoji na "isto nadstrankarski ix«llagi. Mi Slovenci smo prehudo in predolgo čutili lilai>čev-ki jarem v tujem podan i št vu. Zato je pri- akovati. da b.uno razumeli klic ilaeeuih bratov in jim prihiteli ,, t .. i ii« radodarnih rok na pomoč. Naj ne Zagrebška katedrala ima samo . s2, .. ... it»o Nlovenea. ki 1 »laj »»ji T R.iz vseh krasnih zelenih hrili-čkov Slovenijo kličejo se«lwj ti i adomestki v «*erkev. Tti zvone-1. nje pa nikekor ni to.ko kot je zvonenje bakrenih zvonov. en zvon /. jasnim giasoui. dočim sem slišal najbolj melodično zvonenje v Sarajevu. Najprej »emj£tt„a vprašal ljudi, toda vsaktlo mi je tMlgovoril, tla zvoni že t«»liko časa kolik »►r se spominjajo ljudje. Ko zm«>re. sem bil v drugič v Sarajevu, sem j s« odpravil v župnišče, to podrnžn ieaui pa se društva v-aj od časa do pomnil s primernim zue-"kom. Kaj pa je 1 »linar na mesec .' Ta znesek nieitda lahko vsaktlo Vojaško-teritorij&lna razdelitev Jugoslavije. Prestolonaslednik regent Alek- , , ... -Etider je podpisal ukaz o voja-< «'ntral hotelu se je zdelo, «la bi .. . . .. . . , . , .. , ... , , . .. hko-teritonjalni razdelitvi kralje- jaz rati slisal kaj roiuatit lenega o . ..T,^ _ 4 . . t .. „ ... , l^tva Slls. S tem ukazom je bil za- tem zvonu. ( lVipomniti je treba. mestu ne brije nekoliko j da se zanj nihče ' gai. Povedel me vstran preti staro skladišče ter mi začel pripovedovati, tla je bil v tem sklatliš«-)! najden ta zvon. Tja ga je privrdi-l neki turški beg kot Zvišanje plen iz nekega avstrijskega mesta. To se je baje zgodilo v pet-1 i.ajstem stoletju. Par sto let poz- j tnenjan ukaz z dne 19. avgusta 1919. Yt njim je vse kraljestvo ' I razdeljeno v 4 armije, 16 divizij- skili oblasti. 48 polkovnih okrožij. 1!»2 bataljonskih srezov. Letalca sta našla v Sahari smrt. Skoraj ni več upanja, da bi bila general Laperrine« in njegov pilot Bernard, ki sta na 18. dan meseca februarja odletela iz Ta-tnanraseta v smeri proti Timbuktu, srečni pristala. V Parizu so tega mnenja, da sta našla svoj grob v Sahari. Guverner timbuk-toveski je osnoval smotreno poizvedovanje. ali brez uspeha. Ta-manrasset je oddaljen txl Tim-luikia 400 milj,. Vsa ta razdalja je skoraj brez človeškega bivališča in brez vode. Prvotno je hotel odleteti z Bernardom general Ni-velle, ali v zadnjem trenutku je bil odpoklican na Francosko. Prerokovanje. "Neue Zurieher Zeitung" je priobčila prerokovanje nemškega profesorja fizike R. Mewesa. On pravi, da do leta 1932 ne bo še miru, marveč bodo še revolucije in boji. Od leta 1932 do 19b0. bo mir. Razvijala se bosta promet in kultura. Od leta 1900. do 1988. bodo zopet vojne. Potem bo mir do leta 2016, potem zopet boji itd. pri-j; mernem priznanju vloge, katero .tnajo ročni delavci, sodi. da ta-j nedostatki, ki brezdvomuo vladajo, temeljijo na ncrazumimni j nvaževatijn. V celi indiislriji je treba imeti smisel za dostojnost.! p.oj zaradi nilatiškega "pušelca".j Dne 9. avgusta 1919 so mlatili! pri Lekšeto\ih v Jarčvrliu pri liučki. Po tamkajšnji navadi so izročila tlekleta fautom-ndatičem šopek cvetlic v varstvo. Velika sramota je. če jim kdo odnese ta šopek. Janez Lckše je sicer jmznoj čuval ta šopek, vendar pa je zapazil zvečer, da je šopek nekam izginil. Takoj je sumil, tla so ga odnesli Matkotovi iz Jarčvrha. ki so tudi mlatili ta tlan. Lekše je šel s Francetom Malkarjem iskat k -Matkotu ta šopek. Vsak od njih je bil oborožen s cepcem. .Lckše pa je imel pod suknjičem tudi bajonet. Matkotov sin Ludvik je vprašal prišleca. nič hudega ^slu-teč. če sta prišla metle klepat. Tedaj ga je pa Lekše že udaril s cepcem po rami in po glavi. Na pomaganje j«' kričal, zato .11111 je prišla na pomoč sestra Marija, ki je hotela braniti brata. Lekše pa je potegnil bajonet in močno sunil žnjiin Marijo Mat ko v trebuh, 'ia ji je predrl celo trebušno mreno. Tako se je s krvjo oprala sramota. da je bil ukraden mlatiški šopek. Ali prišla bo druga sramota. večja od prve. ki jo bo nemara prizadjala Lekšetu roka neizprosne pravice. Pravična botra produkcije premoga v Jugoslaviji. V državnih premogovnikih se pričelo z intenzivnejšim delom neje ho zvon naši ter ga obesili v zr zvišanje produkcije. Ker ob-rvouik. stoji tipanje, da bo produkcija Jaz sem vedel, ge me ne držijo več." Ko sta bila vstopila, je lastnica gradu potolažila svojega gosta z obilno večerjo, pri kateri ni primanjkovalo ničesar, potem pa ga je peljala na kraj velike dvorane. <»dkt>der se je skozi tklprto okno videl neizmeren ograjen prostor, kjer je na tisoče in tisoče prižganih sveč bilo pritrjenih k zemlji. In ker se je bilo medtem že zno-čilo so te neskončne utirijade sveč plapolale in trepetale posebno čudno v nočni temi. Bile so med njimi dolge, srednje velikosti ter čisto kratke; nekatere so mežikale s slabotno lučjo, druge pa so razlivale žarko svetlobo. Doud«m je nekaj časa stal ves osupnjen ob tem prizoru, potem pa je vprašal gostoljubno gospo: "Sveti*angelji v nebesih! Kaj pomenijo vse te brezštevilne lu-čiee?" »■ti Najzanimivejše, in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. i Veliko yeč slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. 8L0VENIC PUBLISING CO., ^ 82 Cortl&ndt Bcnet, " New York, N. Y. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. ~ Naslov _________ . ... ........................... Mesto in država •s - ——■-"— OLAS NARODA. 27. APR. If»20 - J < .. . .-I ^ X J J...JI — v Clemeneeau* Francos, — tako poroča Key ' Dvomim, da bi mislil, da so te ne s — so imeli svojo politiko, tie- j značilnosti lastne le Nemcem, in ineneeau (izp. Kleman.so) je zap i- f-e so njegova ral oči z izrazom trmlnosti, ka-; kakem drugem narodu bistveno ni. .\'i nosil s seboj n<* papir-1 jev, ne listnice; ni mu pomagal noben osebni tajnik, dasiravtto so bili navzoči razni francoski niini-si ri in nekaj vešča kov v stvari, o kateri se je razpravljalo. Njegov korak je bil še trden, njegova roka in njegov glas dovoli močna, kljub temu, da je ' il videti po-sehno po atentatu zelo star. Kot bi hotel hraniti svoje moči za izredne prilike, je redkokdaj govoril in puščal ministrom in ve-šeakotu, da so pričenjali z razvijanjem vprašanj; često je zapiral oči in se zleknil v naslonjač z brezčutnim pergameutuim obrazom, z rokami v sivih rokavicah, sklenjenimi preti seboj. Tupatam kratek stavek, rezek ali ciničen, kako vprašanje, popolna brezbriž r.ttsf do svojih ministrov, ki je ni skušal niti zakriti, ali pa trdovratna kretnja, podkrepljena s par besedami v zbadljivi angleščini. On sam izmed štirih je poznal oba jezika, kajti Orlando je znal 1»' ftatieoski. Lloyd (b orge in Wilson samo angleški. Zgodovinske važnosti je, da Orlando in predsednik Wilson nista mogla med se-boj neposredno občevati. Wilsonovi svetovalei so obkrožali Olenieneeaiija, takoj nato so se približali angleški veseaki, «la bi zaznali uspeh razprave in vitle! i. če gre vsem dobro, zato so prihiteli Francozi s sumom, da l)i morda drugi ne sklenili kaj brez njihove ve*tnosl i. dokler ni bila \ sa soba pokoiieu in je debata, v ' l»e|i jezikih postala splošna. Moj zadnji in najholj živ vtis sem od-r.esel z enakega prizora, kjer sta Wilson in Lloyd (leorgc stala sre-tli nemirne gruče iu v zmešnjavi kompromisov iu protikompromi-vov, sredi 4ntja in razsajauia, ki ni pomenilo ničesar iu ničesar koristilo. In Clemeneeau, miren in sam ob strani — ker se stvar ni tikala Francije — je slonel v svo jem naslonajaču iz brokata, brez-strasten in brezdušen, zelo star in trmi en. todn opazoval je prizor s ciničnim in skoroda krutim izra zom v očeh j in ko se j«» konečno nemir polegel iu so se vsi vrnili na svoja mesta, so ttpwz.ili, «la je — izginil. Čutil je za Francijo to, kar Pe-riklej za Atene: samo ona jo bi h>. vse drugo zanj ni veljalo nič. Toda njegova politična teorija je bila hismnrckovska. Imel je le eno iluzijo; Francijo in le eno razoea renje; človeštvo, s Fran« »o z i in s svojimi tovariši vred. Njegova načela glede miru se dajo izrazi ti preprosto. V prvi vrsti je s prr pričanjem vrjel, da Nemec raz ume in more razumeti le ustrahovanje; je v pogajanjih brez veli kodušnosti iu brez kesanja; ni pridobitve, ki b? je ne iskal in se ik umakne nikomur, samo da si pribori korist; je brez srca, brez do< tojaistva, brez usmiljenja. Zato se z Nemcem ne smete nikoli pogajati n li se sprijazniti z njim. svojo voljo mu morate diktirati. Hnruo tako va* bo upoitoval iu le tako mu zabranite, da vam ne vera. tla je »ra svetu, takem, ka-. t , , , . , .. , , IkiG zdravstveni zavod KiklijevJ krseii je. prostora za lake reei kot . 1 , • , r i - i t manj znan domačinom nego on-j je Liga narodov, ali da )e kakr-J načelu samood- iskovalcem iz Brazilije, Britanl-j j« , Nemčije. Finske, Kumunskel šenkoli zmisel v ločbe. raztin bistrovidno formule za vspostavitev ravnotežja sil * lastnem interesu. Vse to so pa same splošnosti. Pri navajanju praktičnih posameznosti miru. ki je po njegovem neobhodno potreben za moč in varstvo Francije, bi morali upoštevali vse zgodovinske vzroke, ki s o vplivali na vse njegovo življenje. Pred fraueosko-nemško vojno j je bilo število prebivalstva Fran-J* ^ kaznijo 10 do 20 kron eije in Nemčije približno enako; iu iz drugih neslovanskih dežel. | Kako to.' Konsorcij zdravnikov,j ki je kupil pred vojno zavod od; starega tolerantnega Švicarja, jc ostentativno ignoriral vsako: publikaeijo v kakem slovanskem! jeziku. Prezirajoči samonemški' napisi so se šopirili ob jezeru in! ikazili okolieo. 1 o podobo raja. — ! I službeneem, samim Slovencem.' premog, železo in brodovje Nemčije je bilo še v otroški dobi razvoja in bogastvo Fr. ncije je bilo znatno večje. Tudi po izgubi Al-zaške-Lorene ni bilo velike razlike med prirodnimi bogastvi obeh dežel. Toda v metldobju se je to stališče popolnoma izpremenito. Leta I'll4 je štela Nemčija za 70 odstokov prebivalstva več. nego Francija : Nemčija se je bila dvignila med prve industrijske in trgovske narode sveta, njena tehnična zmožnost in sredstva za pro dukeijo bogastva so bila brez primere. Nasprotno je prebivalstvo j I prepovedano, izpregovoriti slo-1 vensko besedo, tudi očetu k svo-1 jim sinom. Ali obračun jih je do-1 hitel nepričakovano hitro. No-! vemberski predlanski dogodki so jih zmedli tako, da so lani, ko se j je Bled povzpel do nenavadne ži-1 vahnosti in prometnosti, osupli držali roke križem. Ta brezbriz-i nost je povzročila premnogo kvarj ugledu Bleda kot zdravilišča In prometu na lijem, kajti cele vrste j tujcev niso prišle ali pa so odšle, > ker ni bilo niti ene solnčne, zrač- j ne, kamoli tople kopeli. Zagrize-j no nacijonalno in obrezano vod-j stvo pa je obtičalo v mučni smeš- Francije bilo «tal.io ali pa pada- letos so last,likl l€| lo in v razmerju z drugimi narodi,™ajevali, " ničesar zapoeeh. Ko se je nahajalo v resnem propada-J^ vlada videla, da se družba ka-i n ju z ozirom na bogastvo in pro-luktivno zmožnost. Kljub zmagoslavni sedanji borbi je osi al tore j bodoči položaj Francije nestalen v očeh moža. ki smatral evropsko civilno vojno kot nekaj normalnega ali vsaj periodičnega in da bo ta način sporov med organiziranimi velesilami. ki je trajala zadnje stolet-trajal tudi v bodo«-c. Po tej viziji t»o«ločnnsti. j«; evropska z«ro dovina določen«, da ostane večino tekmovanje, v kateri je Fraueija topt>t igro dobila, ki pa to ni njena zadnja igra. Iz vere, da se stari red bistveno ne izpremeni. ker sloni na človeški naravi, ki je vedno ista, iz nujnega skpctieizma do nazorov, ki jih zastopa Zveza narodov, se jc logično razvijala politika Francije in Clemeneeau ja. In v resnici bi velikodušen mir in pravična pogajanja, sloneča na ideologijah" kot so štirinjaste točke Wil-sanove, povzročila pospešitev vsta jenja Ncm«"ije in bi približala dan. ko bi mogla zopet pognati proti Franciji svoje ljudstvo, ki je številnejše, in svoje večje moči in tehnične zmožnosti. Odtod poti eba "guaratingie", in vsako jamstvo je zahtevalo ob vedno večjem razvnetju, da zato vedno večji vrjetnosti * revanche' Nem eije, nadaljne potrebne odredbe, da jo za tre. Ko je sprejet tak vidik člove-Skih stvari, je zavržen drugi, to je: zahteva pa " kartaginskem miru" je neizogibna in nima mej dru je, kot v sili, s katero se pri-: sdi sprejem tega miru. Zato se Clemeneeau ni smatral vezan po štirinajstih točkah in je pripuščal drugim ona prdagojenja, ki so bila otl trenutka do trenutka potrebna, da rešijo tankovestnost ali pa osebo predsednika Združenih držav. Cleinenccaujeva politika je bila politika starca, čigar najbolj ži vi vtisi in najbolj močna dušev-h spadal« preteklosti in kor lani takt* tudi letos me nei gane, je energično posegla vmes.j 1'ozvala je spretnega našinca dr.j Zvon i mira Janežiča za zdravstve-j nega vodjo, stavila sposoben in i tielaven aparat uslužbencev, po-| skrbela o pravem času za vse po-; trebščine in za materija!, sedaj šele se je družba osokolila toliko.: da je vzela čopič v roke, preple-j skala stari grešni konsoreij z be-lomodrordečo barvo, pa samo za-1 to. tla bi se izvila iz rok oblasti in pokore. Na Bledu je vse ogorčeno in bi uslužbenci ter občani re-voltirali. ako bi se stari čin itelji ( drznili stopiti na plan. čeprav v; slovenskih haljah. In zakaj vsej tako tajinstveno * V čem ima mi-' i:istrstvo garancije, a; da ie iz-; vrši neovirano, kar je odredilo' samo iti radi česar je postavilo j zavod pod nadzorstvo, In da so i pritegnjeni lastniki v istini naši j državljani, ne le maske 1 Čim sij da poverjeništvo izviti svojo moč. | je zapečateno že tudi letošnje o-bratovanje. Nobe»ia fuzija, nobena prodaja, nobena preosnova ne more dozoreti tako naglo, da lw vzpostavila zavod do pričetka sezone po štestletneni mrtvilu, ako vlada izpusti vajeti iz rok in zaigra edino možnost, da se zavod letos otvori. Na to opozarjamo! Deželna vlada, ki mora čuvati nad davčno močjo in tujskim prometom. ne more in ne sme dopustiti, da bi lanska brezbrižnost in nemarnost ogrožala še letos novo fazo raz vitka na Bledu'. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedaš: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB: JOHN PEKBC. 44» Watt. St. Dttm, ONa Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bok 33, Lfladvila, Gol«. Glavni tajnik: FRANK SKBABEC, 4b64 Wash. &U Denver, Gol«. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. S, PueMo, Golo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC, 4485, Lograo Su Denver. Gola Banpnlk; FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut St. Leadrtle, Golo. NADZORNI ODBOB: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL. KAPSCH, 606 N. Spruce St-, Colo. Spring Goto. GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, n^f POROTNI ODBOB: Predsednik: ANTON KOCHEYAR, 1300 Berwtnd Ave., Pueblo, Gala JOHN KOCMAN, 1203 Mabren Are., Poeblo, Colo. FRANK CANJAR, 860-501 — 45 Ave, Denver, Gola ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ* BR. 2, Box 132, Pneblo, Gola. FRANK MARTIN JAK, Box 25», Ely, Mina. PETER GESHELL. 4464 Wash. St, Denver, Gol«. _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. 8. BURKETT, 4487 Washington St, Denver, Gola. BLAB NARODA, 82 Cortlandt Street Now York, N. z. Toe denarne nakanice 1« vse uradne stvar! m pe«IIJoJo aa gt taj-atka, prttoibe na predsednik« gL nadaornegs odbor«, veeplrne ndm p« na predsednika glavnega porotnega odbora. I Oglasita naj se moj brat ANTON* TTNNKR in sestra JOHANNA DOMEIX*. Sestra je bila b-ta! lili« v Lake Village, (bit.. t'a-J natla. brat pa nekj»* v Združe- KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW VOKKA La Lorraine nib državah, po poklicu je cev- a^ij^ere Ijar. Moj naslov i»*: Franc Tiui-'Pres. wn»on % , ■ , .1 Philadelphia uer, Nmarje-Sap. Dolenjsko. Ju- Leopoidina goslavia. (27-28—1) Trancce , ° v - . La Savole ---------New York 1Su»auehanna Rcchambeau POZIV! ltartolouiej Kituar. doma jbukovice (Buchber . tare tJriže pri Celju. Štajersko. umrl vsled ;nesreče dne marca li»2(? iu l»il pokopan iz katoliške slovenske ; cerkve sv. R^ka v La Salle, 111.. na tukajšnje pokopališče sv. Vin-, »•Vl A .' Doma je iz vasi Jelša, okraj Kamnik. Pred (1<*-<*timi l»-ti .i«* bil nekje v ("oloraJi, st>»iaj pa ue win. kje j<'. Prosim renjem* rojake. »'•«• Ido ve za njegov naslov. naj '_rii ini naznani, ali naj m* pa sani oglasi -vt.ji 'ri: Franea l»«»lta. ])ose>tuiea v vasi t'oliiiske št. 7. i>ošta Zairorjf ol» Savi. Kranjsko, Jugoslavia. ,27-28-4 OGLASI NAJ SE JOTIN OFFAK. Pri nas ima pismo iz stare dtrfnoviiii' oil Katarine Offak. I "]ira\~nist vo (ilas Naroda. 27-28—4 i X 1. 115.00 10.00 4. 64.00 5. 97.00 10.00 7. 34.00 30 00 h. 74.00 10. 14(H) n. 114.00 13. 66.00 14. 142.00 16. 159.00 17. 39.00 20. 24.00 21. 31.00 10.00 23. 400.00 25. 23.00 115.00 64.00 107.00 64.001 74.00 j 114.90 14.00 j 66.00! 142.001 159.00. H9.001 24.00! 41.00! ZENITNA PONUDBA. Fant. '10 let star. dobrega značaja. s stalnim delom in lepim pri-Pridite takoj, pripravljeni za de- hrankom. zmožen s|.,Veuskega iu lo. — II. Kramer, Bo^ lul, Ha-i nemškega jezika, se želim sezna-zard, Ky. (IS—5)jniti s pošteno Slovenko v starosti od 22 do 2S let v svrlio ž ■ra «8 2 00 flO h O ž? 2'J a 0 si tr. ti T3 m S m • .S — 0 »M * « »1 T3 M ■»n dS p a OB — »30 O O N •J es K £ P a- sz 5SJ ca 1. 94.70 93.75 9.50 197.95 3. 146.40 152.50 21.30 320.20 4. 25.67 24.00 1.00 3.10 .25 .25 54.27 5. * 114.46 110.25 14.20 1.00 239.91 16.27 21.00 2.40 39.67 7. 68.66 65.25 1.00 8.40 .50 .25 39.67 S. 32.83 33.00 4.40 70.23 9. 49.02 52.50 1.00 5.58 .25 108.35 10. 2.91 3.00 .40 6.31 11. 20.70 23.25 3.10 47.05 12. 8.16 12.-">0 1.39 .75 .r»o 23.30 13. 17.81 21.50 1.00 2.50 .25 .25 43.:! 1 34. 25.39 29.25 3.50 58.14 15. 7.21 6.75 1.04 15.00 16. 94.90 117.00 15.40 • 227.30 17. 21.71 24.00 3.10 48.81 19. S.70 9.75 1.30 r r 19.75 20. 18.95 21.75 1.00 2.70 44.40 21. 50.31 51.80 2.00 6.20 .25 .25 110.81 22 24.11 24.00 15.03 73.14 23. 19.72 22.50 2.60 *r 44.82 24. 18.12 14.25 3.13 35.50 25. 6.19 9.00 .80 f 15.99 897.90 942.55 7.00 131.07 3.00 1.75 1983.27 Third T. S. Liberty Bond oil $1000.00 42.50 Skiipn Dohodki za mesec mare. 1 920 $2025.77 Rad bi izvedel za naslov mojega ttjea ANTONA N VAA'. doma iz vasi Dane, fara Staritrg pri Ložu. Pred nekaj časom je bil v gozdih v Pennsylvaniji. Rojake prosim. ako kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, ali pa če sam čita ta oglas, naj se sam javi na naslov: Jacob flerbee. 1447 K. IT !. St.. Cleveland. Ohio. * 23-27—4) Rail bi izvedel, kje se nahaja moj popolbrat JOŽEF OoRENT. Rojen je bil v vasi št. Jakob št. 6. fara St. Jernej, okrajno so-dišee Krško ua Dolenjskem. Pred vojno je bival pri svoji materi nekje v bližini vasi Puil-lag pri Krškem. Star je 25 let in j«' bil pozvan v vojno. Slišal ' sem, da se je svoječasno nahajal v (ialiciji. kjer jc pričel v rusko ujetništvo, ('c j-' komu kaj znano o njem. prosim, da mi naznani njegov sedanji naslov. Kd'.t* mi bo storil to uslugo, mu dam 10 dolarjev nagrade za njegov trmi. ali naj se sam javi svojemu bratu: Miehael (lorene. !i014 West 10. St.. IndianapolLs. fnd.. F. S. America. (23-29—4 ) IŠČEM DOBRE DOGARJE. Imam mnoRn najbolj^csi le«a. v vlfilnl. stih in zdrav kraj. Lahko delate vstak dan, ni močvirja, ni i»ovo«l«iij ln dot»ra. stud^n^nica. I *la ca m vii^oke r^-ne dobrim doRarjfm. alalnn delo in plafam vr-*nJo, Z1 j. dfUijo r.fkaj m^wrfv ta mene. MAX FL.EISC1IER* 20S Lewis St.. >leni|»hi«. Tenn. BARVE, LAKI IN OLJE. I*«»zor rojaki! Imate priliko narofitl vsakovrstne harve ?.a hi.š«», znotraj in zunaj, IK) tovarniških cenah. Urnžlm, katero zastopam, izdeluje že mno-Po let razlieiie barve, katere potrebujete za va5o hišo. I Dobitr mešane h«r ve, ali pa lea«l in oljei. Ako hofete na-nniti. pii'te ali pu pridite i»3el»liO k rienL PURITAN OIL & TAINT CO. Frank Gbivirii. 1VJ1 K. 70th St.. Cleveland, O.. zastojuiik. Vsji )iima naslovite ilirektno na nu-ne, ali pa na .IruZbo PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC Z. 8. Z. ZA MESEC MARC. Stenografrki rdeord. jc dosegel Anglež Nathan Beli r in s Pitmanovim sistemom. Pri javni tekmi je napisal 322 besed v minuti. Na belgrajskem vseučilišča se je vpisalo za poletni semester 4250 slušateljev, otl teh 1200 na filozofsko, 1950 na pravno in 1100 »a fakoiteta. Od štev. 1. suspendiran Valentine Sile. cert. 1883. Prestopil k atev. 3 otl štev. 16. Louis Znpancich, cert. 1842. Joseph Pritekel, cert. 1568 :Ana Pritekel, cert. 1712; Ralph Bub, cert. 1674; Javornik Mary, cert. 1302; Caroline Bregar, cert. 1627. Pristopil k štev. 4, John Culaj. roj. 1903. Za $1000. in $1.00 bohie podpore. Cert. 2268. Od štev 5, suspendirani Frank Perrae, cert. 1038; John Ježak. cert. 1928. K štev. 7 pristopila. Angela Mohar, roj. 1887. Za $100.00 in $1.00 bolne podpore. Cert.2269. Agnes Arko zvišala smrtnino iz $500.00 na $1000.00. Rojena 188. Cert.322. Suspendirana Margaret Sile, cert. Črtana Ana Haffner, cert. 1893. K itev. 9 pristopil John Adamich. Za $500.00 in $1.00 bolne podpore. Cert. 2270. Rojen 1875. ! K Ste v. 12 pristopila. Florijan Petek, roj. 1993. Za $509. m $1.00 dnevno bolno podpore in Fran Žagar, rojen 1?90. Za £500.00 in £1 -00 dnevno bolne podpore. Cert. 226C. K. štev. 13. Pristopil. Frak Sigie/, rojen 1895. Za $500.00 111 *2.00 bolne podpore. Cert. 2271. Suspendirani. Anton Pleše, cert. 1032, Andy Bertoncelj. eert. 2140. Od štev. 16. Odstopila Ana Blatnik, cert. 1032; Christina Blatnik, cert. 1678. Pristopila. Agnes Zupancieh, roj. 1904. Za $1000.00 in $1.00 bolno podpore. Cert. 2272. Pristopili k štev. 17. Mike Christ, roj. 1892. Za $1000.00 in $J.OO dnevno bolne podpore. Cert. 2273. Lazzo Topkos. roj. 1S92. Za $1000.00 in $1.00 dnevno bolne podpore. Cert. 2274. Plut Ana od »+*v. 20. Cert. 1742. Prestopila k štev. 11. Pristopila Elizabeth Kuzma, roj. 1900. Za $1000.00 iu $1.00 dnevno bolne podpore Cert. 2275. K štev. 22 zopet sprejet. Math Alfirovich. Cert. 1772. Z bratskim pozdravam Frank Skrabe« fil.AS \\tAROT>V 5T. APT? 1S90 ALI ZAVZETJE Koroške novice. 8pi*al Aleksandei Duma«, rt. RISSPIICH Ste hal. < Nadaljevanj*, da I »o« I o Železna preiskušnja MNOGOTERIH LET Kmetijska podružnica s«- jejnost avstrijskih bankovcev veduo dokazu je. da jc■ von Seli ličkov Bol ( ustanovila dne 7. marca za občino | bolj padala in zato ima še danes parski Krvni Ca j najboljše iaktivnem govoru krasno in pre- ga denarja dvignil. Pa da bomo vzamete vrelega, predno greste, matrali ljudje njegov odhod z* , ^ ičevalno govoril o potrebi orga-spet tam. kjer smo bili v valut- k poeitku. Pomnite, da je samo en j ..i tiristen beg. kar k v : <-ri. i t di hI. Kaditega se je sklonil iz voza ter zakli- iiiaeije, izobrazbe in skupnega, nem oziru pred vojno. bo treba. P™teu eal ko»'ij«žu : \' Narodno skupi» *ino To mu je prinest hra vanju. M a ra i in Billot - Studim (.*Le n, l i». — je i eke! Mar* BOLGARSKI KRVNI CAJ tela za korist iu dobrobit kmet- ker nimamo toliko zlata, mnogo p< . .... -i -. lii - i- i - Z« v racajte lN>uare«ll»e m ituoouiestua. Jtega stanu v nasi novi državi, pridnih rok, tla bomo imeli kaj za v„rasajte svojejra lekarnarja za pristen od strani zbrane ljudske množice vihar odo--«*dov J** priglasilo do seda^ 44. izvoz, ker izvoz dviga kurz. Zani- v«n Seliliekov Bolgarski Krvni C'aj ' .i si« večinoma že plačali udnino. mivo je bilo poglavje o kupni mo- ali iio^ljite za en« velik** »iružin- bila na balkonu ter l.-i S><» š«-l k kralju, ne p čula zadnje besede delua se je vposlala eentrali. Kme- či denarja iste vrednosti v razlie- škatljo ali r» za tri skatlje ali J . _ . .t- i - ii* i * % i , i • ii- za ^est škatelj. Naslov: 11. H. ; !.i k, družbi v Ljubljano, za kar mh državah iwjasnjeno z vzgledi v n St.hli<.k Presklt.Ilt Marvel lw P-, v na rod r. o skupšči-i i. bivajo udje strokovni list Kme- iz življenja. V drugem svojem go- 72.00. sod 26 galon $43.00, sod 10 gii'.o.i A21.0t). Zdravilno vino Ferro China zaboj 12 steklenic $21.00. Špecijalna cena zu večja naročila. Denar se pošlje naprej v registriranem pismu ali Postal Money Order. S. KUCICH Dalmatinsko'Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW-YORK, N. Y. l Mwwwiwiiiwmji.JiJMiB^iiiiiin^ifigaCT^^iiiai^i-':- K Ali - N", »krbi. Naj k smodnik I »M, Nalo . ilan prijeti ' j,- vprašal Billot. od\ ni' Marat z grdni usmevom. i ovalee. Izvolil se je sledeči odbur: voru pa je nam opisal postanek, p«. ! i; -elnik : Frane Velbič ptl. Trat- velikost. l^g<« in rodovitnost naše' Hodile brezlni';- leaves; podnačelnik: Jožef držav? ter opozoril na njeno mno- •e še TitKo iiitro. int I hi m o šli hitrejše kot pa on i -leodn.kf' - j*' rekel Billot. , in I šla >a ua\z>b4 in Jet 11 jima je Pilov. Seiln' {Kt-ri p je hilo »semtleset eontov smotl-kleteh mestne liise. j-.voje stavke je pojasnjeval s pri-; meniiiui tabelami, zemljevidi in ._ časniki iz raznih držav, zlasti iz. Iz Smihela pri Pliberku. Po tlaljŠi mučni bolezni je iimr !a Hafnerjeva Koza. Bila je šele Nemške Avstrije. Da je govorni-j -»8 letu Rajna je bila bolna že kov temeljiti, z živahnostjo pred-; harat h it llnt stopila \ pi\o klet s svetilko, katero *ta o J ^ ^ u,iadosti ter je morala "ašani govor segel poslušalcem vi l-Mia na -trop ! adi bolezni marsikaj prestati, zadnje kotičke uma in srca. je pri- Pil..\ j. sir.i/il * ';rta. SmtMlnik se je nahajal v sodčkih, kojih ■•"al končni '"živin" navzočih. s k \^«*l»ov;ii p' if»*i/iio pet in dvajset funtov. Post;ivijali so ljudi g Kamna v Podjuni ,.o vtopuiieah nax/.tfoi- Ti ljudje s.> predstavljali veri-o n pričebi se^ v ^ - J|a fi marea j,. x<\r\ Iz Sel. I»rrri.isHiijtiM -.m I.lmka ' „/tum tat ^oz »lavna vrata v tu- Tako mile zime. kakor j.- letos.' Nastal je ti-eiiu«« zme.li- Ljudje niso Ve,Mi. če je siuotlnik za ...j^n,, župnijsko cerkev iu je mu- ne pomnijo niti stari 4 j udje. Dru-I \se in x -»a kdo J« planil naprej, tla dobi svoj d.'le/. Načelukom. ka- j u tabernaklja nionštranco in g;i leta je navadno sneg pokrival _1__ M' uii -no\ :,l liiliot. pa -e je kmalu posrečilo napraviti retl in ' .j n>rij. iz. zakristije pa lep kelih. naše bregove še aprila, letos pa ^ NAZNANILO IN PRIPOROČILO razdelitev smodnika .i«- \ ršiia ^.i- precej v redu. T. tu ie tieivKlno šlo samo za zla- v prvi poloviei marca zelene. l*ri - , • , .. i lii i i* . -i , • i i ii, i i i *i i , - jSKojakoui naznanjamo, da potu- \ lin vim »•• i i • it ,| imi! lnnta NiiHMtmk;i. k;ir je nekako zatto-' n m sreoro k«-r s misli • , . , . . . - , . . ...... : je po državi Peimsvlvania rojak siovalo .» trtlesl do st i'-.deset strelov u.:-ne reel napravljene vtvinouia ovce. >Samo vozniki z letošnjo zi-. Ko pa mi imeli ljudje svoj snwxlt k. so zapazili, da manjka i ie iz bakra, tako dotični tat od mo niso zadovoljni, ker so :-aui šle pušk Komaj pet sio ljudi je bilo oboroženih. }it_ra božjega ropa ne bo imel po- le nekaj dni. z vozom pa je težko Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. Parnik "Belvt-dere" odpluje 4. maja. rarnik President Wilson odpluje 8. maja. Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji Iwizkosr?«* ugiNlnusti prvega, dru-ii'-Ei In tr«-tj»-g;i r;izr.-da Potniki trctjeqa razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New York DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZORAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničniii bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih itf kei; znam slovensko, zato vas moictn popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit bolezni. Zato *se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak priditt .cimpreje. Jaz ozdravim zaatruplleno krt, mazut}« In lisa po telesu, bcleznl v »rlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. iivčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledcah, jetrah In ielodcu, rmenlco. revmatlizem, katar, zlato Alio, naduha Itd. Uradne ura so: V pondeljek. sredah In petkih od t. ura zlutral do ■. popoldne. V torkih, četrtkih In eobotah od 9. ure zlutral do S. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure ptpoldne. po poŠti ne zdravim, pridete osebno, ne pozabite imi in NASLOV. Dr. LORENZ Penn Ave. PITTSBURGH, PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa_razumaJo. Jaz znam hrvatsko ia Iz starega krila, zato vas l«ij« zdravim, kar vaa razumom. M 'diem. ko >e je \ ršilo fo razdeljevanje smodnika, je fklšel tnl-< elek i»".rii razjiirjpne;.'-« prebivalstvi v sobo. v kateri so imeli vol l-« i svoji *eje. Kil". >n zupo>leni s tem. da organizirajo narodno gar-•'o kot je /< preje slu/ahnik omenil liillotu. (ilasilo s«* je, tla na i oh-s. g i i a m'liea osem :n štirideset tist»e nit»ž. Ta milica je obstajala t..krut šele ■ i*i p«p rii' ji že so se prepirali glede imenovanja gene-lal«. - t i nega dobička, a eerkev kljub voziti |mi n.uših klaueih. 1'pamo. da • till zelo občutno škodo trpi iu nam bo po plebiscitu država zgra-' <• tembolj, ker je zelo ubožna in dihi novo eesto. ki je že zmerjena.\ .o vsa k cerkvi spadajoča poslojvJ Naši otroci uprizorili ljubko večjih ]>t>prav potrebna, župni- igrico, pa tudi fantje in dekleta' ia je pa le mala. Ciborija sedaj vn igrali v dveh igrili. Z rodoljub-j .]i oh nimamo, za silo si pomaga- nim govorom nas je navdušil g.j-: . . , it > z monštraneo in kelihom po- Mpof krojaški mojster v Vo- Štefanu. Pristopilo je SO članic, eeprav je | okazal povelje, ki jra je klicalo k kralju. S silo so ga ijkoveu. Bil jc vedno zaveden Siti-1 v rpravili na/u j v mes'uo h šo. I ve i:»e in je dočakal, da je prišla \z Mohlič. Orožja! Orožj: so kiieali ljudje o«l \ seh slrani, ko so ga!tl jj rešitev /.a koroške Slovenec. , ..... ....... ■ i i , , . , , , , . , ., • I 1'ain J'' h> v nasi zupnni roje- vagieilab. i p .»-reb je izkazal, kako je bil raj- - . 1 . .. • ii , i, i . , , . u ,• a- n,h 10 1,1 umrlo ravno toliko. Po- < I "o,, i.t je rekel. -- .Ijiz nunam nikakega. a v arzenalu ga;;r prdjubljen daleč naokoli. \ e- ^^ _ ^ mora h ti »losti. Proti arzenalu1 Proti arzenalu! — je pr Pet ali šest tiso-- i.iutli se je tako i napotilo f i re ve, Arztnal je bil prazen Vrnili so se ter kričali: Preti mestno nifo! Iz B lčovsa v Rožu. Ptički, jaz vprašam vas, al* bo Iz Vovber. Podi •užnico ženskegfi društva so umrl v petek 12. suše a Pe- u>tanovili v Vovbrah in sicer v št. "'!,..*"", - -i . i je '*• Župnija šteje okoli --* i u- isten pogreb se je pomika od ^ m/sUni razeu tpeh n. ki je pooblaščen pobirati naroč- ičela krča ti množica.! ^ žalosti pri Kupertu, kjer ^ vsi sam- sjovoneJ y vojno je nino za Glas Naroda in izdajati o proti 'Quais de lal-K »--»šel svoj zadnji počitek. h[{o skupno poldieanih Bf> m<>4kih pravoveljavna potrdila. Sedaj se .(»d teh je bilo ujetih 11. sedaj sta1 ■še dva ujeta na Laškem, eden pa 1>r,,sn GEORGE WALETICH, nahaja v državi Pcnnsvlvaniji pa ...»simo rojake, da mu gredo na Zupan ni imel n.kakega orožja ali pa ga ni hotel dati. Ker je! "n"'K1' Jaz je ravno te dni ušel i/, laškega u- rokc priporočamo. Za uaklo-i narod silil vanj, mu prišla m sel. da gii pošlje k Chartreux. ! ** skor ,M>mla<1'J1' . jetniStva. I'mHo in r>arU<» Uh ietnjenost se vam že vnaprej zahva- Tam s«v ixlprli dvojna vrata. Ljudje so Iskali vs« našli nilcikilt rtn'tii'i -»ištol. , 'bi l o* d j ali v tti črno zemlj<». h .. evoiin. d.dnui ........ -- — -'»v,, t Jess« nos. k: je uvo.tW, tla sta Marat L hl.^nel po nji, po .vet^-i SlU ^ M0Jim <,H0U1- in II II-»I še v. dno v kleti m da delita smodnik, predlog, da se pošlje sr0(il po duhtečem pomlatlan- deputai-ijo volileev t'ospoln de Laniiav. ki i.aj bi mu pretllagala. si:()|n zraku, po toplem oživljajo- nai "krije svoje kanour. . v n volnen ki naj bi mu (zdravilo) Tl,k«j je pri poštnem uradu išla!llne c- s"šea t. 1. otvorila telefon-' ntrala z javno govorilnico sepovsod, a niso ^^ ^ P"« » okoli 10, pogrešajo se še 4. invil.; Ijujemo. i k tclie na svet ne bo, k te lida v iupniji sta dva. ki pa gre-j Upravni«!vo C.h . ... \ i !'»« lrr v Tu rrno .2einlJ°- ".sta za svojim delom. (15-4 v < Iz Pliberka. fllas Naroda, v d) Suho Grozdje ' bin popreje so | j tdsko množi.-o najbolj jt zili kamini, ki so mo- j> |na pljuča, pa predno je prišla»4lne 6-ili svoja zrela skozi zrt»>eke v zidu Bast'le. Flesslles je upal: tla se vigred zelena, so ga djali v frnoi^® ir-i/e o|jo. Ivana Saldatnika podoma-!za ^'ajevni in medkrajevni pro-Kumrovega Ilanzija. komaj 26.n,f'{- °'"ividn onapredujemo. bo narod zadovoljil s -,i m. da topovi izginejo in d;i se bo nato mirno umaknil I >epi!ta<-ija je r tvookar odšla, ko se je n;irod hrumeče vrnil. 'et starega. Vojna mu je zapustila Kak«-r hitro st;i dara« in Billot čula tu kričanje, sta prišla ta- niKuo bolezen in ji je podlegel. Loj na dvoršče. t • * Klesselies je skušal / notranjega balkona potolažiti narod. Pred-! I* Kotmarevasi. l. ual dekret, ki na j !u dal okrajem polnomoč. da skujejo pet-1 rjorjanci * korakajo naprej, deset tisoč pikov. Drugikrat smo stopili pred občiif- N it roti je bil že pripravljen sprt j.t i i a prediog. tvo in li™<*stva je prišlo toliko. Ta človek je o ividno izdajalce. - j.- rekel Marat. ' 1,1 'Igrana š«> dvakrat je ob. nil proti Bil lotu ter rekel: !,iti- POZOR, ROJAKINJE! Išče se dobra in poštena dekle1 štvo v šolski sobi v Kazazah ali vdova, čeravno z enim ali dve-' 14. marca, je bilo prav dobro ma otrokoma, za hišno gospfidi-1 Dobro! Potem pojdite z menoj in dobili ga boste. Invalid nem dotnu je dvajset t ist>e pušk. V Proti Invalidnemu domu! Proti luval diiemu »lomu! — so j ričeli kričati vsi. N*o. ali pojdei• v B:-.stillo.' je vprašal Marat Billota. ki je poklical P.lova. — Da. P'H-Jtkajie. Mogot-c bosie potrebovali ponio«*-i preti prihotlom m«jih ljudi. Res. lo je m«j.W-e. — je otlvr I Billot. Marat je iztrgal listek i/, majhe biljcžnice ter zapisal nanj s. kovei kriti v državnih blagajnah svinčnikom dve besedi: U potrebnimi zalogami teh dveh najdragocenejših kovin. Z vojno je zlasti v stari Avstriji izginilo zlato, ker sn ga izdali za napravo topov in nakup iiviL Zato je vred- _ Od Marata. . Tem, 4ttau* UvaiKJaiiu pa jc dostavil na listku še neko posebno znamenje. v ^ , i1*** . . ^ Iz Kazaz. Poučno predavanje, ki ga je o- -edilo naše slov. izobraževalno] (In tin* -dr '^aiio. Navzoči so bili skoraj 11 i" pri otrocih. Sem vdovec,' a i - i niožje-gospotlarji in žene-go-j živeči izven mesta, na farmi. Pla-j Uilinje ter nekaj fantov in de-,1"** Pr» 'lt*govorii. Katero veseli. naj mi piše takoj na ta le naslov:-Joc Verhovšek. Box !»1. Murrvs-ville, Westmoreland Co.. Pa. (24-27—4) k le*, fi'rt'oril je spretni govornik učiliščnik sr. I'rbane o nekdanji predvojni in današnji valuti ■tevu-ja vseli najvažnejših držav. Po« bi I nam je najprej kratek pre-«'ed razvoja narodnega gttspodar-*v;i ed onih časov, ko še ni bilo denarja, tlo današnjih dni. Kot denar veljali pri vseh nart»dih n*»v«i. kovani iz. srH>ra in zlata. a olaj^r*vo prometa so se uvedli ban- santal CAPSUtES MIDY Ozdravi katar ^ mehurja in od-^ strani vae ▼ 24 urah. Vuk« p«l«!« (umi LI STB BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Z« več ho« trideset '*t ttm r*. ivd trm* kolesni. Kotne, krvne. t>v£no, tdodin« »n revmotlsem ter vMkowrotne drug* bolezni. Uhko vam pofcaiem ved dokazil nailh rojakov, katero oem ozdravil. Jaz eem ozdravil, ko drugI m»n mogli. Ne eakajte. Pridite k monl predno Je prepozno. Cene so uus, da jn» lahko vaakdo mor«. Prtlakava brezplačno. Prof. lir. HG. BARI IPECIJALIIT Sil SMITHFICLD STREET ^ITTSBUROH. PA PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take |MamdUe vam ne muli mibeii drugi idravn k. •laz imam ti>lik<» z:iu]>:iiija v svoj nsjieh in im^l. ilu v:i< iiinreni ^zdraviti, »la za svoj«* |>rizajriliajaj<> Ijmlje tilizu iit «lalet\ «!a jih hitro <>zdal v '"New York Tinies" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Kvropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 Slišal sem. »la se nahajata v tlr-žavi Kansas ali Michigan. Ker! sem iloliil plsnu» fi re i7. s^iire«;! kraja, imapi nji-, ^ ma važne stvari pumeati. Zato- J r«*j ju prosim. m zelo hvaležen. — Mi-ehael Košak. 45 First Avenue. New York. X. Y. (26-27—1) I Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glasne prave Columbia Gramofone. vTukaj vam je slika, stane vas le $32.50 Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia ploiče. Pišite pojn takoj. Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. Ne pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno le pri: _ . - —:L IVAN PAJK, 24 Main Street, Copemangh, Pa.