ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka lianka ,t po.iluboni MOHOR Bogataj S; ,0. LDS 3 O za župana Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 81 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 18. oktobra 2002 Foto: Gorazd Kavčič Zakaj gori Oktober je pri nas že po tradiciji razglašen za mesec varstva pred požari. Letos je Gasilska zveza Slovenije izbrala kot osrednjo temo programa požarno varnost pri vzdrževanju objektov in naprav v industriji. V zloženki, ki je izšla v nakladi 50.000 izvodov, navaja tudi razloge za to. V petih letih do vključno lani so vzdrževalna dela v industriji zakrivila kar 306 požarov, v katerih je nastala neprecenljiva gospodarska škoda. Lani je zato zgorelo za 815 milijonov tolarjev premoženja, predlani pa celo za blizu 4,2 milijarde tolarjev. Tudi gorenjska statistika o požarih ni prav spodbudna. Lani je regijski center za obveščanje naštel 369 požarov, od tega 71 v naravnem okolju, 160 na objektih, 34 na prometnih sredstvih in 104 v drugih primerih. Letos so že v treh četrtinah leta morali poklicati gasilce zaradi 310 požarov, med katerimi so se s 95 primeri najbolj povečali požari v naravi. Največ dela imajo delavci Gasilsko reševalne službe Kranj, ki so lani pogasili 187 požarov, letos pa v devetih mesecih že 151 požarov. V kranjski izpostavi inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer ugotavljajo, da je le v dveh starejših lesnih obratih nastala večja škoda zaradi ognja, a to še ne vliva optimizma. Pri pregledih opažajo največ težav prav v industriji, kjer se zaradi reorganizacij v manjša podjetja vlaga vse manj denarja v skupne naprave za zagotavljanje požarne varnosti. Tudi novo odredbo na podlagi zakona o gasilstvu o velikosti gasilske službe upoštevajo le redka podjetja. Marsikje so razpustili poklicne gasilske enote in za požarno varnost raje pooblaščajo zunanje firme, kar ni enakovredno. Problematično je vzdrževanje električnih napeljav, strelovodov in drugih možnih virov za požare. Vrsto slabosti odkrivajo v šolah in vrtcih, ki jih nameravajo vse pregledati do konca leta. Ker je pomanjkljivo usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požari in tudi doma ni vse po predpisih, je sreča, da ne zagori še večkrat. Stojan Saje 69. Glasova preja Anton Ažbe - umetnik svetovnega slovesa Letos mineva 140 let od rojstva gorenjskega rojaka Antona Ažbe-ta, slikarja in likovnega pedagoga. V njegovi zasebni slikarski šoli v Munchnu so se izšolali številni znameniti umetniki 20. stoletja, zlasti Rusi, med njimi sloviti Vasilij Kandinski. O tem priča monografija z naslovom Anton Ažbe in ruski slikarji, ki je letos izšla tudi v slovenskem prevodu. Na Glasovi preji, ki bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v Galeriji Krvina v Gorenji vasi bomo razpredali misli o njegovem življenju •n delu, zlasti o tem, kaj pomeni Slovencem in Rusom. Naša gosta bosta avtorja knjige Viktor Ba-ranovski in Irina Hlebnikova ter dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar. Z njimi se bo pogovarjal Miha Naglic. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da boste obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefon 04/201-42-00 ali v GALERIJO KRVINA v Gorenji vasi na telefon 04/510-73-00. Sponzorji: Galerija Krvina, Občina Gorenja vas - Poljane, Bogataj Janko, s.p., družini Ažbe&Peternelj. V Planiki bodo odpuščali Kranj - Za včeraj popoldan je bila napovedana seja nadzornega sveta Planike Kranj, na kateri naj bi ponovno obravnavali presežne delavce in imenovali nov nadzorni svet. Kot je izjavil predsednik uprave Milan Bajželj. je recesija na Zahodu ogrozila rezultate poslovanja v lanski drugi polovici leta, ko so poslovali z dobičkom, saj je upad prodaje zmanjšal obseg proizvodnje za četrtino. V torek so začeli sindikatom predstavljati program trajnih presežkov, kar pomeni nadaljevanje formalnih postopkov v okviru že znanega programa, ki zajema 300 zaposlenih v Majšperku, Kranju in Turnišču, delavcev, ki so bili že na čakanju. Program odpuščanja delavcev je del programa prestrukturiranja, o katerem se bodo morali izreči predstavniki lastnikov. Z dosedanjimi vložki je država večinski kistnik. Vse številčnejša so vprašanja sindikatov, ki menijo, da se prestrukturiranje izvaja predvsem na njihov račun. Težko razumejo, da se je hkrati že okoli 40 odšteti kov proizvodnje preneslo na tuje. Sprašujejo, tudi kam gre denar od prodaje nepremičnin. d.o.o. PODBREZJE 26. Tel.: 537-22-00 TLAKOVCE IN CEMENTNE IZDELKE ZA UREDITEV OKOUCE IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO »p Med Vsaka tretja vrata -vam vgradimo t ZASTONJ od 14. do 31. oktobra 2002 J Velja za naročila/nakujpp notranjih vrat Z 2 montažo v salonih LIP Bled na območju ■* Slovenije. 5 V Prešernov gaj po lepi cesti V sredo popoldne so v Kranju odprli 380 metrov dolg odsek prenovljene Gregorčiče ulice, ki je mestno občino stala okrog 85 milijonov tolarjev. Kranj - Potem ko je Mestna občina Kranj pred dvema letoma končala z obnovo in olepšavo Prešernovega gaja, je razlika med lepo urejenim parkom in Gregorčičevo ulico, po kateri vanj prihaja največ obiskovalcev, postala še bolj očitna. Ulica z načetim asfaltom, neurejenimi pločniki, odvodnjavanjem, parkiriščem, da je avto ponekod skoraj padel v luk- njo - vse to Prešernovemu mestu nikakor ni bilo v ponos. Po poletni obnovi dela Žagarjeve ceste od Bleiweisove do prenovljenega križišča z Zoisovo in Gregorčičevo ulico pri sodišču pa so se v Cestnem podjetju Kranj po pogodbi z občino končno zagrizli tudi v razdrapano Gregorčičevo ulico. Ulica je bila v sredo popoldne, ko sojo uradno odprli in pre- pustili prometu, resnično kot iz škatlice. 380 metrov dolg odsek od Slovenskega trga do križišča s C. Staneta Žagarja, ima na vozišču, ki ostaja enosmerno, svež, gladek asfalt, ob levi strani nekoliko ožji asfaltni pločnik, ob desni pa širšega, tlakovanega s kvalitetnimi granitnimi ploščami. Tudi robniki so granitni. Ob desni strani ulice so zarisana tudi parkirna mesta, ki jih je sicer nekaj manj kot jih je bilo prej, pač v prid bolj urejeni in varnejši ulici, v katero so vgrajeni tudi vsi novi komunalni vodi. Nova je tudi javna razsvetljava, vhod v Prešernov gaj pa je končno dostojen velikega pesnikovega imena. Kot je na slovesni otvoritvi dejal kranjski župan Mohor Bogataj, je prenova Gregorčičeve ulice mestno občino stala okrog 85 milijonov tolarjev. Trak na njej je prerezal skupaj z najstarejšim mestnim svetnikom Andrejem Babičem in direktorjem Cestnega podjetja Kranj Janezom Gradi šarjem. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Štedilniki na trda goriva v podeželskem in modernem slogu. (Domači in iz uvoza). Širina od 45 cm naprej, opcija za centralno ogrevanje. Poleg tega nudimo pečarjem vložke za kamine in opremo za zidane štedilnike. Franci Kindlhoter, s.p., 4260 Bled, p.p. 29, tel.: 04/5740082, 040/737474 GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p., Glavna c. 2, Naklo MABJuNŠJSK tel.: 04 25 77 270 Vsako soboto živa glasba Obletnice, poročne zabave, praznovanja f K 9770352666025 Nova Slovenija protestno iz dvorane Predstavitev proračunov za leto 2003 in 2004 je potekala brez poslancev Nove Slovenije, ki so zapustili dvorano, saj se jim predlagana predstavitev ni zdela zadostna. Ljubljana - Novi poslovnik je znova razburil del poslancev državnega zbora, zlasti opozicijo. Po poslovniku državnega zbora morata predloge proračunov poslancem predstaviti predsednik vlade in minister za finance, ne pa tudi guverner Banke Slovenije in direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V ga zbora, ko bodo obravnavala predlog proračunov. Najbolj ogorčeni so bili poslanci Nove Slovenije, ki so zapustili dvorano. Na javnost so se obrnili s posebno izjavo, v kateri so zapisali, da so z odhodom iz dvorane hoteli opozoriti na neprimerno določbo novega poslovnika, ki omejuje predstavitev predlogov proračunov za leto 2003 in 2004 in proračunskih K& V\dt*k' Poslanci Nove Slovenije. preteklosti se je to dogajalo, zadnja leta pa to ni več običaj. Opozicija je zahtevala, da pridejo na tokratno sejo tudi vodilni iz teh ustanov in poročajo in finančnem stanju blagajn in monetarni politiki, vendar je večina ta predlog zavrnila. Lahko pa jih na svoje seje povabijo delovna telesa državne- memorandumov za ti dve leti le na predstavitev predsednika vlade in ministra za finance brez drugih predstavitev in razprave. Nova Slovenija se zavzema za celovito predstavitev javnih financ, saj je le to izhodišče za rešitev problema. Dokument, ki je bil predstavljen v državnem zboru, vsebuje po mnenju stranke veliko besed in malo konkretnih rešitev. Fiskalna in monetarna politika morata biti usklajeni. Preveč se govori le o zniževanju inflacije, nihče pa ne pove, kako bomo to dosegli. "Imamo torej tri predalčke in en sam žep, to je žep slovenskih davkoplačevalcev," je dejal med drugim poslanec in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za finance An- ton Rop sta na predstavitvi poudarjala, da sta predloga proračunov za leti 2003 in 2004 realnejša in da prispevata k umirjanju inflacije. Razvoj države ne bo ogrožen, saj gre na področja, kjer je to potrebno, več denarja. Premier je napovedal večja vlaganja v stanovanjsko gradnjo, ugodna izvozna in uvozna gibanja, cenovno politiko, ki bo nižala inflacijo, vlaganja v nova delovna mesta in zmanjševanje brezposelnosti, ki je že sedaj nižja kot v dr- žavah, članicah Evropske unije. Predsednik vlade in finančni minister sta pred poslanci obetala več denarja za zdravstvo in za vlaganja v bolnišnice in zdravstveno varstvo nasploh, za lokalno samoupravo in za obrambo, kjer bo največji strošek priprava prehoda na poklicno vojsko. Z enakim tempom se bo nadaljevala tudi gradnja avtocest. Proračunska primanjkljaja bosta manjša od enega odstotka, kar je sprejemljivo. Na odborih brez dopolnil V sredo se je v štirih delovnih telesih državnega zbora že začela razprava o predlogih proračunov za prihodnji dve leti. Sestali so se odbor za obrambo, odbor za delo, družino, socialno politiko in invalide, odbor za notranjo politiko in komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na predloga proračunov so bile izrečene nekatere pripombe, vendar ni bilo sprejeto nobeno dopolnilo, ki bi ga posredovali matičnemu delovnemu telesu, odboru za monetarno politiko in finance. Jože Košnjek Tokrat o eksplozivih, detektivih in kulturi Slovenija z osmimi pokrajinami Včeraj je o uvajanju pokrajin v Sloveniji razpravljala tudi ustavna komisija državnega zbora. Med drugim naj bi spremenili tudi 143. člen ustave, sicer bo pokrajine težko ustanoviti. Ljubljana - Ustavna komisija državnega zbora je začela odločati o predlogih za spremembo ustave. Dogovorila se je, da bo odločala po vrstnem redu vloženih predlogov za spremembe. Predlogov je veliko. Nekatere je predlagala vlada, druge pa skupine poslancev. Prva je bila vložena pobuda za spremembo 143. člena Ustave, ki naj bi olajšal ustanavljanje pokrajin. V sredo je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc sklical posebno posvetovanje, na katerem je dejal, da ustanovitev pokrajin ne bo mogoča brez ustrezne spremembe 143. člena Ustave, ki bo zapovedal ustanovitev pokrajin kot obveznost. Pokrajine torej ne bi bile več odvisne od interesa občin. Izkazalo se je, da so interesi zelo različni ali pa ga sploh ni. Če pokrajin ne bomo ustanovili, bomo z Luksemburgom edina država v Evropski uniji, ki nima ustanovljenih pokrajin. Pri ustanavljanju pokrajin bodo zanesljivo težave. Pojavljali se bodo kraji ali zaselki, ki ne bodo vključeni v nobeno od pokrajin. Kljub temu vlada računa, da bi prve volitve v vodstva pokrajin opravili že leta 2004. Pojavlja se več predlogov za število pokrajin. Nekateri jih predlagajo celo 24, drugi pa veliko manj. Največ strokovnjakov se nagiba k ustanovitvi 8 pokrajin. Te naj bi bile osrednja slovenska pokrajina z Ljubljano, Primorska s središčem v Kopru, Gorenjska s središčem v Kranju, Goriška s središčem v Novi Gorici, Savinjska s rediščem v Celju, Dolenjska s središčem v Novem mestu, Pomurska s središčem v Murski Soboti in Podravska s središčem v Mariboru. Po številu prebivalcev bi bil največja osrednja ljubljanska, saj naj bi imela okrog 600.000 prebivalcev. Goriška pa najmanj, okrog 120.000 prebivalcev. Na posvetovanju so strokovnjaki menili, da bi bila sprejemljiva še dva predloga. Po prvem naj bi imeli 6, po drugem pa 12 pokrajin. Peri šestih pokrajinah naj bi združili Primorsko in Goriško in Pomurje in Podravje, pri dvanajstih pa naj bi bile samostojne pokrajine še> Notranjska, Koroška, Posavje in Zasavje. V tem primeru bi imele nekatere pokrajine manj kot 100.000 ljudi, kar pa je po mednarodnih merilih eden pomembnih pogojev za ustanovitev pokrajine. Jože Košnjek Ljubljana - Po torkovi izredni seji je predsednik Borut Pahor sklical v ponedeljek, 21. oktobra, ob 14. uri 19. redno sejo državnega zbora. V predlogu dnevnega reda je kar 38 točk, med katerimi je precej ratifikacij mednarodnih sporazumov, konvencij in protokolov. Seja se bo začela s štirimi vprašanji poslank in poslancev predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in drugimi vprašanji vladi in ministrom, nato pa bodo poslanci v drugi obravnavi obravnavali predlog zakona o eksplozivih, predlog dopolnjenega zakona o detektivski dejavnosti, predlog zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament iz Republike, predlog dopolnjenega zakona o državljanstvu, predlog dopolnjenega zakona o pravdnem postopku, predlog zakona o sodelovanju Slovenije z Mednarodnim kazenskim sodiščem, predlog zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in za zagotavljanje denarja za nekatere programe v kulturi, predlog zakona o raziskovalni dejavnosti, predlog dopolnjenega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, predlog zakona o invalidskih organizacijah, predlog sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja, predlog zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika in predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. J.K. Na Koroškem enoten slovenski časopis Slovenski vestnik in Naš tednik se bosta združila v enoten časopis Slovencev na Koroškem. Pogovarjajo se tudi o razširitvi radijskega programa za manjšine. Celovec - Po desetletju prizadevanj, da bi obe osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, začela skladnejše delovati, se je marsikaj tega uresničilo. Organizaciji politično uspešno sodelujeta, kar spodbuja tudi Republika Slovenija, sedaj pa so dogovorjene osnove za sodelovanje na medijskem področju. Tako naj bi v začetku leta 2003 začel izhajati enoten časopis Slovencev na koroškem. Naš tednik, ki ga izdaja Narodni svet, in Slovenski vestnik. ki ga izdaja Zveza slovenskih organizacij, bosta prenehala izhajati, zaposleni pa bodo združili moči v novi medijski hiši Slo Me-dia. Vsaka od organizacij ima 50-odstotni lastniški delež. Slovenski vestnik je začel izhajati leta 1946. naš tednik pa leta 1949. Naročite Gorenjski glas! Gorenjski glas je največji časopis na Gorenjskem, izhaja ob torkih in petkih. Naročniki vsak mesec brezplačno dobijo prilogo Gregor, ob koncu leta letopis s koledarjem in z bogato vsebino. Na območju posameznih občin izdajamo priloge Kranjčanka, Ločanka, Jeseniške občinske novice, Zgornjesavc, Bohinjske novice, Sotočje, Novice izpod Krvavca, Preddvorska čajna, Jurij in Sitar, ki jih bralke in bralci prav tako dobijo zastonj. Gorenjski glas se vam najbolj splača naročiti v začetku oktobra. Do konca leta ga boste prejemali zastonj in dobili še letopis. Prvo položnico vam bomo poslali šele tebruarja. Pri Gorenjskem glasu namreč naročnino zaračunavamo vsake tri mesece, novi naročnik pa časopis v prvem trimesečju dobi zastonj. Naročite Gorenjski glas že danes, ko se vam to najbolj splača. Izpolnjeno naročilnico nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, časopisno podjetje, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. NAROČAM (Mmm^MCaLAS' za najmanj eno leto Ime in priimek: ............................................. Naslov:..................................................... Podpis: ............................ Vaše naročilo velja za najmanj eno leto Će po enem letu Gorenjskega glasa ne boste pismeno odpovedali, vam bomo naročniško razmerje podaljšali za nedoločen čas. Minister Rupel o zunanji politiki Ljubljana - Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v sredo predstavil izhodišča slovenske zunanje politike pred vključitvijo v Evropsko unijo in predvidoma tudi v Nato. Slovenska zunanja politika se bo uresničevala na osnovi pred leti sprejetih izhodišč, ki jim bodo dodani nekateri novi elementi. Dokument z naslovom Primerna zunanja politika je razdeljen na 12 poglavij, v katerem je podrobno obdelana politika do jugovzhodne in vzhodne Evrope, do Evropske unije in Nata, do sosedov, regionalnega sodelovanja, mednarodnega kriminala, skrbi /a Slovence po svetu in Organiziranosti konzularne in diplomatske mre že. Posebej pomembna je odločitev, da se bodo diplomatska in konzularna predstavništva v prihodnje bolj ukvarjala z zadevami Evropske unije in gospodarskim sodelovanjem, kar je bil pogost očitek gospodarstvenikov politikom. Minister dr. Dimitrij Rupel je povedal, da je vlada dokument že potrdila, o njem pa bo razpravljal še odbor za mednarodne odnose državnega /bora. J.K. Zahvala predsednikom krajevnih svetov Kranj - V dvorani mestne občine Kranj so se v sredo popoldne ste čali predsedniki svetov 25 krajevnih skupnosti. Oh tej priložnosti se jim je Župan Mohor Bogataj zahvalil za šestletno delo, ki so ga ljubiteljsko in dokaj uspešno opravili v prid "svojih" krajev. K), novembra bodo namreč Kranjčani na predsedniških in lokalnih volitvah izbirali tudi nove člane za svete krajevnih skupnosti prvič po preoblikovanju občin tudi v H rastju, ki se vrača v kranjsko občino kot 2b. krajevna skupnost. Za 22. oktober je na Brdu napovedano tudi srečanje vseh članov svetov krajevnih skupnosti, ki se jim končuje šestletni mandat. H.J. Franc Jožef Smrtnik iz Kort (levo) in dr. Matevž Grilc, nekdanji predsednik Narodnega sveta, sta zagovornika enotnega delovanja Slovencev in njihovih organizacij. Razširitev manjšinskih programov obljubljajo tudi na ORE Na eni od frekvenc naj hi potekal celodnevni slovenski program, na drugi pa program ostalih priznanih manjšin v Avstriji. Manjšinski Radio dva, ki sta ga sestavljali slo venski postaji Korotan in Agora, naj bi utihnil, vendar se pogajajo o nadaljevanju oddajanja. Slovenci na Štajerskem nima svoje postaje, zato so odvisni od koroškega slovenskega programa. J.K. Delegacija črnogorskega UNICEF na Gorenjskem Kranj Devetčlanska delegacija Uniccla i/ One gore, ki jo vodi pomočnik ministra za zdravje dr. Dragan I .auševič, v njej pa je tudi vodja Unicefovega mada i/ Podgorice dr. Rajko Strahinja, se že od ponedeljka mudi v Sloveniji. V sredo so obiskali tudi Gorenjsko. Ker delegacijo sestavljajo zlati pediatri, nevrologi in li/iatri iz zdravstvenih ustanov v (Vin goli, so jih najbolj zanimale zdravstvene ustanove. Obiskali so razvojno ambulanto m dispanzer Zdravstvenega doma V Kranju, kranjsko porodni, nico in popoldne Se kombinirani vrtec. Danes si delegacija ogleduje Kli nični center v l,jubl|am. in sicei oddelka /a otroško kirurgijo in inlcnziv no terapijo ter perinatologijo. D.Ž. Ni spodbude za mlade raziskovalce Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Kranju so maja med 26 nalogami 71 osnovnošolcev štirim prisodili najboljšo oceno. Kranj - Lastovke na Jezerskem Primoža Šenka z osnovne šole v Preddvoru, Opazovanje vremena v Krizah Davida Ahačiča, Jurija Ziblerja in Rolanda Kopača iz osnovne šole v Križah, Pomniki naše preteklosti Urške Križnar, Nine Rakovec in Ane Šetina iz osnovne šole v Stražišču ter Igra barv in svetlobe Nine Velikanje, Lee Pfajfar in Nejca Pavlina iz osnovne šole Simona Jenka v Kranju so dosegle prva mesta. Skupaj z mentorji so mladi raziskovalci v naloge vložili skoraj vse šolsko leto. Ni pa nobenih nagrad, ki bi jih motivirale za njihov trud, raziskovalci z Jenkove šole so namesto tega doživeli pravi hladni tuš. Pred kratkim smo obiskali raziskovalce z dveh osnovnih šol. Lani še osmošolke Nina, Urška in Ana iz osnovne šole Stražišče so pod mentorstvom Ade Mozetič raziskovale znamenja, spomenike in obeležja v Stražišču. Ob tisoč -letnice Straži šča so se namreč odločiti popisati vsa znamenja na tem območju, ki pričajo o življe- nju prednikov. Najstarejša so srednjeveška kužna znamenja, križi in kapelice, prelomnico predstavlja spomenik žrtvam prve svetovne vojne, drugi vključuje spomenike, spominske plošče in obeležja iz druge svetovne vojne. V šolskem programu v okviru domovinske vzgoje manjka vsebin, ki bi vzgajale k ljubezni in pove- Raziskovalke s šole v Stražišču z mentorico. zanosti z domačim krajem, meni mentorica Ada Mozetič, ki se je odločila z novo skupino letos nadaljevati raziskovalno nalogo. Njen končni rezultat naj bi bila učna pot po Stražišču, izdali bi tudi zloženko, ki bi jo izdali novembra ob krajevnem prazniku in tisočletnici domačega kraja. Vsebina letošnje naloge se ujema z razpisom UNESCA na temo mladi in odnos do kulturne dediščine. Lanska naloga je izšla v lični knjižici (zaradi pomanjkanja denarja žal le v petih izvodih) in so bili nanjo vsi zelo ponosni. Posebej počaščeni so bili borci, ki so knjižico še svežo dobili na mizo ob svojem občnem zboru, v njej pa so bili zajeti tudi spomeniki obdobja, ki ga še pomnijo. Raziskovalke so imele pri zbiranju gradiva na voljo veliko dobrih virov, med drugim tudi dnevnik zanimive Stražiščanke Minke Mrak, oglasili pa so se tudi pri domačinih, ki so prava zakladnica zgodovinskega znanja. Eden od njih je tudi Mirko Križnar, o stražiški graščini pa je veliko vedela povedati babica Ane Šetina. Mlade raziskovalke so se s prvim mestom na regijskem tekmovanju uvrstile tudi na državno, ki je bilo junija v Murski Soboti. Toda niso se želele odpovedati končnemu izletu v osmem razredu, zato so jih v Murski Soboti nadomestile tri naslednice. Lina Gantar, Nina Pogačnik in Katarina Oblak so imele kar malo težav pri predstavljanju naloge, za katero pa so na- posled dobile bronasto priznanje. Lina je bronasti kipec potem izročila Ani Šetina, saj je na projektu delala več kot po leta in si gaje po njenem resnično zaslužila. Dekleta iz Stražišča so se s prvim mestom uvrstila vsaj na državno tekmovanje in tam dosegla visoko uvrstitev, kar jih vsaj moralno motivira za naprej. Skupina raziskovalcev z Osnovne šole Simona Jenka v Kranju, ki na različna tekmovanja vsako leto kandidira z več nalogami, pa je kljub prvemu mestu ostala na cedilu. Toda začnimo na začetku. Za področje fizike in astronomije so pripravili nalogo Igra barv in svetlobe. Sedaj že gimnazijci Nina Velikanje, Nejc Pavlin in Lea Pfajfar so želeli prikazati nastanek barv, njihovo raznolikost, pridobivanje, vpliv barv na okolje in človekovo počutje. Zanimala jih je tudi njihova uporabnost, kar so prikazali z različnimi tehnikami. Ugotavljali so fizikalne zakonitosti svetlobe, naredili so mavrico, ugotavljali, kako barve zaznavajo živali, s kromatografijo so spoznavali barvila v črnilih, nato pa so sestavili še test, s katerim so ugotavljali razlike v vidnem zaznavanju četrtošolcev in sedmo-šolcev. Naloga se je dotikala tako fizike kot področja umetniškega ustvarjanja, zato je bila za skupinico še posebej zanimiva. Pod mentorstvom Irene Pavlin in Mateje Sajovic so zelo uživali pri raziskovanju in se tudi veliko naučili. Njihova naloga je na regij- Lanski raziskovalni team z Jenkove šole. skem tekmovanju dosegla prvo mesto, komisija jo je zelo pohvalila in ocenila stoodstotno. Mladi raziskovalci so pričakovali, da bodo povabljeni na državno tekmovanje. Toda na povabilo so zaman čakali, prav tako niso dobili nobenega obvestila, da niso uvrščeni naprej in utemeljitve, zakaj tako. Merila za uvrstitev na državno tekmovanje določa Zveza organizacij za tehnično kulturo in nanjo sta se mentorici obrnili po pojasnilo, zakaj so njihovo na regijskem srečanju prvouvrščeno nalogo prezrli. Dobili so odgovor, da se na državno tekmovanje uvrsti le šest nalog, oni pa so imeli smolo, da so bili sedmi s stoodstotno oceno. Pa bi z malce grenkobe pogoltnili tudi to pojasnilo, če bi od organizatorjev vsaj dobi- Najmlajša postaja, izkušeni reševalci Na Jezerskem so pred desetletjem ustanovili samostojno postajo Gorske reševalne službe Slovenije, v kateri je danes 17 aktivnih reševalcev. Od leta 1997 jih vodi Drejc Karničar. Zgornje Jezersko - V Češki koči so minulo soboto proslavili 10-let-nico dela postaje GRS Jezersko. Tam so se spomnili pomembnih dogodkov iz zgodovine reševalne dejavnosti, ki ima pod Grintovci še daljšo preteklost. Priznanja za sodelovanje s postajo sta si prislužila poleg občine Jezersko dva reševalca. Podelili so tudi pohvali za pomoč pri izgradnji novega zavetišča ob koči. Ob mednarodnem letu gora in 90-Ietnici slovenskega gorskega reševanja slavi prvi okrogli jubilej najmlajša postaja GRS v Sloveniji. Pred desetletjem so se namreč zbrali v hotelu Planinka jezerski alpinisti, ki so ustanovili samostojno postajo GRS Jezersko. Korenine reševalne dejavnosti v tem kraju pa segajo precej dalj v preteklost, prav na začetek naše gorske reševalne službe. Ze leta 1913 so organizirali na Jezerskem veliko reševalno odpravo. V reševanje mladega Janka Petriča, ki je padel z grebena Rinka - Skuta, se je vključilo več kot 20 reševalcev iz Savinjske doline in z Jezerskega. Do leta 1920 je reševalno delo vodil Jernej Krč, prvi gorski vodnik in dolgoletni oskrbnik Češke koče. Pozneje je to skrb prevzel Vinko Tepina, starejši. Poleg njega so bili leta 1940 na seznamu reševalnega moštva Franc Prelesnik, Franc Polajnar, Ivan Nahtigal, Ferdinand Skuber in Franc Štern. Leta 1947 je začela centrala z Jesenic preko baze v Kranju opremljati tudi reševalce na Jezerskem. Tam so naslednje leto ustanovili Planinsko društvo, alpinistični odsek in reševalno skupino. Alpinizem in reševanje je vodil Pavle Kemperle, kije prišel službovat na Jezersko. Zal je po njegovem odhodu razpadlo obetavno moštvo, v katerem so bili Murovec, Štern, brata Karničar in Košir, Šinkovec, Vole, Justin in drugi. Ostal je Andrej Karni- --——1—--------. .- _».t.rsrm. — Člani postaje GRS Jezersko med lanskim iskanjem alpinista iz Celja, ki ga je zasul kamniti plaz v ostenju Bab. čar, starejši, ki se je leta 1962 priključil postaji GRS Kranj. Kot oskrbnik Češke koče je sodeloval pri vseh reševanjih nad Jezerskim. V osemdesetih letih je vstopilo v kranjsko postajo še nekaj jezerskih alpinistov, a niso bili povezani v reševalno skupino. To se je zgodilo šele po nesreči štirih nizozemskih planincev na Kočni leta 1986; skupino je vodil Davo Karničar, v njej pa so bili Milan in Jakob Šenk, Rado Markič, Dane Jagodic, Ri-hard Murn in Izidor, Tone in Luka Karničar. Njim je dal ^največ znanja inštruktor Jože Zvo-kelj. Ob uspehih tudi tragedije Leta 1992 so se jezerski reševalci odločili za samostojno pot. Prvi načelnik postaje je postal Luka Karničar. Ob njem so bili v moštvu Rado Markič, Franc Zadnikar, Andrej Karničar, Peter Sušnik, Izidor Karničar, Janez Smrtnik, Jakob Šenk, Rihard Murn, Dane Jagodic, Davo Karničar, Drejc Karničar, Tone^ Karničar, Milan Šenk, Irma Šenk, Darja Eržen in Jože Zvokelj. Pozneje so se pridružili še Janez Krč, Janko Rebolj, Gregor Muri, Rok Teul in Miha Kuhar. Danes je v postaji 17 aktivnih reševalcev, med katerimi imajo dva inštruktorja in dva reševalca-letal-ca ter zdravnico; slednji je letos priskočil na pomoč še dr. Jurij Gorjanc iz postaje GRS Prevalje. "Največja tragedija za našo postajo je bila nesreča petih gorskih reševalcev pri usposabljanju za delo s helikopterjem na Okrešlju Drejc in Davo Karničar sta se izkazala tudi z več imenitnimi dosežki na slovenskih himalajskih odpravah. Luka Karničar leta 1997. Izgubili smo načelnika Luka in njegovega namestnika Rada. V njun spomin vsako leto organiziramo na Jezerskem turno smučarsko tekmovanje. Naša glavna skrb je stalna pripravljenost moštva za reševanje. V desetletju smo imeli 57 reševalnih, iskalnih in poizvedovalnih akcij. Povečini gre za poletna reševanja v severnih ostenjih Grintovcev, pri katerih nam pogosto priskočijo na pomoč pripadniki Letalske enote policije ali Slovenske vojske s helikopterji. Postaja pokriva področje ob državni meji od Jezerskega sedla do Košute, reševalci-letalci pa sodelujejo tudi pri dežurstvih v poletni sezoni na Brniku. Pri vzgoji pomagamo zlasti mladinskemu in alpinističnemu odseku PD Jezersko, pri vodenju izletov sodelujemo z domačo šolo in OŠ Preddvor, veliko preventivnega dela med planinci pa opravimo v Češki koči. Vsak član nameni za razno delo v GRS od 30 do 50 dni na leto. Letos smo za jubilej organizirali skupno vajo v Dolški škrbini, na kateri se je poleti zbralo 45 reševalcev iz Kranja, Kamnika, Tržiča in Jezerskega. Veliko časa, kar 1136 ur prostovoljnega dela, pa smo vložili v izgradnjo zavetišča ob Češki koči. Stavba je pod streho, zato smo jo simbolično odprli med slovesnostjo ob 10-letnici ustanovitve postaje 12. oktobra," je povedal Drejc Karničar, načelnik postaje GRS Jezersko. Za svečano vzdušje v Češki koči so poskrbeli ženski oktet Korotan in kvartet Jutro. Kot se za praznik spodobi, so se zahvalili zvestim sodelavcem. Priznanja postaje GRS Jezersko so prejeli častni član Jože Žvokelj, prejšnji načelnik GRS Slovenije Dušan Polajnar in občina Jezersko. Zahvali sta dobila Marko Šenk in Jure Šavs za pomoč pri postavitvi zavetišča. Dokončna ureditev zavetišča bo ob reševalnem delu ena od prednostnih nalog postaje v prihodnjem letu. Ker imajo med okrog 300 člani Planinskega društva Jezersko obetavne mlade kadre, se ni bati za obstoj njihove postaje GRS. Stojan Saje li pisni odgovor, namesto da so jih čisto ignorirali. Za nameček pa jim je sodelavka te organizacije navrgla še nauk, češ naj se otroci že zgodaj navadijo, da se v življenju dogajajo krivice. Mladi, ki so v raziskovanje vložili trud celega šolskega leta, gredo sedaj z izkušnjo več naprej, "potolaženi" z ironičnim naukom, medtem ko je pri mentorjih motivacija zelo padla. Če so še lani ta čas na raziskovalno srečanje prijavili štiri naloge, letos prav zaradi omalovažujočega odnosa do šolskega raziskovanja (še) niso nobene. Robert Bertoncelj s Srednje elektro in strojne šole Kranj, ki vsako leto organizira regijsko srečanje in koordinira tekmovanje, pravi, da na merila Zveze organizacij za tehnično kulturo žal nimajo vpliva. Osnovne šole so v regijsko tekmovanje vključene šele drugo leto, zato je tu še marsikaj nedorečenega, kar pa bodo skušali urediti. Sicer pa je tudi organizatorjem gorenjskega srečanja žal, da mladim raziskovalcem ne morejo zagotoviti več kot le moralna priznanja in malico na tekmovanju. Manjka namreč denarja, iščejo ga pri donatorjih, med katerimi sta največja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Mestna občina Kranj, v večini drugih gorenjskih občin pa za tovrstno spodbujanje znanja nimajo pravega posluha. Danica Zavrl Žlebir GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). V tujih jezikih o kulturi in tradiciji Gimnazija Škofja Loka že drugo leto gosti dijake in dijakinje slovenskih šol na recitalu tujih jezikov. Predstavitev danes v Kristalni dvorani v Škofji Loki. Škofja Loka - Organizacijo so tudi tokrat prevzeli strokovni aktivi profesorjev tujih jezikov z dijaki in dijakinjami na šolah, ki so povezane v mrežo UNVVSCO projektnih šol Slovenije. Del letošnjih aktivnosti so šole pri pouku tujih jezikov namenile mednarodnemu letu gora in mednarodnemu letu kulturne dediščine. Tematika mednarodnega leta gora naj bi obsegala čim več različnih pogledov na temo gora, življenja v gorah, ljudi in posebnost njihovega življenjskega okolja. Dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol so se lotili tudi ekoloških problemov, nacionalnih parkov, vodnih virov, pohodništva in turizma ter vseh področij, ki so ve- zani na tematiko gor. Že ob 10. uri bo danes svečano odprtje, z nagovorom ravnatelja prof. Marjana Luževiča, sodelovala pa bosta tudi predsednik Planinskega društva Škofja Loka Jože Stanonik in koordinator Unescovih dejavnosti prof. Jože Bogataj. Slednji nam je povedal: "Po odprtju si bomo skupaj ogledali staro mestno jedro, ob 17. uri pa sledi recital v tujih jezikih v Kristalni dvorani v Škofji Loki. Dijaki in dijakinje iz vse Slovenije se bodo predstavili z besedo in pesmijo v angleškem, francoskem, nemškem, latinskem in španskem jeziku. Vse na temo mednarodnega leta gora." Gimnazija Škofja Loka sodeluje z Gimnazijo Himmelev z Danskega. Tokrat se Danci ne bodo prišli v Škofjo Loko, vendarle pa se bodo recitalu pridružili prek internem in povedali svoja razmišljanja o gorah. K projektu so organizatorji povabili tudi najmlajše, ki pa tujih jezikov še ne obvladajo. Zato so ustvarjali na papir in tako prenesli svoje občutke o gorah. Njihove risbe bodo razstavljene tako v Gimnazijo kot v Kristalni dvorani. Boštjan Bogataj Skoraj do Mrzlega studenca Koprivnik - Postopoma iz leta v leto je cesta od Gorjuš proti Mrzlemu studencu na Pokljuki dobivala vsako leto po nekaj sto metrov asfalta. Še posebej se je zavzemal za to predsednik krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše Janez Korošec, saj so strokovnjaki že večkrat poudarili, da je vzdrževanje makadama na cestah, kot je ta proti Mrzlemu studencu, metanje denarja skozi okno. Po vsakem dežju je bilo namreč treba na klanec po obdelavi z grederjem nasuti nov pesek. Letos pa je po 800 metrih novega asfalta do Mrzlega studenca ostalo še 3,5 kilometra makadama. Vendar pa je cesta na tem delu že na ravnem predelu Pokljuke. Zato so se po končani ureditvi odločili, da bodo v prihodnje večjo skrb in denar namenili cesti z Zatrnika proti Mrzlemu studencu in cesti proti Rudnemu polju. A.Z. Občina pločnik od Most proti Žejam Nova svetovalna pisarna v Podlubniku Učenci rednih šol s posebnimi potrebami dobili svetovalno pisarno v Podlubniku. Odprta bo vsako sredo med 15. in 17. uro. Škofja Loka - Šolsko leto 2002/2003 je leto otroka s posebnimi potrebami. Tako v lokalnem okolju, kot tudi na državni ravni, se bodo odvijali pomembni dogodki za otroke s posebnimi potrebami. V tem šolskem letu se bo začela pripravljati prenova programov za otroke in odrasle s posebnimi potrebami. Namen prenove je zagotoviti kvalitetno vzgojo in izobraževanje za osebe s posebnimi potrebami, sobivanje z njimi pa naj bi postala vsakodnevna navada in način življenja vsakega izmed nas. Princip "enake možnosti za vse" vzbuja upanje, da bodo tudi ti otroci čutili zaupanje do ljudi, doživljali zadovoljstvo in imeli občutek, da tudi njih nekdo potrebuje in so lahko koristni. Kljub temu pa nas gospodarske razmere silijo v drugačna, manj optimistična razmišljanja. Slabše kvalificirani delavci so postavljeni vedno bolj na rob, saj trg od delovne sile zahteva čim večjo produktivnost, in se tako prvi težje prilagodijo novim zahtevam in pogojem ter fizično in psihično prenesejo negativne posledice neprestanih sprememb. V sklop tega se bo Osnovna šola Jela Janežiča (za učence s posebnimi potrebami) vključila v svetovalno delo v občini Škofja Loka. Vsako sredo med 15. in 17. uro bo v prostorih Krajevne skupnosti Podlubnik - Stara Loka nudena brezplačna pomoč učencem rednih šol, ki imajo težave pri opismenjevanju, branju, osvajanju osnovnih matematičnih pojmov in podobno. Osnovna šola Jela Janežiča bo ponudila profesionalno Odprtje novih prostorov Ateljeja Clobb Atelje Clobb, ki deluje pod okriljem Kluba škofjeloških študentov, so je preselil na Mestni trg 20. svečano odprtje ob v soboto, ob 17. uri. Škofja Loka - Atelje Clobb je združba študentov, največ jih izhaja iz likovnih študijev, ki si z družbenim in ustvarjalnim delom kratijo čas. Začeli so pred tremi leti v majhnih in zapuščenih prostorih. Sčasoma so se jim priključili tudi fotografi, nato so postavili še slikarski atelje, sitotisk opremo in študijsko sobo s knjižnico. V tem času so pripravili štiri večje razstave v Škofji Loki in Cerknem, mednarodno likovno kolonijo mladih, nekaj manjših razstav in skoraj brezplačne tedenske likovne delavnice za študente. Selitev je bila nujno potrebna, ki sojo uspeli izvesti tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Na novi lokaciji na Mestnem trgu bodo z dodatno opremo in dejavnostmi pripravljeni na nadaljnji razvoj dela ter sprejemanja in dajanja znanja. * V novih prostorih bo prostor za grafično delavnico, foto temnico, slikarsko - kiparski atelje, sitotisk, skromno knjižnico, otroške in likovne delavnice in kreativno porabo prostega časa. Kot zatrjujejo, bodo še vedno specializirani za področje vizualnih umetnosti s poudarkom na izobraževanju, ustvarjanju in omogočanju dela ter razstavljanja vsem študentom in mladim. B.B. Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMUA Seliška 3, 4260 BLED tel.: 04/5780 620 fax: 04/5780 640 e-mail: osbled@s5.net RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST 1. UČITEU SLOVENSKEGA JEZIKA -za določen čas, do vrnitve delavke z bolniške odsotnosti ali do 31. 7. 2003 - s polovičnim delovnim časom 2. UČITEU RAZREDNEGA POUKA na podružnični OŠ Boh. Bela - za določen čas, od 1. 12. 2002 do 31. 7. 2003 - s polnim delovnim časom 3. UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA - za določen čas od 6. 1. 2003 do 31. 7. 2003 - s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in predpisi zahtevano izobrazbo. Prošnjo z dokazili pošljite v roku osmih dni po objavi na naslov OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška c. 3, 4260 Bled. Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni v zakonitem roku. svetovanje bivšim učencem šole s prilagojenim programom. Svetovanje bo potekalo v obliki pogovorov z absolventi in njihovimi družinami, spodbujanja k iskanju zaposlitve in nuđenju opore pri opravilih v zvezi z iskanjem službe. Program financira ustanoviteljica Občina Škofja Loka, Krajevna skupnost Podlubnik - Stara Loka pa bo nudila svoje prostore brezplačno. B.B. Moste - Cestno podjetje Ljubljana gradi pločnik od Most proti Žejam, ki je po projektu dolg 525 metrov. Trenutno je odprt odsek od mostu čez razbremenilnik v Mostah do odcepa v vas Žeje na levi strani v smeri od Most proti Žejam. Na mostu čez razbremenilnik bodo postavili tudi montažno brv za pešce in kolesarje, ob pločniku pa vgrajujejo tudi cevi za javno razsvetljavo, ki jo bodo prav tako uredili z izgradnjo pločnika. V občini Komenda pa pravijo, da imajo ob izgradnji tega pločnika malce grenak priokus, saj gre za nekajletni dog, ki pa je zaradi napake ostal doslej neporavnan. Ko se je namreč urejala državna cesta Ločica - Vodice zaradi gradnje avtoceste proti Trojanam, so po naključju pozabili, daje takrat občina Kamnik segala do Žej in ne do Most. Zato Dars ni financiral tega dela ureditve ceste s ploč- nikom. Zdaj se je za ureditev odločila občina Komenda, ker bi sicer morala za dober kilometer dolg odsek za šolarje zagotoviti zaradi varnosti prevoz v šolo s kombijem. Problem pa še vedno ostaja križišče Pri Kralju, za katerega so iz države dobili že nič koliko obljub, da ga bodo opremili s semaforji za prehod šolarjev. Vendar, pravijo v občini Komenda, država najraje daje samo obljube. Andrej Žalar Spomladi že vpis v višjo šolo Kranjska zasebna poklicno-tehnična šola EDC, ki izobražuje za poklice v gradbeništvu in komunali, bo imela prihodnje leto tudi višješolski program. Kranj - Potem ko je postalo jasno, da v Kranju javne višje šole še nekaj časa ne bo, je preostala možnost višješolskega šolanja za poklice v gradbeništvu in komunali v okviru zasebne šole. Priložnost je izkoristil EDC Kranj, ki za te poklice izobražuje že na poklicno-tehnični ravni. Za šolanje na višji stopnji je veliko zanimanja, pravi direktorica centra Darinka Rakovec, saj gre za izredno z a pošlji ve poklice. EDC Višja strokovna šola bo predlagala 60 vpisnih mest v program gradbeništvo in 30 v program komunala. Dva višješolska programa za Kranj in Gorenjsko veliko pomenita, saj se študentom ne bo več treba voziti v Ljubljano, Celje ali Novo mesto kot doslej. že prvič sestal 19-članski predavateljski zbor EDC Kranj Višje strokovne šole in izvedel volitve v strokovne organe. Slavnostna otvoritev višje strokovne šole bo spomladi, napoveduje direktorica Darinka Rakovec, ko bodo^ pridobili tudi lastne prostore. Šola se uvršča med 30 višjih šol v Sloveniji, med katerimi je tudi veliko zasebnih, edina javna višja šola na Gorenjskem pa je še vedno Višja šola za gostinstvo in turizem na Bledu. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič EDC Kranj je morala izpolniti vrsto zahtevnih pogojev za pridobitev predlaganih programov. Elaborat za višjo šoio pripravlja že od leta 1998, koje mestno občino Kranj obiskal minister Gaber, zeleno luč za ustanovitev Šole pa dobila junija lani s formiranjem predavateljskega zbora. Kot pravi Darinka Rakovec, je postopek imenovanja pred strokovno komisijo zelo zahteven, trajal pa je kar dobro leto, ker je šlo za dva programa. Septembra letos pa je mi- nistrica za šolstvo, znanost in šport imenovala komisijo za pregled izpolnjevanja kadrovskiri in materialnih pogojev za začetek dela višje strokovne šole v Kranju. Komisija si je šolo ogledala in izdala zapisnik o postopku vpisa. Slednji bo potekal čez centralno državno vpisno službo in bo enoten tako za javne kot zasebne šole. Februarja izide publikacija o vpisu, v njej pa bosta razpisana tudi oba programa kranjske višje strokovne šole. Prejšnji teden seje Prvič se je sestal predavateljski zbor EDC Višje strokovne šole iz Kranja. Olimpijska štipendija tudi Anji Čarman Ljubljana - Ob dnevu Olimpijskega komiteja Slovenije so na posebni prireditvi v ljubljanskem Grand hotelu Union podelili štipendije osmim perspektivnim športnikom, ki se pripravljajo na nastop na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Štipendijo so dobili kanuista na divjih vodah Dejan Kralj in Miha Terdič, judoistke Raša Sraka, Urška Žolnir in Petra Nareks, telovadec Mitja Petkovšek ter plavalca Anja Čarman in Blaž Medvešek. Štipendije so namenjene vrhunskim športnikom mednarodnega nivoja olimpijskih športnih panog, ki imajo potencialne možnosti uvrstitve v finale na olimpijskih igrah v Atenah. Posebno zaupanje si je prislužila odlična gorenjska plavalka, sicer dijakinja škofjeloške gimnazije, Anja Čarman (Merit Triglav Kranj) z Godešiča, saj ji je Mednarodni olimpijski komite ponudil tudi možnost šolanja in treningov v priznanem športnem centru Bollcs High School v Jacksonvillu na Floridi v ZDA. V.S. V spomin Franci Gašperlin Visoki vrhovi in brezdanja brezna, gladke stene in zaledenele poči, so ga že zelo zgodaj zvabili v svoje kraljestvo. Z vso njemu značilno zagnanostjo se jim je zapisal in se goreče predal avanturam, ki so mu jih nudile gore. Že leta 1948 ga najdemo med udeleženci letnega plezalnega tečaja na Vršiču. Vzporedno z njegovo gorečnostjo obiskovanja gora je hitro spoznal, da je za boljše delo in uresničevanje višjih ciljev potrebna tudi organizacijska dejavnost, ki se ji ni izmikal in kmalu postal eden od pomembnih členov pri pionirskem organiziranju alpinistične in reševalske aktivnosti v Kranju po drugi svetovni vojni. V teh prvih začetkih po vojni, za katere je bilo značilno pomanjkanje tako alpinistične opreme kot vseh drugih možnosti za gojenje alpinizma, ga najdemo med tistimi, ki so z novimi idejami zbirali sredstva za prepotrebno opremo in izgradnjo najnujnejših zavetišč. To so bila leta, ko so v Iskri, kjer je bil zaposlen nastajali cepini, reševalna oprema, klini, to so bila leta, ko je bil zgrajen bivak pod Kočno. Franci je v petdesetih letih vodil alpinistični odsek, od leta 1962 do 1964 pa postajo GRS. Mlajši se ga spominjamo kot dolgoletnega tajnika postaje, ki je pedantno opravljal tajniške posle in dajal takt delu postaje. V povojnih letih, ko se je vsa alpinistična dejavnost odvijala v takratni Jugoslaviji, so bili odhodi v tujino že pravi podvig. Priprave so bile dolgotrajne, obiski tujine le redki. Leta 1958 se je Franciju izpolnila velika želja. Bil je med člani odprave v Centralne Alpe, ki je delovala v Waliških Alpah (Matterhorn) in pogorju Mont Blanca. V naslednjih letih je načrtoval Kavkaz, toda služba in družinske obveznosti so mu preprečile uresničitev sanj. V zameno se je posvetil reševalskemu delu in vodenju postaje GRS, ki ga je končal z dolgoletnim tajni kovanjem. Njegova dejavnost in prizadevanja so bila leta 1962 nagrajena z zlato značko Planinske zveze Jugoslavije, leta 1974 je prejel srebrni znak Planinske zveze Slovenije, leta 1975 častni znak GRS Slovenije in lani zlati znak Planinske zveze Slovenije. Franci si je kot alpinist in reševalec pridobil ugled v svoji Iskri in ga s pridom uporabljal za pomoč. V naših srcih bo ostal večno zapisan zaradi svoje nesebične pripravljenosti svetovati in pomagati: komurkoli in kadarkoli. S prav posebno ognjevitostjo sije prizadeval za mlade alpiniste, ki so bili potrebni pomoči na delovnem mestu, da so lahko uresničili svoje alpinistične cilje. "Bomo že uredili, " je tolažil zaskrbljene mladce, ki jim je primanjkovalo dopusta, gore pa so bile tako vabljive. Nikoli ne bomo vedeli, ali je bil Franci popolnoma zadovoljen s svojo življenjsko potjo z vsemi razpotji, na katere je naletel. Za trdno pa vemo, da je del njegove prehojene poti vtkan v kranjski alpinizem, v kranjsko gorsko reševanje, na ta del smo ponosni in mu zanj hvaležni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. V imenu Planinskega društva Kranj in postaje GRS Kranj izrekam globoko sožalje njegovim svojcem in najbližnjim. Letos denar raje za Belsko cesto Občinski svet v Preddvoru je obravnaval dva pomembna tematska sklopa, komunalnega in proračunskega. Preddvor - Komunala Kranj je na svojem krožnem obhodu po občinah tudi v Preddvoru predstavila projekt komunikacije s širšo javnostjo. S to temo so na občinskem svetu povezali še odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in o izvajanju obvezne lokalne javne službe ter odlok o varstvu pitne vode na svojem območju. Navzočnost predstavnika Komunale Romana Udirja pa so izkoristili zato, da je občanom, ki imajo probleme s pitno vodo, pojasnil, kakšne so možnosti za odpravo teh težav. Ob odloku o varstvu virov pitne vode se je razvila polemika med predstavnikom občine in komunale. Slednji je dejal, da je občina odlok mora imeti, zanj je odgovoren župan, predstavnik občine pa, da takšen odlok nima pravne podlage. Po razpravi je obveljal predlog Boruta Gradišarja iz občine Preddvor, ki je menil, da je obravnava osnutka nesmiselna. Odločili pa so se, da glede na določbe zakona o vodah in urbanističnega planiranja v občini za kompleksno obravnavo pripravijo strokovno gradivo, ki naj služi razpravi o problematiki celotne vodooskrbe v občini, možnim in predvidenim rezervatom vodnih virov in njihovemu vplivu na življenje in delo občanov ter za potrebe urbanističnega planiranja in razvoja. Na predstavnika Komunale so se z vprašanjem, kako bi lahko uredili težave z vodo, so se obrnili prebivalci "visoke cone" iz Tupalič. Voda do njih ne pride, zato veliko gospodinjstev uporablja hidrofo-re. Trdijo, da je težava nastala, ko so iz istega rezervoarja začeli napajati še del občine Šenčur. Rešitev obstaja, veljala bi kakih 7 milijonov tolarjev, treba pa se je dogovoriti, koliko od tega bi financirala občina, koliko Komunala. Svetniki menijo, da bi morala pri investiciji sodelovati tudi sosednja občina, ki uporablja isti vir. Župana so zadolžili, da skupaj s Komunalo pripravi ključ za rešitev teh težav in že v proračunu za leto 2003 predvidi sredstva za ta namen. Govorili so tudi o realizaciji proračuna za leto 2002 in sprejeli rebalans. Največja postavka letošnjega proračuna je naložba v daljinsko ogrevanje na lesno bioma- Na prvi zmenek s starši Na vprašanje, koliko je stara, se je Zdenka zasmejala in rekla, da jih ima šele sedeminpetdeset. Anton pa je dodal, da moramo številke obrniti. Bled - Anton in Zdenka Pretnar sta se poročila na soboto trinajstega oktobra pred enainpetdesetimi leti. Petdeset let skupnega življenja sta praznovala lani - prav tako na soboto. Domači so jima pripravili kopico lepih presenečenj, godba iz Gorij pa jima je zaigrala kar na domačem dvorišču. Zdenka je stara 75 let. Njen dekliški priimek je Pere inje doma z Bleda. Anton pravi, "da jih gre" na 82 in prihaja iz Krnice. Včasih je Zdenka delala v avto-parku GAP in tam je spoznala Antona, ki je sicer izučen za mizarja, vendar je bil v tistih časih lesni manipulant v Zadrugi ter ve- likokrat naročal tovornjake za prevoz lesa. Zaposlena je bila v pisarni in tako je naneslo, da so se njune poti križale. Oba izhajata iz precej številčnih družin. Zdenkin oče je bil delavec v tovarni, še prej je imel pekarno, Antonov pa "žnidar". V zakonu sta se jima kasneje rodila dva sinova, ki sta danes tudi že poročena in sta si ustvarila svoji družini. Tako imata Pretnarjeva danes tudi štiri vnuke. Spominjata se, kako težko je takrat Anton dobil vstopnice za ples, kjer sta preživela oziroma doživela svoj prvi zmenek. "V tistih časih so nas na zmenke spremljali starši. To ni bilo tako kot danes," pravi Zdenka Pretnar, sivolasa gospa, ki se zelo rada smeji. Anton pa je dodal, da kakor hitro "se je je prijel, je ni mogel več spustiti." Zakonca Pretnar sicer nista imela lahkega življenja. Zdenka je v mladosti preživela celo dve leti v taborišču in tega obdobja se ne spominja rada. Na življenje gledata z optimizmom in s hudomušnimi pripombami o njunem življenju sta nas kar nekajkrat nasmejala do solz Lansko leto sta praznovala zlato poroko in že lani so ju domači presenetili s precej obširnejšim praznovanjem od pričakovanega. Letos pa tudi. Anton se je pošalil: "Če bo šlo s praznovanji tako naprej, potem lahko praznujemo kar na vsake pol leta." Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Šest svetnikov vedno na seji Občinski svet občine Jesenice se je v štirih letih sestal na 45 sejah. Obisk sej je bil 94-odstoten. Jesenice - V torek ob 21.13 uri seje končala zadnja, 45. seja tega sklica občinskega sveta občine Jesenice. Ob tej priložnosti so simbolično nagradili tudi šest svetnikov, ki so bili v zadnjih štirih letih prisotni prav na vseh sejah. To so Zoran Kramar, Tomaž Mencinger (oba ZLSD), Bogomir Ličof, Marijan Nikolavčič (oba SDS), Janko RabiČ (LDS) in Srečko Noč (SNS). Sicer pa je bila skupna ob-iskanost sej občinskega sveta Jesenice kar 94-odstotna, pri tistih redkih svetnikih, ki so obiskali manj kot 90 odstotkov sej, pa sta bila razloga za odsotnost večinoma službena odsotnost ali bolezen. "Vesel sem, da se v tej sestavi občinskega sveta nismo šli strankarstva. Z opravljenim delom sem zelo zadovoljen, predvsem pa dejstva, da smo pri občanih popravili samopodobo o Jese- so, zaradi katere preddvorski proračun letos znaša 1.075.563.000 tolarjev. Kot poroča župan Miran zadnikar, sta država in Phare že nakazala dve tretjini nepovratnih sredstev za ta namen, v naslednjih dveh mesecih bodo še preostali del sredstev, ki bodo pokrila naložbo v kotlovnico. Sicer pa je bil sredi oktobra rok za dokončanje kotlovnice. Proračun za leto 2002 je uravnotežen, smo slišali na seji občinskega sveta. Realizirana pa ne bodo predvidena sredstva za osnovno šolo, s katerimi so nameravali preurediti šolske kletne prostore v učilnici, s čimer bi odpravili dvoizmenski pouk. Denar gre namesto tega v dokončanje Belske ceste, da se tamkajšnja naložba zapre in se obveznosti ne prenašajo v naslednje leto. V šolo pa bodo vlagali prihodnje leto, ko bodo s potrdilom naložbe s strani ministrstva za finance lahko računali tudi na tretjino državnih sredstev. Problem izmen so letos sicer odpravili, ko so uredili učilnico v nekdanjem hišniškem stanovanju. Prihodnja investicija v šolo, ki naj bi jo nadgradili za eno nadstropje, pa je namenjena devetletki. Vse kaže, da bodo ukvarjanje s to veliko naložbo prepustili novemu županu in občinskemu svetu. Danica Zavrl Žlebir Likovna kolonija pod Studorom Na pobudo višje kustodinje muzejev v Bohinju Mije Ogrin smo se v Gorenjskem muzeju Kranj odločili, da v poletnih počitniških dneh organiziramo pod Studorom likovno kolonijo, v katero bi bili vključeni vsi ljubitelji likovnega izražanja, brez kakršnihkoli omejitev. Glavni namen kolonije je bil popestritev turistične ponudbe v Bohinju, v pristnem gorenjskem okolju, ki je že samo po sebi obdarovano z naravno lepoto zelenja, gora in značilne bohinjske arhitekture. Kolonijo je vodila akademska slikarka, mag. Irena Jeras Dimovska, sicer restavrator-ka v Gorenjskem muzeju. Načini umetniškega izražanja so potekali v tehnikah risbe, akvarela, gvaša in tempere. Naša želja je bila, da bi udeleženci na papir prelili svoje občutenje in dojemanje čudovite bohinjske pokrajine; od Studora do Vogla, Sv. Janeza in Bohinjskega jezera do bohinjskih kozolcev. Kolonija je potekala 20. in 21. avgusta v popoldanskem času, finančno pa jo je podprla Občina Bohinj. Devet udeležencev je bilo na koncu zadovoljnih z ustvarjenim in s samim srečanjem. Nekateri so želeli več časa za ustvarjanje, drugim je uspelo delo dokončati; medsebojno spoznavanje in nabiranje novih umetniških izkušenj pa je botrovalo odločitvi, da bo kolonija postala tradicionalna. Javnosti smo izdelke predstavili na razstavi v Oplenovi hiši pod Studom, ki bo na ogled do 25. oktobra 2002. Jelena Justin, Irena J. Dimovska Jubilej Francke in Venclja Peternel Šenčur - Francka Vodnik in Vencelj Peternel sta bila rojena v Poljanski dolini. Pr' Andrejon v Gorenji Žetini je bilo devet otrok in Francka bi bila rada šivilja. Vendar je bilo delo na kmetiji in ni bilo možnosti, da bi se izučila za šiviljo. Ko pa je potem spoznala Venclja Peternela, Ještinu-eovga iz Javorij, ki je bil po poklicu čevljar, sta se 1952. leta poročila. Po dobrem letu sta se preselila v Šenčur, kjer sta potem se potem 1957. leta vselila v novo hišo. Po poroki je šla Franca tudi v šiviljski tečaj, delala pa je v Iskri, kjer je dočakala tudi pokojnino. Vencelj pa je s čevljarskim poklicem pokojnino zaslužil v Planiki. Trije fantje so se jima rodili in danes imata tri vnuke. Francka, ki še vedno skrbi za gospodinjstvo, rada bere, največ pa je na vrtu. Vencelj pa pomaga sinu, ki je mizar. Sicer pa je včasih tudi veliko igral pri dramskih skupinah, prepeva pa že 60 let in je še zdaj član šenčurskega pevskega zbora. Zlato poroko sta Tončka in Vencelj imela v Šenčurju, ohcet pa na Andreju nad Škofjo Loko. Njunih petdeset let je proslavljalo kar sto svatov. Čestitkam ob jubileju pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. Andrej Žalar nicah," je ob slovesu sporočil župan Boris Bregant, ki so ga svetniki na 44. seji, ki je bila uro pred zadnjo sejo, izvolili tudi za kandidata za člana državnega sveta iz 10. volilne enote (Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Žirovnica in Jesenice). Svetniki so izbrali tudi pet elektorjev, ki bodo volili za državni svet. To so: Vera Pintar, Branko Omejc, Milan Šulc, Božidar Pogačar in Zoran Kramar. Na zadnji seji so svetniki med drugim sprejeli še Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov občine ter o povračilu stroškov, poleg tega pa so sprejeli še Pravilnik o nagradah predsednikov in članov svetov KS na območju občine Jesenice. Simon Šubic Obnovljen vodovod na Šmarjetni gori Mestni proračun je zanj odštel trinajst milijonov tolarjev. Kranj - V torek, 15. oktobra, popoldne je bila na Šmarjetni gori slovesnost ob zaključku obnove vodovoda in njegovi priključitvi na javni vodovod, s katerim upravlja Komunala. Gre za 480 metrov dolg vodovod po južnem pobočju Šmarjetne gore, ki za- proračun mestne občine Kranj. Spodnje črpališče je delno sanirano, na vrhu je zgrajen nov rezervoar, zgornji del vodovoda ostaja, spodnji pa je zgrajen na novo. Trenutno napaja štiri hiše in hotel, peta hiša bo predvidoma priključena spomladi. PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ tel.: 04/2360 751, fax: 04/2360 751 gsm: 041/664-558 jame osamljene kmetije. Te so se namreč vse doslej napajale iz lastnih vodnjakov oziroma zbiralnikov, ki so v daljših sušnih obdobjih ostajali brez vode, tako da so si morali domačini večkrat pomagati z vodo iz gasilskih cistern. Naložbo, vredno okroglih trinajst milijonov tolarjev, je pokril Podobno kot v Pševem, na Ja-vorniku, Planici, Čepuljah in v Lavtarskem Vrhu so tudi krajani s Šmarjetne gore za priključek na vodovod prispevali po 149.800 tolarjev, njihovi pa so bili tudi stroški napeljave do posameznih hiš. H.J., foto: Gorazd Kavčič Kdaj je čas daril? Prav zdaj. Za vas se je začel v trenutku, ko ste odprli to stran, za nas se je začel že mnogo prej. Čas daril ni le tisti trenutek, ko jih nasmejanih obrazov Izročamo. Je ves čas, ko o njih razmišljamo, jih izbiramo, naročamo in šele nato poklonimo. Če je to pravočasno, je to lahko prav prijeten čas. Zato vas želimo obvestiti, da v naši trgovini lahko izbirate med koledarji, rokovniki, pisalnimi garniturami, urami, usnjeno galanterijo in še bi lahko naštevali. Vsako darilo lahko tudi izvirno zavijemo. Srečno! GORENJKA - GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 2002 Natalija pospešuje Natalija Gros Mićo Mrkaić Naša mlada plezalka Natalija je pri glasovanju za Gorenjca oziroma Gorenjko meseca v drugem krogu še bolj pospešila tempo in tako pri vzpenjanju lepo povečuje prednost. Vendar, kot vemo, dokler ne pridemo do zadnjega kroga oziroma do konca glasovalne poti, ni še prav ničesar odločeno. Zato kar živahno podajte v glasovanje tretjega kroga. V drugem krogu je Natalija zbrala 53 glasov in jih ima tako trenutno skupaj 102, Mićo pa je v drugem krogu zbral 25 glasov in jih ima tako trenutno 40. Natalija Gros, mlada športnica iz Škofje Loke, je na svetovnem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju konec septembra v Can-telleju (severno od Pariza) dosegla izjemen uspeh, saj je postala svetovna prvakinja. To je bila tudi edina kolajna slovenske ekipe na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju. Mićo Mrkaić iz Kranja seje po dvanajstih letih vrnil iz ZDA, kjer je najprej študiral fiziko in ekonomijo. Predava na dveh fakultetah in sicer na univerzi Duke v Severni Karolini in na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Slovenski javnosti je zadnje čase znan tudi po tem, da brez dlake na jeziku "secira" aktualna gospodarska dogajanja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu septembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Marinka Jenko, Zgornji Brnik 75, 4207 Cerklje.Vrednostna pisma prejmejo: Marjan Grajzar, Sajovčevo naselje 9, 4208 Šenčur; Bojan Burjek. Pot za krajem 2, 4000 Kranj in Uroš Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijp: Dejan Kokalj, Zgornje Jezersko 102 B, 4206 Zgornje Jezersko; Štefanija Tršan, Valburga 42/a, 1216 Smlednik; Bojan Šuligoj, Kidričeva 9, 4270 Jesenice; Ela Dežman, Srednja Bela 47, 4205 Preddvor; Joži Žulič, Mlaka 42,1218 Komenda in Katja Košir, log 37, 4220 Škofja Loka. (pri blagajni pokažite le osebni dokument). PREJELI SMO_ Obnova Linhartovega trga zaključena do konca novembra (Pojasnilo o dodatnih delih na Linhartovem trgu v Radovljici) Obnova starega mestnega jedra Radovljice teče od začetka letošnjega julija. Kljub natančno izdelanemu načrtu in rokovniku del brez zapletov v obliki dodatnih nepredvidenih del ne gre. Tako so 10. oktobra zastala gradbena dela na Linhartovem trgu, ker je bila ugotovljena geodetska napaka pri določanju višinskih kot v kanalu za odvodnjavanje meteornih voda in iz žlebov (kineti). Le-tega je potrebno z odvzemanjem na stenah znižati na projektirano višino za 2 do 14 centimetrov. Potrebno bo tudi poglobiti izkop podlage za 10 centimetrov in ponovno nasuti material. Direktor občinske uprave Jože Rebec zatrjuje, da dodatna dela, ki jih finančno pokriva izvajalec, ne bodo podaljšala časa obnove starega mestnega jedra. Takoj ko je bila napaka ugotovljena, so se sestali z izvajalcem Gradbenim podjetjem Tehnik iz Škofje Loke in njihovim direktorjem Jožefom Kumrom. Dogovorili so se, da bodo napako odpravili do 20. oktobra. Nato bodo nadaljevali po načrtu z asfaltiranjem od cerkvenega trga do graščinskih vrat in začeli polagati granitne plošče. Da bi se pri tem še vedno držali predvidenega zaključka del konec novembra, bodo dela potekala tudi ob sobotah in nedeljah. V okviru obnove starega mestnega jedra so doslej dokončali obnovo dela Ceste svobode, ponovno sta prevozni Gubčeva in Trubarjeva ulica. Na slednji bo potrebno v skladu z mnenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine opraviti še nadzidavo parapetnega zidu, ki je po izvedbi tlakov zaradi varnosti prenizek. Končna višina zidu bo 90 centimetrov z zaključnimi kamni- timi sekanci. Dokončana pa so zahtevna dela in pilotiranje pri sanaciji obzidja na tej ulici, kar so bila tudi nepredvidena dela, ki so zahtevala dodatna finančna sredstva. Na Linhartovem trgu so vsi komunalni vodi že položeni, posebej pa bo potrebno urediti novo arheološko najdbo. Ob spomeniku Jo-sipini Hočevar so odkrili star vodnjak, čez katerega bodo postavili stekleno ploščo s prezračevanjem, da bo na voljo za oglede. Po zakonu pa je potrebno opraviti tudi nekatera arheološka dela, ki so jih pri vstopu na Linhartov trg začeli 16. oktobra in jih bodo po dogovoru opravili v štirinajstih dneh. Občina si bo prizadevala roke še skrajšati in upa, da se dela ne bodo zavlekla. Sredstva za arheološka izkopavanja je obljubilo Ministrstvo za kulturo v višini 6,3 milijona tolarjev. Izvajalec del je MAG-ELAN iz Kranja. Zal pa se zavlačuje postopek pri Upravni enoti Radovljica, zato ne moremo sporočiti, da se bo v kratkem rešilo vprašanje gradnje parkirišč na mestu nekdanje Merkur-jeve prodajalne. Kot kaže, bo potrebno za rušenje stavb obnoviti postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dotlej bodo uporabniki Linhartovega trga jeklene konjičke parkirali na začasnem parkirišču v Grajskem vrtu. Mendi Kokot, stiki z javnostmi za Občino Radovljica Občina Vodice, g. Brane Podboršek in odprta greznica V prispevkih, kijih objavljate ob lokalnih volitvah pokušajo kandidati za župane predstaviti svoje poglede na probleme in projekte v posamezni občini. Razumljivo je, da zaradi kompleksnosti problematike pri posameznih projektih včasih kakšnemu kandidatu spodrsne pri izjavah. V predstavitvi Novinar naj bo vreden tega naziva Člani Društva novinarjev Slovenije so na nedavnih študijskih dnevih sprejeli nov novinarski kodeks. Izola - Približno desetina vseh slovenskih novinarjev se je pretekli konec tedna zbrala na tradicionalnih novinarskih študijskih dnevih in po daljši javni razpravi s pooblastili svojih kolegov na skupščini Društva novinarjev Slovenije soglasno sprejela novi kodeks slovenskih novinarjev. Predlog novega kodeksa je po številnih razpravah pripravila posebej imenovana skupina uglednih in izkušenih novinarjev predvsem z nalogo ta kodeks posodobiti in ga približati evropskim in svetovnim novinarskim normam. Čeprav je bil Kodeks slovenskih novinarjev praktično tarča vsakoletnih razprav in tudi številnih sprememb, pa dosedanji kodeks, ki je bil sprejet v povsem drugih časih in razmerah, nikakor ni zadoščal. Kljub svoji obsežnosti, nekaterim zelo podrobnim določbam ni zmogel biti več vodilo za novinarsko delo, niti za presojanje novinarskega ravnanja v novinarski skupnosti in javnosti. Potrebovali smo uporabna in jasna merila, ki bodo, kot pravi predsednik pripravljalne skupine Peter Ju-rančič, prispevala k dobro opravljenemu delu novinarjev, ki bo vedno temeljilo na znanju, poštenosti in pogumu in tako zaščitili ugled novinarske skupnosti v spremenjenih razmerah. Po nemškem zgledu kodeks ni več oblikovan kot zbirka členov in smernic, pač pa, poleg preambule z opisom novinarskega poslanstva, kot zbirka 27 jasnih pravil. Vsebinsko so se pripravljavci naslonili največ na kodeks ameriškega društva profesionalnih novinarjev (SPJ) in kodeks mednarodne novinarske organizacije (IFJ), katere član je tudi DNS. Odločeni so tudi bili, da v kodeksu ne ponavljajo zakonskih določil, zlasti zakona o medijih, zato v kodeksu ni več določil npr. o popravku in pravici odgovora. Seveda tudi novi kodeks zahteva preverjanje informacij in pridobivanje odziva prizadetih. Precejšna novost pa je poglavje o konfliktu interesov, ko novinar poroča o zadevi, v katero je osebno vpleten, ali ima osebne interese (npr. lastništvo), ali pa je bilo poskušano nanj vplivati ali celo pritiskati. Kodeks zahteva, da se novinar odreče darilom, uslugam in nagradam, brezplačnim potovanjem, dodatnim zaposlitvam, oziroma mora to jasno razkriti javnosti, ki bo lahko presodila, ali je še verodostojen. Predvsem pa novi kodeks pomeni nadaljevanje že lani sprejete Listine o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora, saj zahteva jasno razmejitev in tudi označitev, ki bo ločevala oglasne objave od novinarskih. Tudi prepletanje novinarskega in oglaševalskega dela ni več dopustno. Izpuščena so tudi podrobnejša pravila o tem, kako poročati v predvolilnem obdobju, kako objavljati sporočila za tisk, javne ankete, o pisanju ob jubilejih, embargu, pismih bralcev, kar vse naj uredništva uredijo z. notranjimi pravili. Še največ razprave je bilo ob končni redakciji predloga o avtorizaciji, ki je bila doslej novinarjeva dolžnost, poslej pa je le pravica. Novi kodeks je obvezen za vse slovenske novinarje, ne glede na članstvo v DNS, o njegovih kršitvah pa bo sodilo in ob- Županskih kandidatov za občino Vodice objavljeni v torek 15. oktobra 2002, se je najbrž kandidatu g. Branetu Podboršku primerilo prav to. Ob oceni stanja projekta izgradnja začasne čistilne naprave je bilo zapisano, da je izgrajena čistilna naprava v bistvu: "odprta greznica! " Trditev je zavajajoča in celo žaljiva, tako za projektante idejne rešitve, kot za same izvajalce, ki so tehnološko nadgradili samo izvedbo. Idejna rešitev čistilne naprave je izvedena po najsodobnejših konceptih izgradnje čistilnih naprav. Tako idejna zasnova vsebuje mehansko, biološko, bakteriološko in v odprti laguni še dodatno biološko čiščenje odpadne vode. V biološkem delu je upoštevana tudi denitrifikacija in naravna stabilizacija blata. V laguni se s trstičjem opravlja najfinejše čiščenje odpadne vode v sonarav-nem procesu s trstičjem. Dejstvo je, da je okolica lagune v Vodicah tako zasnovan koncept sprejela za svojega. Za strokovnjake, ki se zares ukvarjajo z ekologijo, je najboljši podatek, da se je priraslo samorodno trstičje in da so stebla trsja zdrava. Idejni projekt je izdelal Hidroinženiring, d.o.o., iz Ljubljane. Na osnovi javnega razpisa v občini Vodice po izdelanem projektu se je prijavilo več podjetij, ki so imela možnost predstavitve različnih tehničnih rešitev, vsem pa je morala biti osnova idejna rešitev. V tehnološkem delu je bila izbrana kot najprimernejša rešitev po tehnologiji DURON (izpeljanka SBR tehnologije raziskana na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in Že večkrat izvedena). Ne samo da je bila tehnološko najustrezneje ocenjena, bila je tudi za okoli 30 odstotkov cenejša od ostalih ponudnikov. To pomeni, da so izvajalci lahko zaradi tehnološko naprednih pristopov k izvedbi tehnologije in vztrajnih zahtev, včasih celo trme s strani Občine Vodice zmanjšali investicijo za 30 odstotkov. Takšno zmanjšanje investicije pa je najbrž dobro za občane in davkoplačevalce v občini Vodice. Zaradi zahtevnosti projekta je strokovni del uprave Občine Vodice zahteval skrbne revizije samega ponudbenega projekta tudi s strani evropsko priznanih strokovnjakov. Šele po pozitivni oceni revidentov je bila dokončno podpisana pogodba o izgradnji čistilne naprave v sedanjem obsegu z SGP TEHNIK, d.d. Tehnološki del je izvajalo podjetje Dr. DUHOVNIK, d.o.o., kot podizvaja-lec. Čas izgradnje za objekt, kot je danes opremljen (vključno s transformatorsko postajo) je 4 in pol mesece. To pa pomeni tudi za poznavalce tovrstnih gradenj, da je sodelovala pri izgradnji izjemno strokovno in uigrana ekipa vseh izvajalcev, vključno s projektantom in nadzorom. Čistilna naprava je popolnoma avtomatizirana in je pripravljena z.a daljinsko kontrolo v WAP sistemu. Zaradi tega je predvideno vzdrževanje 2 uri/teden za priključenih 1800 oseb (strokovno Pupo-lacijskih Enot). Stanje na realizaciji projekta je takšno, da je bil dne 16.9.2002 opravljen tehnični pregled. Naprava je danes, dne 18.10.2002 v celoti pripravljena za zagon. Prav zaradi zgoraj opisanega sem mnenja, da je izjava o odprti greznici manj primerna, pa četudi je uporabljena v kontekstu volitev. Ne glede na to, vljudno vabim oba kandidata in predstavnike njihovih volilnih štabov, da si ob strokovni asistenci naših strokovnjakov ogledata objekt v naravi. Ob samem ogledu bodo predstavljene tiste bistvene prvine tehnološkega dela čistilne naprave, ki dejansko zagotavljajo kvalitetno izvedbo in uporabo objekta. Prepričan sem, da bosta po strokovnem ogledu čistilne naprave oba kandidata spremenila mnenje, zato sem se odločil za ta zapis in povabilo. S spoštovanjem dr. Jože Duhovnik Medvode veščalo javnost Novinarsko častno razsodišče. Kršitve Listine o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora DNS sproti objavlja na spletu na naslovu www. novi-nar.com/kršitve, sklepi Novinarskega častnega razsodišča, ki mu predseduje Vili Enspieler, pa na naslovu www.razsodisce.org. Svetovni kongres IFJ je sklenil: "Vsak novinar, vreden tega naziva, bo dosledno spoštovanje novinarskega kodeksa razumel kot svojo dolžnost. Ko gre za profesijo, bo novinar - upoštevaje zakonodajo - spoštoval sodbe poklicnih kolegov in zavrnil vmešavanje vlade in drugih." Štefan Žargi Novi kodeks slovenskih novinarjev www.gorenjskaonline.com Preambula Prvo vodilo dela novinarjev je pravica javnosti do čim boljše informiranosti. Obveščenost javnosti je temelj delovanja sodobnih družb in je pogoj za delovanje demokratičnega sistema. Da'bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj. Novinarji so dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov in svoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno. Takšno delo je temelj verodostojnosti novinarjev. Kodeks velja za besedilo, fotografijo, sliko in zvok. Novinarsko delo 1. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake - čeprav nenamerne - mora priznati in popraviti. 2. Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. 3. Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti. 4. Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. Javnost ima pravico poznati vir informacije, da bi lahko ocenila njen pomen in verodostojnost. Če sicer ni mogoče pridobiti informacije, se novinar lahko dogovori o anonimnosti vira. 5. Novinar sme zavrniti pričanje in razkritje vira informacij. 6. Novinar se mora izogibati plačevanju informacij in biti previden pri tistih, ki v zameno za informacije pričakujejo denar ali ugodnosti. 7. Novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov. 8. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika. 9. Plagiati so nedopustni. 10. Novinar se mora izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. 11. Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna. 12. Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, mora to razkriti oziroma se kot novinar izločiti. Konflikti interesov 13. Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih besedil ter opravil ni dopustno. 14. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti razpoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če bi utegnil obstajati kakršenkoli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hihri-di med oglaševalskimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni. 15. Novinar se mora izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov, dejanskega ali navideznega, s katerim bi lahko kompromitiral svoje dobro ime oziroma novinarsko skupnost. 16. Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči da- rilom, uslugam ali nagradam in se izogibati brezplačnim potovanjem in drugim ugodnostim, dodatnim zaposlitvam, delu v politiki, državnih uradih ali drugih javnih institucijah, če bi to lahko zmanjšalo njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti. 17. Novinar ne sme zlorabljati informacij o finančnih dogodlcih, ki jih dobi pri svojem profesionalnem delu, za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerih poroča, mora to razkriti javnosti. 18. Novinar je dolžan zavrniti ugodnosti, ki jih ponujajo oglaševalci ali interesne skupine, in se upreti poskusom, da bi vplivali na njegovo poročanje. 19. Morebitne neizogibne konflikte interesov mora razkriti javnosti ali se kot novinar iz poročanja in komentiranja izločiti. Splošne etične norme 20. Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. 21. Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. 22. Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih. 23. Novinar se mora izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom in stereotipom, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom in socialnim položajem. Diskriminacija zaradi spola, pripadnosti etnični, verski, socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenje mednacionalnih trenj niso dopustni. Pravice novinarjev in razmerja do javnosti 24. Novinar ima pravico zavrnili delo, ki je v nasprotju s tem kodeksom ali njegovim prepričanjem. 25. Nihče ne sme brez. soglasja novinarja pomensko spremeniti ali predelati njegovega izdelka. Novinar ima pravico podpisovati prispevke. Ni ga mogoče podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji. 26. Novinar se je zavezan odzvati vabilu na razpravo Častnega razsodišča in mora upoštevati njegove razsodbe. Glede svojega profesionalnega ravnanja kot pristojno priznava zgolj sodbo svojih poklicnih kolegov. 27. Novinarje dolžan upoštevati enaka merila, kot jih sam zahteva od drugih. PETEK, 18. OKTOBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Potujoči škrat 9.25 Kul Sam in ljubka Suzi, kratki kulturni film za otroke 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Humanistika 10.50 Zenit 11.20 Dosežki 11.40 Prvi in drugi 12.00 Klic divjine, kanadska nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.35 Slovenci v Avstraliji 14.30 Osmi dan 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Hidak - mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marko, mavrična risbica, risana nanizanka 17.00 Iz popotne torbe 17.35 Mladi virtuozi 17.40 National geographic, ameriška dok. serija 18.35 Deteljice 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Lokalne volitve 21.35 CikCak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.10 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.55 National Geographic, ameriška dok. serija 1.50 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 2.15 Vzrok smrti ne omenjati, srbski film 3.55 Šport 5.20 Vsakdanjik in praznik 6.15 Povabilo na ples Hardcore Network do 1.00 1.00 Videostra-ni GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Jesen na DTV: Košarkarska tekma Olimpi-ja: KK Slajsk v Šenčurju 20.03 Oglasi 20.10 60 let Bistriških žrtev 20.50 Prifarski muzikantje na loškem gradu, premiera 22.10 Promo spot 22.13 Oglasi 22.15 Pravila in način volilne kampanje v programu DTV 22.30 Srečanje turističnih delavcev Gorenjske na blejskem gradu 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Prispevek 20.00 Večerni program z Andrejo Rekar 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SOBOTA, 19. OKTOBRA 2002 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 Predsedniške volitve - uvodna oddaja 12.35 TV prodaja 13.05 Videostrani - Vremenska panorama 15.30 TV Prodaja 16.05 Hladna vojna, ameriška dok. serija 16.50 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 17.25 Jaime, portugalski film 19.15 Videospotnice 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija 20.50 Panter, angleško-ameriški film 22.55 Dušni pastirji, angleška nanizanka 23.20 Big band RTV Slovenija 0.20 Videospotnice, ponovitev KANALA 10.50 Angel, ameriška nanizanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Svilene sence, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.55 Anglel, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Jesse, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Simpatije, ameriška nanizanka 20.50 Midve z mamo, ameriška nanizanka 21.40 Ellen, ameriška nanizanka 22.10 Moške zadeve, ameriška nanizanka 23.00 Lov na čarovnice, ameriški film 1.10 Rdeče petke, erotična serija POPTV 8.40 TV prodaja 9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitve 10.55 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 14.10 Varuhi luke, avstralski nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Akcija: Potopljeni svet, ameriški film 22.20 Kameleon, ameriška nanizanka 23.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska prodaja 14.20 Predsedniške volitve 2002 15.50 Družinska TV prodaja 16.10 Potovanja z Janinom 17.10 Štiri tačke 17.40 Bonanca, nanizanka 18.40 Auto-mobille 19.00 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Pod zidano marelo 21.30 Čas zločina 23.30 Reporter X 0.00 Videalisti 0.40 TV Prodaja 1.10 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1880 19.15 PTP, tedenski pregled, 120 19.30 Hokei - hokej. 2. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - glasba, pogovori, gostje, zabava - v živo iz studia GTV 21.00 Britanski dokumentarni film 21.40 GTV Priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1880 22.00 Petkov večer z Mitjo Gr-movškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Volilna pravila na GTV 23.05 S.E.M., oddaja R. Klariča, IV povzetek HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1880 00.00 Zdaj pa res ne morem več, Bom kar ugasnu... IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Ptice, risanka 9.30 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nanizanka 13.25 Glasbena televizija 14.45 Program za otroke in mladino 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Ptice, risanka 16.30 Hugo 17.00 Zagreb 17.30 Hrvaška danes 17.50 Novi način 18.20 Split 19.00 Kviz 19.12 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.55 Želj-ka ogresta z gosti 21.55 Pol ure kulture 22.30 Meridian 16 23.05 Sodišče in kazen, mini nadaljevanka 2.45 Glory Daze, ameriški film 4.25 24 ur, nadaljevanka 5.10 Tretji kamen od Sonca, nanizank 5.35 Glasbena televizija 6.25 Seinfeld, nanizanka 6.45 Seks v mestu, nanizanka 7.10 Hrvaški ročk AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman 9.30 Herkules 10.10 Kaisermuhlen blues 10.55 Sinan Toplak je nepodkupljiv 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Novice 16.00 Simpatije 16.50 Čarovnice 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Novice 18.05 Varuška 18.30 Magazin 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.05 Novice 21.15 Dolce vita & co. 22.05 Nevarno območje, ameriški film 23.30 Air America, ameriški film 1.15 Tra-utmann - zadnja srajca nima žepov 2.50 Nevarno območje 4.15 Sam VVhisklev, ameriški film 5.55 Pinky in Brain R TRIGLAV 0.10 ŠAHOVSKA OLIMPIJADA: BORIS KUTIN IN EVA ŠTRAVS PODLOGAR 1.00 Novice 1.05 Šahovska olimpijada 2.00 Novice 3.00 Novice 4.00 Novice 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Gorenje, Go-renjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Volitve 2002 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek: celiakija - zdravnik Franci Krajnik, dr. med. 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku: obolenje zobnih in obzobnih tkiv - veterinar Peter Ramuš 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Relaxov nagradni kviz 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Minute za Obrtno zbornico Radovljica 17.00 Aktualno: o filmu Amir šerif iz Nuriča 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Primerjava Slovenija - Kitajska - pogovor z LIV Yan 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Aktualno: ponovitev Veterinar na obisku 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan - skupna oddaja radio Odmev Alpski val - Sora 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Risanka 8.40 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 8.45 Kul Sam in ljubka Suzi, kratki igrani film za otroke 9.00 Arčibald, risana nanizanka 9.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.45 Pojmo po štajersko!, slovenski knjižni kviz 10.30 Kino Kekec: Ikingut, islandski film 11.55 Mladi virtuozi 12.15 Volite mene, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente 13.55 Hidak - mostovi 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 14.50 Brez meja, italijanski film, 1/2 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Legende morja, francoska dok. serija 18.20 Mumini, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 EU in mi 19.25 Sobotna tema 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Glasbena ogrlica 21.00 Naša družinica, angleška nanizanka 21.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.55 Malta: Otok vitezov, oddaja TV Koper - Capodistria 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Pod rušo, ameriška nadaljevanka 0.00 Divja orhideja, ameriški film 1.50 Legende morja, francoska dok. serija 2.20 Slovenski magazin, ponovitev 2.50 Pesniška liga, ameriški film 4.30 Kri, znoj in slava, športni film 5.20 High five, športni film 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev AVSTRIJA 2 6.30 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Veliki Edison, ameriški film 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Qui-nova 14.50 Naš Čarli, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Stari 21.20 Prizorišče sodišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Komisarka 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Susan 1.55 Moderni časi 2.30 Show Barbare Karlich 3.30 Pogledi s strani 3.35 Komisarka 4.25 Dobrodošla Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Kostanjevica nad Novo Gorico 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dan za zadetek 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Radio Pirat 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Zmajčkov mozaik 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.25 Teletekst TV Slovenije 7.45 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.00 Videostrani 10.10 Murphv Brown, ameriška nanizanka 10.30 Meč časti, ameriška nadaljevanka 11.10 Dober tek vam želi Donatello iz Italije 11.25 Velika otroča-ja, angleška nadaljevanka 11.50 Jasno in glasno 12.40 TV prodaja 13.10 Lokalne volitve: soočenje kandidatov političnih strank 14.45 Na lovu za istrskim zakladom, dok. feljton 15.15 Akademija za glasbo 16.40 Disident Arnož in njegovi, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana 19.15 Videospotnice 20.00 Piknik pri Ozirisu, francoski film, 1/2 21.40 Ana Karenina, angleška nadaljevanka 22.30 Sobotna noč 0.30 Videospotnice, ponovitev 10.10 TV prodaja 10.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.00 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.50 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 15.40 Film stoletja: Notredamski zvonar, ameriški film 17.30 Xena, ameriška nanizanka 18.20 Herkul, ameriška nanizanka 19.10 Na sever, kanadska nanizanka 20.00 TV kriminalka: Poslednji zvezni šerif, ameriški film 21.40 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 22.30 Moški in ženska, ameriški film 0.10 Ekstra magazin, ponovitev 8.00 TV prodaja 8.30 Ringa - Raja: 8.30 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.55 Pujse Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.05 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Mala princesa, sin-hronizirani risani film 11.10 Mali helikopter, sinhronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Preverjeno, ponovitev 13.20 Moja boš!, ameriška nanizanka 13.50 Veliki intervju s predsednikom države 15.35 Volitve 2002 16.50 Goodvear liga, Krka : Pivovarna Laško, prenos košarke 19.15 24 UR 20.00 Lep je biti milijonar, kviz 21.10 Filmski hit: Prave barve, ameriški film 23.40 Globoka modrina, ameriški film 1.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Ac-tion Man, risanka 8.30 Risanke 9.00 20.000 milj pod soncem, risani film 10.00 V 80 dneh okoli sveta, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 DP v raftingu 16.00 Avto-drom 16.30 Dok. oddaja 17.00 SQ Jam 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka 18.30 Rokometna mreža 19.00 Automobille 19.15 Risanka 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, jugoslovanska nanizanka 21.00 Žužki v glavi, film 23.00 Moč polnega življenja 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila, 1880 19.15 Volilne oddaje - lista neodvisnih kranjskih socialdemokratov 19.55 GTV priporoča II 20.00 Dediščina sončnih bogov, 6. del dok. oddaje 20.30 Drugačne zvezde, 6. del - Savana 21.00 Predsedniški kandidat, dr. Anton Bebler 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1880 22.00 Vroča kolesa, Liqui molly- 84. oddaja 22.30 Kanonade: dr. Vekoslav Grmič 23.30 OKS Iz olimpijskih krogov 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila, 1880 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 GTV jutri, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Potovanja: S pihalnim orkestrom Laško v Li-eehtenstein 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.30 Rezervirano za Škofja Loka, volitve 2002, kandidati za župane in občisnke svete se predstavljajo in v prostih terminih aktualne in dokumentarne oddaje 21.00 Oglasi 21.05 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih zanimivosti, posnetki prireditev 21.10 Pravila in način volilne kampanej v programu DTV 21.30 Šuštar-ska nedelja v Tržiču, glasbeni spot ansambla Mirko in prijatelji 21.40 Podpis pogodbe o gradnji Vodiške ceste 22.00 Promo spot 22.00 Oglasi 22.05 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Deželni magazin: Vodice 22.30 Kmečki praznik pod Storžičem v Bašlju 23.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj so to zobki? 9.50 EPP 10.00 Nadaljevanje otroške oddaje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živftlf 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21 30 EPP 2 21.35 ŠOJAM-glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Kaj se dogaja z menoj? 11.05 Felicity 12.00 Poročila 12.20 Biblija 13.30 Korenine 14.00 Fenomeni 14.30 Verska oddaja 15.30 Poročila 15.40 Veter v hrbet 16.40 Olsenova zamujena priložnost, danski film 18.15 Risanka 18.25 Hruške in jabolka 18.55 Animaniaki 19.30 Dnevnik 20.05 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, ameriški film 22.15 HIT HTV 23.05 Poročila 23.20 Osmi potnik, angleški film 1.15 G-2, kanadski film 2.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 12.05 Drew Carey 12.30 Povsem mimo, povsem življenjsko 13.10 Fant zre v svet 13.35 Simpsonovi 13.55 Princ z Bel Aira 14.20 Q3 Austria Top 40 15.15 Nimaš pojma 16.00 Simpatije 16.45 raztresena Ally 17.30 Streetlive 18.00 Nogomet 19.30 Cas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.05 Newsflash 21.15 Zevs in Roksana, ameriški film 22.50 Klub golih pasti, ameriški film 1.00 Smrtonosni boj, ameriški film 2.25 Gotova smrt, angleški film AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Moja domovina je vedno kje drugje, avstrijski film 11.10 Air America, ameriški film 12.55 Pogledi od strani 13.00 Čas v sliki 13.10 Moja hči živi na Dunaju, nemška komedija 14.35 Pogosto mislim na Piroschko, nemški film 16.10 Podobe Alp 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Avstrijski prazniki in kultura 17.45 Ljudksi odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvez-na dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Jesensko praznovanje, narodnozabavna oddaja 22.25 Čas v sliki in kultura 21.55 Po poklici 23.25 Od tod do večnosti, ameriški film 1.20 Pogled od strani 1.25 Dežela in ljudje 1.55 Avstrijski prazniki in kultura 2.20 Ljudski odvetnik 3.05 Past za nevesto, nemški film 4.50 Modern Times 5.25 Dr. Ouinn SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5 30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 00.0 - 5.00 SNOP: Radio Triglav - gostiteljica TATJANA KOCIPER, tema: ples, gostje: JURIJ BATEGEU in JAGODA ŠTRUKELJ, ROBERT KNEZOVIČ, MOJCA HORVAT 1.00 Novice 2.00 Novice 3.00 Novice 4.00 Novice 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere1 na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.20 Aktualno 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Policija svetuje: Mi- -ran Oštir, komandir Policijske postaje Radovljica 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno. Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: Podarim dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice in pogled 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Aktualno 19.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.05 Glasbena oddaja: Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 9.30 Sobotni kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program , R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 20. OKTOBRA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: V deželi palčkov; Roli poli oli; Bine, čuvaj parka, otroška oddaja 9.55 Bežigrajski pihalni orkester 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper - Capodistria 11.00 Orjaki, angleška dok. serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva^ 13.20 Predmet poželenja: Vinko Šimek 13.30 Kulinarika: Leon 13.45 Kultura bivanja: Športna vadba 14.05 Motoring 14.15 Avantura: Osamljeni planet - Egipt 15.10 Privlačna nasprotja: Evropejka in evrospektik 15.30 Kislo jabolko: Sašo Hribar in Igor Vidmar 15.55 Šport - na današnji dan 16.00 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 17.00 Glasbeni dvoboj 17.20 Družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Pod preprogo 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Pepermint, grški film 1.05 Dušni pastirji, angleška nanizanka 1.30 Pokvarjena dekleta, angleška nadaljevanka 2.20 Vsakdanjik in praznik 3.35 Speedvvav za Grand Prix, posnetek 4.35 Motociklizem za VN Avstralije, posnetek 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 10.20 TV Prodaja 10.50 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.15 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 12.05 Gregorijanski koral: Mašni spevi 12.30 TV Prodaja 13.00 Fanfare Ciocardia, Romunija, glasbena oddaja 14.30 Princ Valiant, ameriški film 15.55 Športni film 16.30 Speedway za Grand Prix, posnetek 17.30 Motociklizem za VN Avstralije, posnetek 19.15 Videospotnice 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti, francoska dok. serija 21.05 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 21.30 Homo turisticus 21.50 Pokvarjena dekleta, angleška nadaljevanka 22.40 Straight up!, ples sodobnih koreografov 23.10 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.10 TV prodaja 10.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.50 Begunec, ameriška nanizanka 15.40 Film stoletja: Sahara, ameriški film 17.30 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 18.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 20.00 Družinski film: Space Jam, ameriški film 21.35 Odvetnik iz ulice, ameriška nanizanka 22.25 Vesla, ameriški film 0.25 Dannvjeve zvezde, ponovitev 8.00 TV prodaja 8.30 Ringa - Raja 8.30 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 8.55 Vrbja Vas, sinhronizirana risana serija 9.05 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.30 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 9.40 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 10.05 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 10.15 Hercules, sinho-nizirana risana serija 11.10 Mali helikopter, sihronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 13.15 Bette, ameriška nanizanka 13.45 Moja boš!, ameriška nanizanka 14.15 Selkie, avstralski film 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.40 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Sam v gozdu, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.50 Goodyear liga, Crvena Zvezda : FEAL Široki, posnetek košarke 0.20 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Action Man, risani film 8.30 V 80 dneh okoli sveta, risani film 9.30 Risanke 10.00 Čarovnik iz Oza, risanka, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 V sedlu 12.30 Iz domače skrinje 14.00 Sijaj 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.00 V 80 dneh okoli sveta, risani film 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska nanizanka 19.30 Risanke 20.00 Svetilniki Jadrana, dok. film 20.30 Knjiga 21.00 Najina poroka, razvedrilna oddaja 22.30 Tvoj problem 23.00 Automobille 23.15 Košarka: Geoplin Slovan - CBC Široki, posnetek tekme 0.15 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila, 1880 9.30 PTP - 120; Otroški mladinski program 9.45 Lutkovne igrice, risani filmi, obiskali smo gorenjske vrtce,... 10.45 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 11.00 Preds. kandidate, dr. A. Bebler 11.30 Župan pred kamero - Boris Bregant 12.30 Kuhajmo skupaj, 6. del 13.00 Predstavljamo vašo krajevno skupnost Primskovo 13.45 S.E.M., 6. povzetek - oddaja R. Klariča 14.15 Pod mengeško marelo, 2. del 15.00 Videostrani gtv, panoramska kamera 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1880 19.15 PTP, tedenski pregled, 120 19.30 Hokej - hokej, 2. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - glasba, pogovori, gostje, zabava - v živo iz studia GTV 21.00 Britanski dokumentarni film 21.40 GTV priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1880 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmov-škom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Volilna pravila na GTV 23.05 S.E.M., oddaja R. Klariča, V. povzetek 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1880 00.00 Zdaj pa res ne morem več... Bom kar ugasnu... Hardcore Netvvork do 1.00 01.00 Videostrani GTV, 24 ur ttx SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Jesen na DTV - rezervirano za šport: Rokometna tekma RD Termo : RK Cimos Koper, posnetek iz Športne dovrane Poden v Škofji Loki 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.30 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih aktualne in dokumentarne oddaje 21.00 Oglasi 21.10 Kamera med vami: Športna tekmovanaj v počastitev občinskega praznika Vodic 21.30 Rezervirnao za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih zanimivosti, posnetki prireditev 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji; Pravila in način volilne kampanje v programu DTV 22.22 Potovanja 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05 KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 -ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.10 Otroški program 10.25 Fomlesen in Kattepin 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.25 Plodovi zemlje 13.15 Mir in dobrota 13.45 TV razstava 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00Poročila 15.10 Oprah 16.00 To trapasto življenje 16.50 Hruške in jabolka 17.25 Živi zid 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar, kviz 21.00 Generalov cesarski nasmeh, hrvaški film 22.20 Glamour cafe 23.25 Poročila 23.35 Strast, film 1.00 Nočni program 10.00 Biblija 10.15 Po Kristusovih stopinjah 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša 12.05 Xena 12.50 Otroški program 14.25 Opera box 16.55 Obstanek 17.45 Izdana ljubezen, ameriški film 19.15 Risanka 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 Vesolje 21.00 Poročila 21.05 Koncert 22.05 Svet je ponorel, ameriški film 0.40 Rubyjina ameriška pita, ameriška serija AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 11.30 Športni pregled 12.00 Nogomet 12.30 Moro šport 13.15 Čudež na drugi progi, ameriški film 14.45 Griffelkin, kanadska komedija 16.10 Gospod Bean 16.15 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Trmo-glavca, ameriški film 21.55 Večni spanec, ameriški film 23.15 Kraj zločina 0.45 Zmenek s hudičem, nemški film 2.20 Dr. Fu Man Chu, nemški film PONEDELJEK, 21. OKTOBRA 2002 AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Popotovanja po Italiji 9.35 Pietro Mascagnis na dunajski Volksoper 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Do- movina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.20 Univerzum 14.55 Tri dame 15.20 Zgoraj na hribu, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Hitri dobitki 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Deteljica poljubi kaktus, nemški film 21.45 Čas v sliki 22.00 Odkrito povedano 23.10 Dva tisoč in ena noč 23.55 Otrok z Downqvim sindromom 1.30 Teden kulture 1.55 Živeti lepše 2.45 Pogledi od strani 3.05 Univerzum 3.50 Dober dan, Koroška 4.20 Dober dan, Hrvati 4.50 Domovina, tuja domovina SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev glasbenih skupin 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Prispevek 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica -Rdeča kapica 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Nedeljska tema 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.40 Oglasi, Makler 13.00 Nedeljski gost: Skriti glasbeni gost 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 14.45 Aktualno: Kinološko društvo Naklo 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Čestitke, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Golota telesa 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ta teden na Radiu Triglav 22.40 Oglasi 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Soočenje predsedniških kandidatov 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost - Jože Brus 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 18.00 Uspešnice in novosti 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 EU in mi 6.30 Sobotna tema 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Iz popotne torbe 9.25 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka 9.35 Zlata ribica, otroška nanizanka 10.05 Orjaki, angleška dok. serija 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 15.25 Legende morja, francoska dok. serija 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.50 Radovedni Taček: Struna 17.00 Otok živali, risana nanizanka 17.45 Barve jeseni 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Predsedniške volitve - soočanja 20.40 Manatea, francoska nanizanka 21.25 Opus 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Knjiga brez mene 23.05 Dosežki 23.30 Barve jeseni 0.20 Opus, ponovitev 0.50 Trend, ponovitev 1.10 Homo turisticus, ponovitev 1.30 Studio City, ponovitev 3.50 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenije 7.45 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Slovenski utrinki, oddaja TV Madžarska 9.05 Dobro jutro 11.05 Videostrani - Vremenska panorama 11.35 TV Prodaja 12.05 Nadčlovek, angleška znanstvena serija 12.55 Sobotna noč 15.00 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz DZ 18.00 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospostnice 20.00 Končnica 21.05 Studio City 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice, ponovitev KANALA 10.40 Angel, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonski risani film 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.55 Angel, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Jesse, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Dež za ubijanje, ameriški film 21.45 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.15 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.00 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanja, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena 14.05 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Pod eno streho, slovenska nadaljevanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 22.45 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.40 24 UR, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Moč polnega življenja 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Žužki v glavi, ponovitev filma 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videali-sti 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov 20.30 To je Bush, nanizanka 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Vi-dealisti 23.50 TV prodaja 0.20 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1881 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Hokej - hokej, 2. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure z JANO, aktualni pogovori 20.30 The Edge - za korak naprej britanski film 21.00 Dobitniki priznanj ACS 2002 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1881 22.00 Adam in Eva za napako, oddaja TV Pike 22.30 Volilna pravila na GTV 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1881 00.00 Vklop "trdoporno" kanala SCT - Le za tiste, ki so v življenju poizkusili prav vse 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Glasbeni spoti 18.20 Posoška konjenica I. in II. del 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.30 Rezervirano za Volitve 2002: Kandiati za župane in občisnke svete se predstavljajo in v prostih terminih aktualne in dokumentarne oddaje: 90 let Franca Juvana, Mubijevega ata z Olševka, posnetek Tone Mlaker 21.00 Oglasi 21.05 Na meji razuma, oddaja z ve-deževalko Tanjo 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji; Pravila in način volilne 22.25 Iz narodnozabavnih logov 22.25 Na-rodnozabavni spoti: Štajerskih 7 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.35 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Dogodivščine iz knjige vrlin 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Cro expo 18.20 Naravni parki Lonjsko polje 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Ustavi se in poglej, dok. oddaja 20.45 Latinica 22.30 16. meridian 23.00 Etika 0.05 Rdeči kot, ameriški film 2.05 Nočni program 8.10 Otroški program 12.30 Izbor iz programa, ponovitve 15.00 Dekle na poziv, ameriški film 16.40 Poročila za gluhe 16.45 TV koledar 16.55 Planet glasba 17.25 Pravica do rojstva, nadaljevanka 18.10 Panorama 18.45 Severna obzorja, nanizanka 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 Fraiser, ameriška nanizanka 20.35 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.25 Alo, alo, nanizanka 22.05 Mannovi, nemška drama 23.55 Seinfeld, nanizanka AVSTRIJA 1 6.05 Sanje 6.05 Otroški program 8.00 Mladi Herkules 8.20 Življenje in jaz 8.45 Varuška 9.05 Sam svoj mojster 9.30 Herkules 10.15 Zgube, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Newsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Trmoglavca, komedija, 2/2 21.45 Nevvsflash 21.55 Na morje, ameriški film 23.35 Nikita 0.20 Maščevanje 1.05 Film 3.10 Trainsporting, angleški film AVSTRIJA 2 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Moja hči živi na Dunaju, nemški film 11.40 Pogled od strani 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nanaizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Transporting, ameriški film 2.00 Pogled od strani 2.05 Kulturno srečanje, ponovitev 3.35 Dobrodošla, Avstrija 5.15 Dr. Ouinn SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Ponedeljkovo športno popoldne 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Prispevek 20.00 Večer Zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec - koliko so semena in oreščki resnično koristni? 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, Obvestila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Športni ponedeljek 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Ponovno jejmo malo, jemo zdravo 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbeni večer: Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja: ansambel Cvet 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Kviz -Žrelo znanja 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Modni bla bla 17.00 Euro Nato kviz 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 22. OKTOBRA 2P02 6.05 Teletekst TV Slovenije 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Radovedni Taček: Struna 9.20 Otok živali, risana nanizanka 9.45 Fliper in Lopatka, risana nanizanka 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Obzorje duha 12.00 Manatea, francoska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.10 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. oddaja 14.40 Polnočni klub 15.55 Prisluhnimo tišini _ 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 16.55 Zlatko Zakladko 17.10 Knjiga brez mene 17.35 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Predsedniške volitve - predstavitev 20.40 Skrivnost, angleška nadaljevanka 21.30 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja 22.30 Odmevi, Šport, Vreme 23.20 Prekleti služabniki ljubezni, slovaška drama 0.55 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija 1.45 Zakladi sveta, nemška dok. serija 2.00 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja 2.50 Mary Tvler Moore, ponovitev 3.15 Prekleti služabniki ljubezni, ponovitev filma 5.05 Šport 22.00 Znani, neznani obrazi - M. Žveglič in M. Nidorfer 22.30 Pol ure z Jano - pon. poned. oddaje 23.00 Veriga uspeha, vodi Ajša Šunjič 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1882 00.00 Vklop "trdoporno" kanala SCT - Le za tiste, ki so v življenju poizkusili prav vse 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Jesen na DTV - Video novice za gluhe in naglušne 19.05 Posoška konjenica I. in II. del 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.20 34. seja občinskega sveta občine Vodice 20.30 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih aktualne in dokumentarne oddaje: Sprejem mladih novinarjev UCIP v Škofji Loki, 34. seja občinskega vsta občine Vodice, Državno prvenstov v kolesarjenju v Škofji Loki 21.00 Oglasi 21.05 Rezervirano za Volitve 2002: Kandiati za župane in občinsek svete se predstavljajo in v prostih terminih zanimivosti, posnetki prireditev 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji; Pravila in način volilne kampanje v programu DTV 22.25 Srečanje turističnih delavcev Gorenjske na blejskem gradu 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ka 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.20 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.20 Avtomo-bilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Kviz Bistroumčki 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SREDA, 23.PKTOBRA 20P2 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Dober dan, Koroška 9.05 Dobro jutro 11.05 Predsedniške volitve - Soočanja 11.55 Videostrani 13.00 TV prodaja 13.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.40 TV Prodaja 15.10 Studio City 16.05 Končnica 17.10 MaryTylor Moore, ameriška nanizanka 17.45 Cena lepote, nemški film 19.15 Videospotnice 20.00 Normal, Ohio, ameriška nanizanka 20.35 Lyon: Liga prvakov v nogometu, Lyon - Inter, prenos 22.35 Guvernanta, angleški film 0.25 Videospotnice, ponovitev KANALA 10.50 Angel, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Na sever, kanadska nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dra-9on Bali, japonski risani film 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Ženki, sinhronizirana risana serija 16.55 Angel, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Jesse, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Akcija: Mrtva točka, ameriški film 21.40 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Sta-cey, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Pod eno streho, ponovitev nadaljevanke 14.05 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 21.00 Resnična zgodba: Samo ljubezen, ameriški film, 2/2 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi in prijatelji 17.20 To je Bush, nanizanka 17.50 Reklamni predah 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov 20.30 Reklamni predah 21.00 Rokometna mreža 21.30 Avtodrom 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Videalisti 23.50 Automobille 0.05 TV Prodaja 0.35 Videostrani 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1882 19.15 Razstava Črtomira reliha v EG Kranj 19.45 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tedenski utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vašo KS Pristava 21.00 Novice za gluhe in naglušne, oktober/02 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1882 ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Nind-ža želve 16.30 Hugo 17.00 Dok. oddaja 17.30 Hrvaška danes 17.50 Govorilo o zdravju 18.20 Obnovljena dediščina 18.50 Vem, a veš 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Globalna vas 20.40 Mestni ritem 21.05 Forum 22.30 16. meridi-an 23.00 International 23.30 Vrt dobrega in zla, ameriški film 2.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman 9.30 Herkules 10.15 Zgube, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash 18.05 Varuška 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 - Vsako življenje šteje, nanizanka 21.00 Nevvsflash 21.10 Smrt po diski, nemški film 22.50 Seks v mestu 23.15 Nogomet 0.25 Sopranovi 1.10 Na morje, ponopvitev filma 2.50 Z vražjimi pozdravi, kriminalka 4.20 Gotova stvar, angleški film R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.20 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Koristni navst iz Leka 9.15 Voščila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno: Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Bio Magi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualnol 3.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.25 Radiov prihodnjih dneh 5.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Lestvica izpod Triglava 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni progam do 24.00 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.30 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči AVSTRIJA 2 6.00 Videstrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Pogosto mislim na Pi-roschko, nemški film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Carli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Malcom na sredini 0.50 Nenadoma Susan 1.15 Tema 2.05 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.05 Pogledi od strani 3.10 Univerzum 3.55 Po dolgem in počez 4.50 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- Teletekst TV Slovenija Kulturna kronika Odmevi Dobro jutro Poročila, šport, vreme Slovenske izštevanke z Melito Osojnik Zlatko Zakladko Grdi raček Tine Enciklopedija znanja Knjiga brez mene Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. oddaja 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija 11.05 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija 11.55 National Geographic, ameriška dok. serija Poročila, Šport, Vreme Poetično Večerni gost Opus Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja Hidak - mostovi Poročila, šport, vreme Male sive celice, kviz Dan OZN, prenos iz Slovenj Gradca Risanka Danes Vaš kraj Vreme TV Dnevnik, Šport, Vreme Predsedniške volitve - predstavitev 20.40 Vaclav Havel: Gorski hotel, TV priredba gledališke igre Prvi in drugi Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme Z umetniki... Dan OZN, posnetek Prvi in drugi Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka Viseči vrtovi, španski film Šport 6.05 6.25 6.30 7.00 9.00 9.05 9.10 9.25 9.50 10.05 10.25 13.00 13.15 13.35 14.30 15.00 15.55 16.30 16.50 17.55 18.40 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 21.40 22.10 23.05 0.20 1.10 1.30 1.55 4.10 KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Osir 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 POP starinarnica 19.00 Študentska ura FDV 20.00 Horoskop 20.30 SMS tema R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 Predsedniške volitve - predstavitev 11.55 Videostrani - Vremenska panorama 13.00 TV prodaja 13.30 Videostrani - Vremenska panorama 16.00 TV prodaja 16.30 Gregorijanski koral 16.55 Homo Turisticus 17.20 Mary Ty-ler Moore, ameriška nanizanka 17.55 Maribor: povratna tekma četrtfinala slovenskega pokala v nogometu; Maribor Pivovarna Laško - Vega Olimpija 20.00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Videospotnice KANALA 10.40 Angel, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, posnetek 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dra-gon Bali, japonska risana serija 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.55 Angel, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Jesse, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jer-ryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 21.00 Ekstra magazin 21.50 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.20 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.20 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.10 Rdeče petke, erotična serija 9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno 14.05 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Dobra stran smrti, ameriški film 21.40 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avtodrom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Dolžinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.20 DP v raftingu 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Automobille 16.30 Ustrelila sem Andeya VVarhola, ameriška drama, ameriški film 18.20 Motor Show report 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Predsedniške volitve 2002, predsedniške volitve 20.30 Ekskluzivni magazin 21.00 Sijaj 21.30 TV razglednica 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Ekskluzivni magazin 23.45 Videalisti 0.15 TV prodaja 0.45 Videostrani Gorenjska TV poročila 1883 00.00 Vklop "porno" kanala SCT... nežnim seksualnim dušam in ljubiteljem gospodinjskega seksa ogled odsvetujemo 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU- 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Jesen na DTV: Na meji razuma z vedeževal-ko Tanjo 19.05 Kranjska noč 2002 19.20 Piknik Doma slepih in slabovidnih v Škofji Loki 19.35 Glasbeni spoti 20.03 Oglasi 20.10 Združenje občin Slovenije 20.20 100 let vodovoda v Škofji Loki, premiera 20.40 Pravljični svet gob, avtor Dušan Mari-nič ELKOM 21.00 Oglasi 21.05 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji; Pravila in način volilne kampanej v programu DTV 22.10 Vrisk z dežele: Ptujskih 5 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Žebljico na glavico - Andrej Šifrer 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in posvetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.15 Gremo v Life 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladi nadarjeni obetavni 20.00 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 16.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6:30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Zdravnikov nasvet, Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Skupaj na Triglavu - Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija formule 1 11.40 Oglasi 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva - kontaktna oddaja 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 14.50 Predstavitev 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.10 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19.00 Misli iz biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev 19.40 Oglasi 20.00 Aktualno: Pot k svetlobi in zdravju 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 Ponovitev: Zdravnikov nasvet 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev oddaje tega dne - Zlata kočija... 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Duhovni izrazi 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Barve turizma 18.20 Na robu pozabe, dok. oddaja 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Znaki časa, kontaktna oddaja 21.00 Popolni svet 21.30 Veliki pisatelji 22.15 Glasba 22.30 16. meridian 23.00 Poslovni klub 23.30 Čas je za jazz 0.35 Zadnji sprehod, ameriška drama 2.30 Nočni program ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1883 19.15 OKS, iz olimpijfkih krogov 19.20 In line hokej - 5. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Janko S. Stušek 21.00 Rezervirano za ŠOU FOV mladi 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1883 22.00 Predstavljamo vašo KS Pristava 22.45 Popotovanja, Indonezija, 2. del 23.10 Predsedniški kandidati se predstavljajo gledalcem GTV 23.40 GTV priporoča IV 23.45 AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Korak za korakom 8.15 Varuška 8.40 Sam svoj mojster 9.05 Superman 9.50 Herkules 10.35 Večni spanec, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.45 Nevvsflash 22.50 Nogomet 0.30 Udarci pravice 1.15 Demonsko seme, ameriški film 2.45 Občudovalec, nemški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Visoko na hribu, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 1 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Oboževalec, nemški film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Svetovno poročilo 23.15 Kitajska mafija, dok. reportaža 0.00 Čas v sliki 0.30 Malcom na sredini 0.50 Nenadoma Susan 1.15 Na prizorišču 1.45 Oddaja Barbare Karlich 2.45 Pogledi od strani 2.50 Svetovno poročilo 3.35 Kitajska mafija, ponovitev 4.20 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.15 Svetovni dan hrane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.30 Play off 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes... 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Beseda opozicije 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 24. OKTOBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Afriške pravljice 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 rend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 13.35 Cik-cak 14.55 Pod preprogo 15.55 Hidak - Mostovi 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Na liniji, oddaja za mlade 17.25 Prvi otrok na Luni, kratki igrani film 17.50 Dosežki 18.10 Modro 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Predsedniške volitve, predstavitev 20.40 Tednik 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Zgodbe o knjigah 23.05 City Folk: ljudje evropskih mest: Celovec 23.35 Po sledeh uplenjenih umetnin, angleška dok. oddaja 0.35 Modro, ponovitev 1.05 Osmi dan 1.35 Tednik 2.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 2.45 Mračna plat Hoolywooda, ameriški film 4.00 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Hidak - Mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 Predsedniške volitve - predstavitev 11.55 Videostrani - Vremenska panorama 13.00 TV prodaja 13.30 Videostani - Vremenska panorama 15.30 TV prodaja 16.00 Onkraj meja vzdržljivosti, francoska dok. oddaja 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 17.40 Riba v kopalnici, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Ljubljana: Evroliga v košarki, Union Olimpija - Budućnost, prenos 22.15 Poseben pogled: Neonska bib-Ijija, angleški film 23.45 Videospotnice 10.50 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 11.40 TV prodaja 12.00 Čarovnice, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.55 Angel, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Tako pač je!, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 ŠovJerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Krimič: Zaljubljena v učitelja, kanadsko-ameriški film 21.40 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.00 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev kviza 14.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Volitve 2002 21.15 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.45 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.15 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Pod zidano marelo 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Dilema, ameriški drama 22.00 Košarka: Geoplin Slovan -Kraški zidar, posnetek tekme 23.15 Tvoj problem 23.45 Videalisti 0.15 TV Prodaja 0.45 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1884 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 Priznanja ACS za leto 2002 19.55 GTV priporoča II 20.00 Skrbimo za zdravje - akt. oddaja z nasveti našim gledalcem v živo - vodi Klementina 21.00 The X factor - Neznani dejavnik, film 21.30 OKS - iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1884 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič, v živo 23.00 Predstavljamo vašo KS Pristava" 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1884 00.00 Vklop pornokanala SCT 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.05 Jesen na DTV: Predstavitveni film občine Vodice 18.30 Čudež človek, terapija s Slobo-danom Stanojevičem, posnetek 19.30 Ba-jer Reteče 19.55 Glasbeni spoti 20.04 Oglasi 20.10 Osteoporoza, premiera 20.30 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih aktualne in dokumentarne oddaje 21.00 Oglasi 2,1.05 Rezervirano za Volitve 2002: Kandidati za župane in občinske svete se predstavljajo in v prostih terminih zanimivosti, posnetki prireditev 22.00 Oglasi 22.05 Deželne novice -infor. pregled dogodkov v regiji; Pravila in način volilne kampanje v programu DTV 22.10 100 let kapelice Polje 22.30 Nastop plesne skupine tradicionalne afriške glasbe in plesa "Agbogun dance troup" iz Nigerije 23.00 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine_ 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Coco Bili 16.20 Mojster Miha 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 SOS, dok. oddaja 18.20 Povabilo 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar 21.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 22.00 Heureka 22.30 16. Meridian 23.00 Direkt 23.30 Živeti in umreti, ameriški film 1.25 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman 9.30 Herkules 10.15 Sprt po obisku diskoteke, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.45 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.54 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, nanizanka 21.00 Nevvsflash 21.10 Sinan Toplak je nepremagljiv 22.00 Kaisermuhlen blues 22.50 De Luca 23.20 Magazin 25 1.20 Slither, ameriški film 2.55 Demonsko seme, ponovitev filma 4.25 Simpatije 5.10 Herkules AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Zlata dekleta 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Kralj morskih roparjev, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Igra na srečo 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čar-li 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbae Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Oddaja 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Malcom an sredini 0.50 Nenadoma Susan 1.15 Univerzum 2.00 Oddaja Barbare Karlich 3.00 Pogledi od strani 3.05 Evro Avstrija 3.05 Dežela in ljudje 4.00 Vera, ponovitev 4.50 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarmovi nasveti 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Prispevek 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6:30 Novice 6:40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno: Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7:20 Popevka tedna 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja -Vasiljka Kokalj -Več vljudnosti odpravlja napetosti 8:15 Obvestila 8:30 Novice 8:40 Oglasi 8:50 Aktualno: Zakladi ljudske modrosti 9.00 Aktualno 9:15 Voščila 9:20 Aktualno: Jutranja uganka - kontaktna oddaja 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC-novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 Voščila, obvestila 14:30 Novice 14:40 OGLAS114.50 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15:30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Aktualno: Obrtna zbornica Jesenice 16.55 Aktualno: Afrodita 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19:15 Voščila, obvestila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Glasbeni večer: zimzeleni večer z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21:00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do polnoči 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober'dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandranje s harmoniko 19.5 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Šport in rekreacija 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Turizem 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Lučvtemi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 18. oktobra CENTER amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 16. uri, amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 17.45 in 22.30 uri, amer. franc. mister. trii. MULHOLLAND DRIVE ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. ODBITE ZABAVE DIVJEGA VANA ob 17. uri, amer. fanc. mist. trii. MULHOLLAND DRIVE ob 19. uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 21.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. trii. drama INSOMNIA ob 18.30 uri, akcij. kom. V SLABI DRUŽBI ob 20.30 uri ŽIRI gledališka predstava SNG drama Ljubljana EKSHIBICIONIST ob 19.30 uri ŽELEZAR JESENICE slov. črna kom. AMIR - ŠERIF IZ NURIČA ob 18. uri, znan. fant. trii. POSEBNO POROČILO ob 20. uri Sobota, 19. oktobra_ CENTER amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 17. in 21.15 uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 19.15 uri STORŽIČ amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 16. in 18. uri, amer. fanc. mist. trii. MULHOLLAND DRIVE ob 20. uri, amer. srhlj. BLAZNOST ob 22.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MANITU-JEV ČEVEU bo 18. uri, znan. fant. akcij, film POSEBNO POROČILO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA ris. film VRNITEV PETRA PANA ob 16.30 uri, akcij. kom. V SLABI DRUŽBI ob 18.30 uri, trii. drama INSOMNIA ob 20.30 uri DOVJE amer. kom. VELIKE TEŽAVE ob 19. uri ŽIRI amer. akcij, kom. V SLABI DRUŽBI ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE slov. črna kom. AMIR - ŠERIF IZ NURIČA ob 18. uri, znan. fant. trii. POSEBNO POROČILO ob 20. uri Nedelja, 20. oktobra__ uri STORŽIČ amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 15.30 in 17. uri, amer. kom. ODBITE ZABAVE DIVJEGA VANA ob 18.30 uri, amer. srhlj. BLAZNOST ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film POSEBNO POROČILO ob 18. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA ris. film VRNITEV PETRA PANA ob 18. uri, trii. drama INSOMNIA ob 20. uri ŽIRI amer. akcij. kom. V SLABI DRUŽIB ob 17. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE slov. črna kom. ŠERIF IZ NURIČA ob 18. uri, znan. fant. trii. POSEBNO POROČILO ob 20. uri Ponedeljek, 21. oktobra_ CENTER amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 16.30 uri, amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 17. in 21. uri, amer. srhlj. BLAZNOST ob 19. uri ŽELEZAR JESENICE amer. kom. PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE ob 18. uri Torek, 22. oktobra_ CENTER amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 16.30 uri, amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 18. ikn 20.15 uri STORŽIČ jug. kom. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 17. uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 19. uri, amer. franc. mister. trii. MULHOLLAND DRIVE ob 21. uri Sreda, 23. oktobra_ CENTER amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 16.30 uri, jug. kom. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18. uri, amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 20.15 uri STORŽIČ Danes zaprto! CENTER amer. akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 17. in 21.15 uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 19.15 Četrtek. 24. oktobra Nismo prejeli sporeda! KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Še eno kosilo iz programa našega ladijskega kuharja Damirja bi vam rada predstavila. Nekega lepega dne nam je pripravil zelo bogato in okusno kosilo (ni rečeno, da je bila ravno nedelja, kajti za nas je bila nedelja vsak dan): govejo juho s testeninicami in izdatno glavno jed, ki so jo sestavljali mesni polpeti z džuvečem in fižolom, zraven nam je postregel še zeleno solato s paradižnikom. Morda boste za to nedeljo izbrali kakšno od predlaganih jedi. Sladica za nedeljsko popoldne: Kostanjeva krema Mesne polpete Za 4 osebe potrebujemo: 60 do 70 dag mešanega mletega mesa (naj bo svinjsko in mlado goveje), malo olja, 1 čebula, malo popra, 2 jajci, sol, peter-šilj, 3 stroki česna, dve žemljici (ali toliko belega kruha) namočeni v mleku, malo drobtin. Na olju ali kakšni drugi maščobi najprej svetlo opražimo sesekljano čebulo. Nanjo stresemo mleto meso, solimo, popramo in dobro prepražimo. Maso nato ohladimo. V mleku namočimo narezani žemljici, ko so mehke, jih ožme-mo in dodamo mesu. Ko je meso ohlajeno, mu dodamo stepeni jajci, sesekljan peteršilj, strt česen, žlico ali dve vode, dobro premešamo, na koncu pa po potrebi dodamo bele kruhove drobtine. Z mokrimi rokami oblikujemo polpete, ki jih na vroči maščobi popečemo z obeh strani. Pečene Spoštovane gospodinje, dragi gospodinjci! Čas naše akcije zbiranja vaših najljubših receptov za sladice gre h koncu, kajti s pripravo almanaha moramo začeti že v začetku novembra. Zato vas lepo prosimo, da pohitite, in nam recepte, ki jih nameravate poslati, pošljete do 10. novembra 2002. Zraven pošljite barvno fotografijo spečene sladice. Če sami nimate aparata, prosite otroke, soseda ali kakšnega znanca, da vam sladico poslika, saj danes fotografija res ni več takšen problem. Res bi radi, da bi vas bilo čim več, da bo spomladi šel na pot poln avtobus veselih gospodinj in gospodinjcev, ki si bomo vso pot menjali recepte, na koncu pa še kaj dobrega pokusili. Le pohitite! vzamemo iz ponve in jih hranimo na vročem vse do serviranja z obema prikuhama. Džuveč Za džuveč potrebujemo čebulo, korenje, paprike, paradižnik, jajčevce in bučke, sol, maščobo in za končno polivko malo olivnega olja. Čebulo sesekljamo in stresemo na olje, da zlato porumeni, nato pa dodamo na kolesca narezano korenje, na kocke zrezane paprike, jajčevce, bučke ter olupljene paradižnike. Vse to dušimo, dokler ne dobimo prave gostote. Solimo in popramo, preden pa jed ponudimo, jo pokapljamo z olivnim oljem. Fižol v zrnih s koruzo po dalmatinsko Za 4 osebe potrebujemo: 0,50 kg fižola v zrnih (rdečega češ-njevca), mala konzerva koruze (15 do 20 dag), malo pancete, žlica moke, sol, poper, 1 lovor- jev list, malo paradižnikove mezge. Fižol preberemo, operemo, namočimo čez noč in pristavimo v isti vodi, solimo, dodamo še lo-vorjev list ter ga skuhamo. Posebej v večji ponvi na malo maščobe popražimo na drobno zrezano panceto, nato jo oprašimo z moko in naredimo svetlo prežganje. Dodamo še sesekljano čebulo in jo opražimo, nato pa vse skupaj malo zalijemo z juho ali vodo, da se prežganje razkuha. Zdaj dodamo kuhan fižol in malo konzervo koruze, ter le toliko juhe ali vode, da je jed gosta. Dodamo še žlico ali dve paradižnikove mezge in prevremo. Jed po okusu še dosoli-mo, popopramo in ponudimo skupaj z mesnimi polpeti in džuvečem. Dalmatinci imajo radi mesne polpete, vendar morajo biti v pravi, sočni druščini: džuveč z nekakšnim fižolovim golažem s koruzo. Sladica za nedeljsko popoldne Kostanjeva krema Čas kostanja je in kostanjeva krema ali pena, kot jo tudi nekateri imenujejo, je pripravljena hitro in enostavno. Potrebujemo: 75 dag kostanja, dobre pol litra mleka, 10 dag sladkorja, 0,5 dl ruma, zavitek vanilijevega sladkorja, 2 lončka sladke smetane. Surovi kostanj olupimo, nato ga poparimo z vrelo vodo, da z njega /. lahkoto potegnemo tanko rjavo kožico. Tako očiščen kostanj skuhamo v mleku do mehkega. Nato ga pretlačimo ali z malo mleka zmiksamo v električnem mešalcu in pustimo, da se ohladi. Hladne- mu kostanju primešamo sladkor in vanilijev sladkor ter rum, nato pa vanj primešamo stepeno sladko smetano. Kostanjevo kremo ponudimo v širokih kozarcih za šampanjec ali podobnih in po vrhu garniramo še s sladko smetano. Po okusu in želji kremo lahko izboljšamo še z nekaj kapljami vanilijevega, kavinega, breskvine-ga ali podobnega likerja ali pa s čokoladnim prelivom. Izbira je vaša. Krema je najboljša, če je dobro ohlajena. Petek, 18. oktobra 2002 ZDRAVJE / renata.skrjanc@g-glas.si, DOBROTA NI SIROTA /danica.zavrl@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Sodoben intenzivni oddelek Dobro jutro z zajtrkom! in nadstandard V Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo so minulo sredo odprli prenovljen oddelek za intenzivno nego in obnovljene bolnišnične garsonjere. Obnoviti nameravajo tudi staro bolnišnično stavbo in dokončati prenovo rentgenskega oddelka. Podiplomski študijski dnevi tudi prihodnje leto. Golnik - V Bolnišnici Golnik sledijo sodobnim standardom in skušajo bolnikom poleg visoko strokovnega zdravljenja ponuditi tudi kakovostno oskrbo. Omenjena bolnišnica je zadnja leta deležna obsežne obnove; po laboratorijih, diagnostičnih enotah in bolnišnični kuhinji so obnovili tudi intenzivni oddelek in bolnišnične garsonjere. V obnovljenih garsonjerah imajo bolniki poleg bivalnega udobja na voljo tudi internet. S tem želijo dvigniti bivanjski standard bolnikov in jim ponuditi prijaznejše okolje, zaposlenim pa omogočiti boljše delovne pogoje. Garsonjere - enoposteljne sobe niso več ustrezale vsem kriterijem zavarovalnic za nadstandardno ponudbo. S prenovo so v devetih garsonjerah uredili sanitarije, zagotovili hlajenje prostorov, oprema je primerljiva z opremo v hotelu visoke kategorije, bolniška postelja je električno nastavljiva. v sobi pa so tudi televizor, telefon, hladilnik in priključek na internet. Bolnik brez nadstandardnega zavarovanja mora za bivanje v taki sobi dnevno doplačati 5.000 tolarjev ali 7.000 tolarjev za bivanje še enega od svojcev. Temeljite prenove je bil po skoraj treh desetletjih deležen tudi intenzivni oddelek z malo operacijsko dvorano, ki je opremljen z računalniškim nadzorom življenjskih funkcij, zdravnik intenzivnega oddel- ka pa lahko spremlja stanje svojih bolnikov tudi od doma. Obnova je stala 250 milijonov tolarjev. "Našim bolnikom želimo ponuditi čim boljši bivalni standard, čakata pa nas še druga faza prenove rentgenskega oddelka in osem desetletij stare stavbe, ki naj bi jo prenovili v naslednjih 3 do 5 letih. Štiri skupine arhitektov bodo do konca leta izdelale idejne načrte, sledili bodo končni načrti, obnova bo obsežna in zahtevna, po prvi oceni naj bi stala 1 do 2 milijardi tolarjev, potekala naj bi v fazah, računamo pa na uvrstitev v nacionalni program. Po obnovi naj bi bila naša bolnišnica primerljiva z evropskimi bolnišnicami," je pojasnil direktor Bolnišnice Golnik profesor Jurij Sorli, dr. med. V omenjeni bolnišnici, kjer je imajo letno več kot 7.000 hospitalizacij in 40.000 ambulantnih pregledov, bodo z Golniškimi dnevi, ki so namenjenimi podiplomskemu izobraževanju, poskrbeli, da bo bolnišnica postala središče strokovnega znanja, saj tudi v prihodnje pričakujejo udeležbo uglednih strokovnjakov. Prihodnje leto bodo na oktobrskem srečanju govorili o meritvah pljučne funkcije, po besedah prof. Šorlija pa bo redno izobraževanje moralo postati stalnica in redna praksa, saj bo obnavljanje in dopolnjevanje znanja med drugim tudi pogoj za ohranitev zdravniške licence. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Na Gorenjskem le 60 odstotkov anketirancev zajtrkuje vsaj 4 do 6-krat tedensko, 13 odstotkov anketiranih pa nikoli ne zajtrkuje. Slovenci imamo slabe prehranjevalne navade, ki vplivajo na številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Bled - Stara modrost pravi, zajtrkuj kot kralj, kosi kot kmet, večerja pa naj bo beraška, čim manj tem bolje. Dan naj bi začeli z zajtrkom in slednjemu je bil posvečen tudi letošnji svetovni dan hrane, 16. oktober, ki je potekal pod geslom 'Začnimo dan z zajtrkom'. Obilen zajtrk na mizi ob vhodu v blejski zdravstveni dom je minulo sredo prijetno presenetil vse, ki so tega dne obiskali zdravnika in jih spomnil na svetovni dan hrane. Razlog za letošnje geslo so bili rezultati analize podatkov nacionalne in regijske raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, po katerih na Gorenjskem le 60 odstotkov anketirancev zajtrkuje vsaj 4 do 6-krat tedensko, zajtrka nikoli ne uživa 13 odstotkov anketiranih, med njimi prevladujejo moški stari od 40 do 44 let, najpogosteje pa zajtrkujejo ženske in anketiranci stari od 60 do 64 let. Prehrana pomembno vpliva na zdravje; z zdravim prehranjevanjem varujemo zdravje in preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (zvišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor ter debelost), poleg tega preprečuje nastanek bolezni. Strokovnjaki priporočajo, da dan začnemo z zajtrkom, ki naj bo sestavljen iz škrobnih živil, mleka, mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, za zajtrk je priporočljivo popiti tudi dovolj tekočine. Direktor blejskega zdravstvenega doma Leopold Zonik. doktor medicine, je opozoril na zelo slabe prehranjevalne navade Slovencev, saj večina dneva ne začne z zajtrkom, kar 39 odstotkov Slovencev je čezmerno prehranjenih. 15 odstotkov pa predebelih. "Dan je treba začeti z zajtrkom, da telo dobi gorivo in ga lahko čez dan porabi ter nam Leopold Zonik, dr. med Blejski tretješolci so bili v blejskem ZD deležni zajtrka in spodbude, naj nanj ne pozabijo tudi ostale dni v letu. da energijo za delo. Glavnina prehrane mora biti zjutraj, zvečer le tekočina, na žalost pa si še vedno veliko ljudi najizdatnejši obrok privošči zvečer, kar je zelo slabo, saj telo hrane ne more predelati, zato se redimo," je poudaril Zonik. Zajtrk so si v ZD Bled privoščili tudi učenci 3.a razreda blejske osnovne šole, ki so minulo sredo prišli na redni zdravniški pregled in v pogovoru potrdili podatke raziskave, saj le redki od njih zajtrkujejo, prvi obrok je najpogosteje šolska malica. Nanj prisega tudi magister tradicionalne kitajske medicine Igor Miiller. ki že dve desetletji živi in dela na Japonskem. "Jutranji obrok je najpomembnejši, ponavadi jem juho. riž ali sojine izdelke. Zadnja leta ob obisku Slovenije opažam, da se prehranjevalne navade spreminjajo, vendar zelo počasi, kajti ljudje se zelo težko odrečejo ustaljeni prehrani, ki je pogosto neustrezna in spodbuja razvoj številnih bolezni," je dodal MUller. Svetovni dan hrane so obeležili tudi na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo, kjer so pripravili učne delavnice za vodje šolske prehrane in osnovnošolce; na zavodu so gostili gorenjske osmošolce, skupaj z njimi so pripravili prehransko piramido in jih seznanili z zdravimi prehranjevalnimi navadami, obiskovalcem pa so merili krvni tlak in izračunavali ITM (indeksv telesne mase). Renata Skrjanc, foto: R.Š. Tandem za slepe in slabovidne Koncert za dobro mladim učencem V petek je bil v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi dobrodelni koncert Adija Smolarja. Organizatorji zbrali 310.000 tolarjev. Gorenja vas - Dobrodelnega koncerta, ki sta ga skupaj organizirala Rdeči križ Gorenja vas in tukajšnja osnovna šola, se je udeležilo približno 450 obiskovalcev. Sredstva, ki so jih zbrali organizatorji, bodo šla za malice in kosila ter šolo v naravi učencev gore-njevaške osnovne šole. Že na začetku pa je mnenje o tem povedal tudi Adi Smolar: "Dobrodelni koncerti bi morali biti za bonbone in igrače, za ostale potrebe malčkov pa bi morali poskrbeti drugi." Ljubljana - Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki je simbol slepih in slabovidnih, je podjetje L'Oreal Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih iz Kranja podarilo dvoje koles - tandemov. S temi kolesi se lahko v paru vozijo tudi ljudje s slabšim vidom ali povsem slepi. Kolo sta v imenu gorenjskega društva od Jadranke Bacetič z LOreala prevzela Franci Pire in Emil Muri, predsednik in tajnik medobčinske organizacije, ki sta se z njim tudi poskusno popeljala. Kolo je zdržalo dva krepka možaka, torej bo tudi katerega drugega člana, ki si ga bo želel izposoditi Zorica je dobila invalidski voziček Kranj, Reteče - V prejšnji številki časopisa smo objavili zapis o Zorici Bošnar iz Mojstrane, ki je Rdeči križ v Kranju prosila za pomoč. Potrebovala je rabljen invalidski voziček za svojega brata v Beogradu. Že na dan objave se je oglasil Franc Jelene iz Rdečin ponudil invalidski voziček. Kdor hitro da, dvakrat da stari slovenski pregovor. L bila naglica res na mestu, .vUJu Zorica je že ta teden odpotovala v Srbijo in bratu odpeljala tudi invalidski voziček. D.Ž. pri gorenjskem društvu. Prej so se na njem vozile lepe manekenke, saj je podjetje tandem potrebovalo za nekp snemanje. D.Ž. Foto: Gorazd Kavčič "Že lani smo organizirali podoben koncert, ta je drugi in želimo, da bi postal tradicionalen, pa čeprav je težko pridobiti nastopajoče," nam je povedala predsednica Rdečega križa Gorenja vas Jana Roje in pohvalila Smolarja: "Adi se resnično razdaja. Poskrbel je za plakate in obveščenost, predvsem pa se odpoveduje svoji družini v korist drugih otrok." Smolar je v Gorenji vasi zelo priljubljen, kar je pokazal tudi njegov nastop. Že po nekaj pesmih so z njim sodelovali tudi poslušalci, vse od najmlajših v prvih vrstah do njihovih staršev v ozadju. Vzdušje je postajalo vse bolj živahno, petje in aplavzi so postali vse bolj glasni. Odbornice Rdečega križa se v Drobtinica za brezplačne malice S prodajo kruha in peciva v okrilju mednarodne humanitarne akcije Drobtinica so v Kranju zbrali denar za toplo prehrano za štiri otroke za vse šolsko leto. Kranj - Drobtinica, mednarodna akcija ob Svetovnem dnevu hrane, je letos potekala v Sloveniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Litvi, Latviji, Albaniji, na Poljskem in Slovaškem. Ideja izhaja s Finske, letos pa jo je v Sloveniji izpeljalo devet območnih združenj Rdečega križa, med njimi tudi kranjsko. pravi In tu je kajti 16. oktobra je svetovni dan boja proti lakoti, ob tej priložnosti pa se je Rdeči križ Slovenije pridružil skupni akciji ob svetovnem dnevu boja proti lakoti, ki jo koordinira Mednarodna federacija RK in Rdečega polmeseca iz Budimpešte. Smisel akcije je s prodajo podarjenega kruha zagotoviti sredstva za prehrano osnovnošolskih otrok iz socialno ogroženih družin. Projekt, ki je v Sloveniji imenovan Drobtinica, je v devetih združenjih RK potekal minulo soboto. Kljub deževnemu dnevu je bil deležen velike pozornosti: v Kranju so prostovoljci Rdečega križa na dveh mestih, na Maistrovem trgu in pred Mercatorjevim centrom postavili stojnice s podarjenim kruhom in pecivom. Na voljo so imeli 290 kilogramov kruha in 150 krofov, kar je zelo hitro pošlo, mimoidoči pa so darovali tudi prostovoljne prispevke v "jurčka". S kruhom in pecivom so "zaslužili" 109.500 tolarjev, v "jurčka" so ljudje prispevali 41.783 tolarjev, dodatno pa so prispevali še donatorji, od katerih so zbrali 136.717 tolarjev. Akcijo so s humanitarnimi prispevki omogočili: Pekarna Vrhnika, Pekarna Orehek, Pekarna Zevnik, Žito Gorenjka, Pekarna Ogrex, Pekarna Umnik, Pekarna Maček in Območna obrtna zbornica Kranj, pri organizaciji pa je pomagal Klub študentov Kranj. Denar sta primaknila še GBD Borzno posredniška družba, d.d., Kranj in Živila Kranj, d.d., stojnico in šotor je posodilo Mesarstvo Arvaj, Gorenjski glas, Radio Kranj, Radio Belvi in Gorenjska TV pa smo prispevali medijsko podporo. Mladi harmonikar Lenart Šter je pridno raztegoval meh, da je bilo vzdušje v deževnem vremenu bolj vedro, zahvala pa gre tudi prostovoljcem za stojnicami. Z izkupičkom od prodanega kruha in krofov ter zbranimi prostovoljnimi prispevki bodo lahko omogočili toplo prehrano za štiri otroke za vse šolsko leto in tako odvzeli breme družinam, ki nimajo dovolj niti za redno šolsko prehrano svojih otrok. Kosilo za enega otroka v naslednjih osmih mesecih stane 72 tisočakov, zbranega denarja pa je ravno dovolj za štiri otroke. Adi Smolar je navdušil v Gorenji vasi. Tukajšnji Rdeči križ je za dobrodelne namene zbral kar 310.000 tolarjev. zadnjem obdobju, zaradi znanih dogodkov državnega RK. srečujejo z neprijetnostmi na terenu. Prav zato želijo poudariti, da vsa zbrana sredstva namenijo le za občane občine Gorenja vas - Poljane. "S temi sredstvi organiziramo razna srečanja, obiščemo starejše po domovih za ostarele ter za njihovo obdaritev," je še povedala Rojče-va. Petkov koncert je eden večjih prihodkov v letošnjem letu za go-renjevaški Rdeči križ. Nekaj lanskoletnih sredstev, zbranih z organizacijo koncerta, je še ostalo, večina pa je bila porabljena za šolo v naravi in kosila. Za prve so namenili 10.000 tolarjev, za kosila pa morajo tudi letos učenci vložiti prošnjo. O odobritvi le te nato odloči komisija, in sicer glede na plačo staršev. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Društvo za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana telefon 01/4344 822. GORENJSKI GLAS «12. STRAN KULTURA, PODLISTEK / kavka@g-glas.si Petek, 18. oktobra 2002 Prešernovo gledališče "z vetrom" v novo sezono Benetke iz Argentine v Kranj Ansambel Prešernovega gledališča se je v začetku tedna vrnil iz Argentine, kjer je na festivalu Mercosur 2002 premierno uprizoril predstavo Benetke. V soboto prvič še pred domačo publiko. Za darilo še plesna predstava, prihodnji teden pa premiera predstave za otroke. Mednarodnega festivala Mercosur 2002, ki je od 28. septembra do 6. oktobra potekal v mestu Cordoba v Argentini, seje ansambel Prešernovega gledališča udeležil na povabilo selektorja, ki je lani spremljal uspešne uprizoritve kranjskih gledališčnikov na festivalih v Venezueli in Dominikanski republiki, kjer so se predstavljali s komedijo Županova Micka v režiji Vita Tauferja. Poleg slednje so v cordobskem Teatru Real premierno uprizorili (in ponovili) tudi svetovno uspešnico argentinskega dramatika Jorgeja Accama Benetke, ki jo je režiral argentinski režiser Omar Viale. Poleg štirih uprizoritev v Cordo-bi so njihovo Zupanovo Micko gostili še argentinski Slovenci v Slovenskem domu v Buenos Ai-resu. Na festivalu, na katerem so nastopala še gledališča iz Italije, Nemčije, Izraela, Egipta Irana in Latinoameriških držav..., so doživeli zelo topel sprejem, občinstvo je njihove predstave pozdravilo s pravimi ovacijami, na način, lasten le Latinoameričanom. Največ aplavzov navdušene publike je požela Vera Per (gostujoča igralka v predstavi Benetke) v vlogi Gringe, madame, ki vodi bordel. "Mislim, da v imenu celotnega ansambla lahko potrdim, da nas je bilo pred gostovanjem pošteno strah, odhajali smo namreč med ljudi močnih čustvovanj in nismo vedeli, kako se bodo odzi- vali na predstavo, kot so Benetke. Ko smo videli veliko baročno gledališče, ki sprejme 800 ljudi, seje strah še povečal. Saj nas bodo nagnali z odra...," se spominja Pero-va. Zgodilo seje ravno nasprotno, ljudje so igralce naslednji dan celo pozdravljali na cesti in se jim zahvaljevali za čudovito predstavo. S pohvalami so se odzvali tudi Vera Per je v Argentini požela prave ovacije občinstva (na sliki ob njej Vesna Pernarčič). Po sobotni kranjski premieri Benetk bo na sporedu še multimedijska plesna predstava Tango - e -mocion, ki jo bo predstavil Plesno društvo EI Fuego. Pet vrhunskih plesalcev argentinskega tanga v predstavi želi prikazati različno doživljanje istih emocij posameznika v določenem kulturnem in časovnem okvirju. Gledalec tako sočasno spremlja zgodbo današnjega časa (projekcija/igra) in zgodbo dvajsetih let preteklega stoletja (oder/ples). Prvi ponovitvi obeh predstav bosta na sporedu v nedeljo. Prihodnji teden nas čaka še ena premiera, tokrat predstava za otroke. Tekst Janeza Venclja, Zgodba o Janku in Metki (vsem znana pravljica je avtor uporabil le za osnovo) je režiral Lojze Domajnko. Kot je v zaključku povedala Poštrakova, bodo v letošnji sezoni pripravili še tri uprizoritve, klasiko Harolda Pinterja Zabava za rojstni dan., v režiji Vita Tauferja, komedijo Blok, katere avtor je Grumov nagrajenec izpred dveh let Rokgre, režiral pa jo bo Matjaž Latin, v koprodukciji s Spasteatrom pa bodo uprizorili še dramo irske avtorice Marie Jones Kamni v njegovih žepih. Ob koncu sezone jih predvidoma čaka še ena kopro-duckija in sicer s SMG ter v sodelovanju z igralko in tekstopisko Drago Potočnjak. V začetku prihodnjega leta v Prešernovo gledališče prihaja tudi eden najuspešnejših filmskih igralcev zadnjega časa Peter Musevski (trenutno še v PDG Nova Gorica). Igor Kavčič, foto: Damijan Svarc tamkajšnji gledališki kritiki, saj ni manjkalo najvišjih ocen. Kot je povedala dramaturginja Marinka Poštrak, si je predstavo ogledal tudi avtor teksta Jorge Accame, ki ni skrival pohvalnih besed, kljub temu da gre v za precej drugačno uprizoritev, kot je argentinska (v Buenos Airesu je ta že 4 leta velika uspešnica). "Tudi letos bomo nadaljevali usmeritev preteklega leta, uprizarjanje tekstov s socialno tematiko, ki jo v Benetkah hkrati presegamo z domišljijskimi elementi," poudarja Poštrakova. Tekst je univerzalen in bo zagotovo aktualen tudi pri nas (predstava je uspešnica" v več kot 40 državah), saj govori o hrepenenju po končni odrešitvi, ki jo prinese lahko le resnična ljubezen. Gre za zahtevno predstavo, ki v veliki meri izpostavlja igralske kreacije. Praznik slovenske slikanice V torek, 22. oktobra, bodo po knjigarnah, knjižnicah, vrtcih in šolah po vsej Sloveniji številne bralne prireditve in odprtja razstav izvirnih slovenskih slikanic. Na Gorenjskem v Knjižnici A.T. Linhart v Radovljici in v OS Jakoba Aljaža v Kranju. Tuškovi "prostori" v pavšlarci V Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila v sredo odprta razstava del akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Vinka Tuška. Naj že v prvi vrsti ugotovim, da so snovalci razstav v pomladi odprti novi Galeriji Prešernovih nagrajencev, v nekdanji Pavšlarjevi hiši na Glavnem trgu v Kranju, za dober začetek izbrali pravo slikarsko ime, akademskega slikarja Vinka Tuška. Da gre za umetnika, ki v naših krajih uživa velik sloves, je zagotovo pokazal že velik obisk na sredinem odprtju razstave, v prvi vrsti pa velja poudariti da nas je ugledni slikar spet presenetil z izjemnim izborom del, ki nam jih je tokrat v prepletu sob in hodnikov Pavšlarjeve hiše ponudil na ogled. Pravzaprav presenečenje jemljem nazaj, saj tisti, ki ga dobro poznajo, vedo, da so Tu-škove razstave, tovrstni dogodki v pravem pomenu besede. Tudi tokrat se nam namreč predstavlja z različnimi obrazi njegovega likovnega ustvarjanja, začenši z njegovimi prostorskimi postavitvami na hodnikih, ki gledalcu omogočajo "sprehod skozi sliko", stenskimi postavitvami, ki gledalčevi percepciji dajejo dimenzijo, do njegovih značilnih geometrij- skih iskanj na platnih, v plastikah ali kar v miniaturicah. Spodaj podpisani je bil močno navdušen nad njegovimi deli zadnjega leta, dveh, ki so kljub njegovemu upravičeno eminentnemu statusu izraz njegove delavne narave in predvsem dokaz večne želje po raziskovanju, ki temelji na širši prepoznavnosti njegovega bogatega umetniškega opusa. Ali kot je v besedi k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Lev Menaše: Tuškov slog se je sicer spreminjal in se še vedno spreminja, v primerjavi s starejšimi so novejše variante manj igrive, bolj ekspresivne, (čeprav, značilno, spet ne eks-presionistične), osnovni vtis pa ostaja nespremenjen - očaranje, ki ga je mogoče mirno primerjati z legendarnim doživetjem tistih, ki so se uspeli izgubiti v globinah starodavnih slik. Odprtje razstave so v dogodek pospremili še igralec Miha Baloh z izredno čustveno interpretacijo Prešernove Zdravljice in kvartet klarinetov Net (Nadja Draksler, Eva Krajnčan, Tomaž Završnik in Tomaž Kukovič) s svojim igrivim muziciranjem, ki se mi je na trenutke zdela celo kot prava zvočna variacija Tuškove likovne umetnosti. Razstava bo na ogled do 6. decembra, Galerija pa je odprta vsak dan med tednom od 10. do 18. ure. Igor Kavčič V zadnjih letih, ko slovenski založniki in knjigotržci vse pogosteje obupujejo nad svojim položajem, je prav spodbudno slišati vsako novo pobudo, ki bi težave, v katerem se je v prvi vrsti znašla tudi slovenska izvirna literatura, poskušala kakorkoli razreševati. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so slovenske založbe gojile močno tradicijo izdajanja slikanic, katerih število naslovov in naklad je po osamosvojitvi začelo upadati tudi na račun uvoženih slikanic. Projekt Praznik izvirne slovenske slikanice je prav zato v tem trenutku zelo dobrodošel, tako za pisce in ilustratorje kot za tiskarje in prodajalce. Idejno zasnovo gre pripisati Bediti Mlinar, sicer vodji otroškega oddelka v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Vsebinsko je projekt izvedla Založba Mladinska knjiga skupaj s še dvanajstimi slovenskimi založniki izvirnih slovenskih slikanic, kot so Didakta, Debora, ČZD Kmečki glas, Delo, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Iskanja, Pisanica, Reba, Slovenska knjiga, Založba Kres, Založba Rokus in Založba Mladika. Ljubljana, podprlo pa ga je tudi Ministrstvo za kulturo. Dan, izbran za praznik, je hkrati rojstni dan Kristine Brenkove, slovenske mladinske pisateljice ter priljubljene urednice otroškega leposlovja, kije mnogim mladim pisateljem pomagala razpirati krila domišljije in navdiha, hkrati pa skrbela za njihovo uveljavitev doma in tudi v svetu. Po njeni zaslugi je v tujini izšlo več kot tristo izvirnih slovenskih slikanic. Z razstavami in dogodki, ki se bodo na ta dan zvrstili po slovenskih knjiž- nicah, knjigarnah, vrtcih in šolah, snovalci projekta želijo pokazati, koliko dobrih (čeprav vsako leto manj) slikanic je izšlo v zadnjih desetih letih. Izbor slikanic za razstave je pripravila komisija v sestavi Marjana Kobe, Ida Mlakar, Bedita Mlinar, Slavica Remškar in Tomaž Vrlič je izmed 118 slikanic izbrala 88 najboljših iz enajstih založb. Ob razstavah se bo zvrstile tudi številne spremljajoče prireditve z gosti ilustratorji, pisatelji, pripovedovalci pravljic, glasbeniki... Ob več kot dvajsetih prireditvah bo živo tudi na Gorenjskem. Tako bo ob 10. uri dopoldan v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici ob odprtju razstave še literarno-likovna ustvarjalna delavnica z Jelko Godec Schmidt in Matjažem Schmidtom, že ob 9. uri pa bodo razstavo izvirnih ilustracij odprli na OS Jakoba Aljaža v Kranju, pripravili pa so tudi srečanje s pesnico Nežo Maurer, že v ponedeljek ob 18. uri pa bo v Okroglem stolpu Loškega gradu odprtje razstave ilustracij Maje Šubic k jesenski pravljici Zlobu-drave bolhe Tomaža Vrabiča. Peklo se bo kostanj, poskušalo mošt... I.K. Slovaki vračajo obisk Danes, v petek, 18. oktobra, bo ob 18. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici koncert z naslovom Glasba nas združuje, na katerem bodo nastopili glasbeniki iz Radovljice in slovaškega mesta Nitra. V metafori bi lahko rekli, da bo današnji koncertni večer letošnji sadež sodelovanja med Glasbeno šolo Radovljica in Umetniško šolo iz mesta Nitra na Slovaškem, mednarodnega sodelovanja, ki se je začelo pred dvema letoma in vedno znova dokazuje, da je glasba univerzalna govorica, ki povezuje ljudi, ne glede na jezik in kulturo, ki ji pripadajo. Mladi glasbeni gostje s Slovaške, ki so v Radovljico prispeli včeraj, bodo danes nastopili na skupnem koncertu z mladimi glasbeniki domače glasbene šole. Glasba nas združuje je naslov tokratnega glasbenega druženja v Linhartovi dvorani, v okviru katerega bomo slišali kar 21 različnih glasbenih točk, v katerih se bodo predstavili učenci obeh šol. Prvi je namenjen gostujočim glasbenikom, mladim harmonikarjem, flavtist- kam, kitaristkam, bodočim pianistom, vokalistom... Izvajali bodo dela modernejših slovaških avtorjev, pa tudi mojstre klasične glasbe, kot so Bizet, Dvorak, Čajkovski. Bartok... V drugem delu bodo nastopili domači glasbeniki, bodoči mojstri kljunaste flavte, flavte, violine, trobente, klavirja, harmonikarji, predstavili pa bodo dela J.S. Bacha. Hačaturjana, Verdija, Chopina, Srebotnjaka... Koncert bo zaključil edinstven harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica. Sodelovanje, ki vse bolj dobiva podobo tradicionalnega druženja mladih glasbenikov obeh mest, je tudi tokrat med drugim podprla občina Radovljica, gostom iz Slovaške pa bodo gostitelji med drugim v teh dnem pokazali tudi številne gorenjske lepote. I.K. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Pomagajte kmetu! Janko Kersnik je bil graščak in razmeroma velik zemljiški posestnik. Kar pa ne pomeni, da bi imel kak neprijazen odnos do manjših posestnikov in navadnih kmetov. To seje kazalo tako na vsakdanji kot na načelni ravni. Bil je v dobrih odnosih s svojimi kmečkimi sosedi, kot notar jim je skušal po svoje pomagati v njihovih nenehnih pravdah, za kmeta se je zavzemal tudi načelno, v politiki kot župan in de-želnozborski poslanec in v svojem pisanju. Lep primer je članek z naslovom Pomagajte kmetu!, ki ga je objavil v Slovenskem narodu, 1. septembra 1875. "Govoriti hočem o žalostnem, ne blago, nego slabo-stanju kmetskega stanu v naši ožji kranjski domovini, dobro vedoč, da taka beseda vendarle ne sme pasti na kamnita, neplodna tla in da bode našla poseb- no v naših, za blagor delavnega kmetskega stanu vnetih krogih glasen odmev." Tako začenja svoj poziv, v nadaljevanju ga razloži. "Ni treba podajati votlodonečih narodnogospodar-stvenih fraz ni citatov iz slavnih vednostnih knjig v dokaz, kaj pomeni blagostanje kimetskega stanu v redni državi, in to posebno v Avstriji, kjer industrija še ni na tako visoki stopnji, da bi si mogla prisvojevati prvo mesto. Vsak, kdor le po malem pazi na dogodke, ki so z eksistenco našega kmeta v ožji dotiki, bode sam lahko sklepal, brez narodnogospodarske učenosti... Na Kranjskem nimamo takovih njiv. tako-vega polja, ni takih vinogradov nego jih imajo na Štajerskem; pri nas travniki niso tako plodni nego na sosednjem Koroškem. Relativno število prebivalcev pak je večje nego v drugih bogatih deželah našega cesarstva. Naš kmet nima priložnosti ni časa, ukvarjati se z domačo industrijo; on mora žuljavih rok in putnega obraza skrbeti za vsakdanji kruh z delom na polju, ki mu mnogo- Maksim Gaspari, knjigi Rokovnjači, krat ne rodi toliko zrna, kakor mu ga je zaupal, in kdo mu plača pri tem delo? Pri našem kmetu se ze-dinijo vse moči v naturnem gospodarstvu; - denarne ekonomije ne pozna, kakor pa je delo njegovo v ozki zvezi z naravo, tako je tudi duševni razvitek njegov od stvari odvisen. In tako ni mogoče, da bi kultura rodila blagostanje, saj se nasprotna pot kaže od dne do dne." Razlagi sledi opozorilo z vprašanjem. "Zatorej tudi beseda naša nikakor ni neupravičena in terjatev nikakor pretirana, ako opozorimo merodajne kroge s prošnjo v pomoč na silno revščino, ki vlada in preti večini naših kranjskih kmetskih okrajev. Letina, ki je bila pred letom slaba, je letos še slabejša. Koder ni pobijala toča, pojela sta rja in snetje večji del pšenice. In to je tisti pridelek, s katerim kmet plača davek in bero, najem-ščino in hlapca, s katerim si kupi obleko in orodje. Drugo žito porabi doma; malokdo je tako srečen, da ga more kaj peljati na semenj. Kakor pak čujemo letos od mnogih strani, je pšenice povsod ilustracija v 1956 jako malo, komaj toliko, kolikor je bilo sejane. In kdo bo plačal davek?" Kersnik predlaga rešitev: odlog plačila zapadlih davkov vsem, ki jih ne zmorejo. "Generalni odlog vsem zastalim davkoplačevalcem na kmetih za malo časa - bi vsaj bila nekaka začasna pomoč; in kakor se nam zdi, za zdaj - edina. Mnogo se jih bode izkopalo iz zadreg, v katere so povečini nedolžno zabredli; država pak izpolni s tem le svojo dolžnost, ki jo ima v prvi vrsti do podložnih, v drugi pa do svoje koristi. Torej na pomoč ubogemu, delavnemu, trpečemu in stradajočemu kmetu!" Zanimivo, mer ne? Kolikšna razlika v položaju našega kmeta sredi druge polovice 19. ali na začetku 21. stoletja. Nekoč je bil to prevladujoči družbeni stan, od katerega je država pobrala največ davkov. Danes je kmetov komaj še kaj, delež davkov, ki jih država pobere od njih, je zanemarljiv. Položaj tega stanu pa je slej ko prej dramatičen. To pot ne gre za njegovo obubožanje, temveč za njegov obstoj kot tak. Na kmetih nihče več ne strada, tudi boben ne poje svoje mrtvaške pesmi; Kersnik navaja, da je v času njegovega pisanja v uradnem dnevniku Laibacher Zeitung v vsaki številki (torej vsak dan) izšlo 10 do 20 uradnih naznanil o dražbah zaradi zaostalih davkov. Danes je vprašanje, kaj bo, če kmeta sploh več ne bo? Odgovor seveda ni v domeni tega podlistka. Matevž Proj obtožen davčne zatajitve za leto 1994 Sem šofer, na knjigovodstvo se ne razumem Tako je v uvodu svojega zagovora pred senatom Okrožnega sodišča v Kranju v torek dejal 46-letni avtoprevoznik Matevž Proj, ki posluje v Zbiljah, naslov pa ima v Pevnu. Dva mrtva v kombiju V sredo sta se na gorenjskih cestah zgodili dve hudi prometni nesreči. Kranj - Novembra 1995, ko so prišli v javnost podatki o največjih slovenskih zaslužkarjih v letu 1994, se je "avtoprevoznik z Gorenjskega" pojavil prav na čelu lestvice. V škofjeloški izpostavi republiške uprave za javne prihodke so mu v odločbi o odmeri davka iz dejavnosti izračunali, da državi dolguje 46 milijonov tolarjev dohodnine. Njegova pot iz anonimnosti je bila bliskovita; ne le, da se je na odločbo pritožil, z grožnjami naj bi se spravil tudi nad tedanjega vodjo škofjeloške davkarije. Matevž Proj iz Pevna je zanikal, da bi utajil davek. Nasprotno, trdil je, da so mu davčni inšpektorji promet za leto 1994 namesto dejanskih 100,7 milijona tolarjev nepravilno ocenili na 210,5 milijona tolarjev ter mu prav tako krivično izračunali dobiček 93,6 milijona tolarjev, čeprav naj bi v resnici pridelal štirinajst milijonov tolarjev izgube. V zadevo, ki je dobila razsežnosti velike davčne afere, so se poglobili tudi kranjski kriminalisti. Slabo leto kasneje so ga ovadili kaznivega dejanja davčne zatajitve, saj naj bi Matevž Proj z nev-knjiženimi prihodki od opravljenih storitev in uveljavitvijo neupravičenih in nesorazmerno visokih stroškov zmanjšal obdavčljive prejemke ter v napovedi prikazal celo izgubo. S tem naj bi se izognil plačilu dohodnine v znesku 44,1 milijona tolarjev, za kolikor naj bi oškodoval državni proračun. Matevž Proj je v boju proti davčnim mlinom lani na Upravnem sodišču Slovenije lani dosegel pirovo zmago. Sodišče je namreč razveljavilo odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za leto 1994, kar pomeni, da bo prvostopenjski organ moral izdati novo, na podlagi novih izračunov. Vendar pa upravni postopek s kazenskim nima nič skupnega. Matevž Proj se je v torek znašel pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel. Kot v obtožbi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki temelji na izračunih izvedenca, trdi okrožni državni tožilec Stane Boštjančič, naj bi imel Matevž Proj kot samostojni podjetnik 1994. leta namesto prijavljenih 100,7 milijona v resnici 143 milijonov tolarjev prihodka in namesto 117 dejansko 115 milijonov tolarjev odhodka. Leto 1994 naj bi zaključil z 28 milijoni tolarjev dobička, za kar bi moral državi plačati dobrih 13,3 milijona tolarjev dohodnine. Matevž Proj, kiga zastopa odvetnik dr. Peter Čeferin, je svoj zagovor začel z besedami: "Sem šofer, na knjigovodstvo se ne razumem. Knjige je vodila moja partnerka Jožefa Sršen, vsa leta je bilo vse v redu, za leto 1994 pa so dejali, da je dohodek premajhen. Šli so v lastno cenitev in me primerjali z največjimi slovenskimi avtoprevozniškimi podjetji, kot z Interevropo in podobnimi. O tem bi največ vedel povedati moj davčni svetovalec Ivo Simič, ki ga predlagam za pričo. On je tudi vodil ves moj pritožbeni postopek. Več ne vem." Na očitek, da manjkajo računi za 146 prevozov, je Matevž Proj odgovoril, da račune izdaja Jožefa Matevž Proj - foto: arhiv Sršen, ki je delala tudi specifikacije prevoznih stroškov v letu 1994, koje bilo poleg njiju v podjetju redno zaposlenih še štirinajst šoferjev. "Zdaj cen ne postavlja- mo več, vozimo po načelu, kolikor kdo da." Senat je sprejel predloga obrambe, da kot priči zasliši Jožefo Sršen in Ivana Simiča, sodnemu izvedencu pa je naložil, da do 5. decembra, ko se bo obravnava nadaljevala, izdela analizo odhodkov in prihodkov, ki bo primerljiva s podjetji Projevega ranga. V analizi bo izvedenec skušal izdelati tudi strukturo stroškov. Niti Matevž Proj, niti njegov zagovornik dr. Peter Čeferin od sodišča nista prevzela vabila za pričo Jožefo Sršen, Projevo življenjsko sopotnico, ki živi v Zbiljah, kar je predsednik senata Igor Mokorel želel zaradi dosedanjih neuspešnih vročitev vabil. Tožilec Stane Boštjančič pa je na podlagi različnih naslove Proja in Sršenove sodišču predlagal, naj ugotovi, ali sploh živita v izvenzakonski skupnosti. Če ne, potem se Sršenova kot priča ne more izviti. Kranj - Prvič je počilo zaradi neprilagojene hitrosti nekaj minut po četrti uri popoldne. 33-letni R.M., državljan Makedonije z začasnim bivališčem v Bovcu, je vozil kombi po stari ljubljanski cesti od Medvod proti Kranju. Na Meji se je kolona vozil pred njim ustavila, R.M. pa ne pravočasno. Po šestnajstih metrih zaviranja je, da bi se izognil trčenju, zavil levo, takrat pa je nasproti pravilno pripeljal s tovornjakom 29-letni Kranjčan A.K. Ta kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Kombi in tovornjak sta silovito čelno trčila, v zadek tovornjaka pa je z osebnim avtom fiat uno trčil še 25-letni VB. iz Domžal. Voznik kombija R.M. in njegov 51-letni sopotnik A.A., prav tako makedonski državljan, ki je začasno prijavljen v Sežani, sta na kraju nesreče umrla, lažje ranjenega voznika tovornjaka A.K. pa so odpeljali reševalci. Vozniku una ni bilo nič. Škode na vozilih je za poldrugi milijon tolarjev. Kraj sta si razen prometnih policistov ogledala še dežurna preiskovalni sodnik in državni tožilec. Drugič pa so v sredo sirene zatulile okrog pol sedmih zvečer, Helena Jelovčan Smrtna nesreča na Meji. - Foto: Gorazd Kavčič Srede rezervirane za sojenje trojici obtoženih tihotapljenja heroina Zakrinkana Alenka z moškim glasom Na sredinem sojenju Ljubiši Šauli, Šukriji Kačarju in Kubilavu Hainu je pričala tajna policijska sodelavka Alenka. Njen glas, ki je v veliko dvorano Okrožnega sodišča v Kranju prihajal iz zvočnika, je tehnika popačila in mu dala moški zvok. Kranj - Sojenje trojici, obtoženi tihotapljenja 36,7 kilograma heroina iz Slovenije v Veliko Britanijo lanskega junija, se je v sredo pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnica Andreja Ravnikar, nadaljevalo z zaslišanjem prič. Tokrat se je začelo obetavno, z zaslišanjem tajne policijske sodelavke Alenke, ki je bila s senatom, tožilko, obtoženci in njihovimi zagovorniki povezana z mikrofonom, njen glas iz zvočnika pa spremenjen. Alenka je med drugim povedala, da sta s tajnim policijskim sodelavcem Aleksandrom (obe imeni sta izmišljeni) delala v gostinskem lokalu Mehika v Miljah, s katerim je upravljal prvoobtoženi Ljubiša Šaula. V lokal sta prihajala novembra lani, o tem, kar je slišala in videla, je napisala štiri poročila, ki jih je izročila inšpektorju iz generalne policijske uprave in so tudi v kazenskem spisu. Poročila je pisala sama, vsakokrat brž po službi. "Aleksander je šel nekajkrat z Ljubišo Šaulo in Zoranom Staj-menovičem v zgornje prostore lokala. Ne vem, o čem so se pogovarjali. Slišala pa sem del pogovora med Ljubišo in Aleksandrom. Ljubiša je povedal, da ima prijatelja Turka, ki je zaprt v Angliji, ker so ga tam dobili, in da mu je zaradi tega propadel posel s 56 kilogrami heroina. Z Aleksandrom sva se pogovarjala v angleškem jeziku, Aleksander se je tudi s Šaulo pogovarjal v slabi angleščini, a sem ju lahko razumela," je v sredo na sodišču povedala Alenka. Dejala je še, da njunega pogovora za konkreten nezakonit posel ni slišala, sklepala pa je, da gre za mamila, saj "se je tudi Aleksander ukvarjal z mamili". Oba z Aleksandrom sta v Mehiki pila alkohol, ker je to pač sodilo v njuno krinko, vendar vedno "v mejah normale". Ni res, kot je trdil priča Zoran Stajmenovič, da naj bi Aleksander včasih odšel iz lokala "nabit kot kanta". Na vprašanje, ali ve, da so ju v lokalu klicali "špijun", kot so izpovedali Ljubiša Šaula, Zoran Stajmenovič in Jure Jeršin, je Alenka odgovorila, da "smo se klicali po imenih. Bili so prijazni z nama. Nikoli tudi nisem imela občutka, da bi se iz naju norčevali." Prvoobtoženi Ljubiša Šaula je komentiral nekatere Alenkine "zmote". "V Mehiki smo glasbo vrteli naglas, če sta se pogovarjala dva ali trije, so se lahko slišali le, če so imeli glave nekaj centimetrov odmaknjene. Alenka zaradi tega ni mogla slišati pogovora drugih. Glede špijona pa tole: igro sem vodil jaz, naj pač bedaki zapravijo čim več državnega denarja, saj razlog, zaradi katerega sta prihajala v lokal, ni obstajal. Aleksander je bil bedak, hitro sem ga razkrinkal." Glavna obravnava se je nadaljevala z vpogledi v zapisnike o hišnih preiskavah pri obtožencih, o zasegu predmetov, v odredbe preiskovalnega sodnika, v nekatere dokaze, pridobljene iz Velike Britanije po poti mednarodne pravne pomoči, med drugim tudi v analizo v Londonu zaseženega heroina, ki je za tamkajšnje zapahe spravil Andreja Špeliča in turške sodelavce. Vrednost 36,7 kilograma zaseženega heroina so Angleži ocenili na dobrih 2,6 milijona funtov, toliko naj bi za drogo iztržili na črnem trgu. Sojenje se bo nadaljevalo naslednjo sredo. Helena Jelovčan ko se je na cesti med Podtaborom in Bistrico pri Tržiču hudo ponesrečil 59-letni voznik osebnega avta V.M. iz Ljubljane. Vozil je od Podtabora proti Bistrici in približno dva kilometra od Podtabora zavil desno s ceste na travnik, po 21 metrih zapeljal na varovalno ograjo ter trčil v betonski zid. Avto je zatem odbilo nazaj na cesto, kjer je obstal na strehi. Reševalci so V.M. odpeljali v klinični center, policisti pa so odredili še strokovni pregled. H.J. Tat elektrike Kranj - Kaznivega dejanja tatvine bodo kriminalisti ovadili 42-letnega Kranjčana P.B. Ker mož ni plačeval računov za elektriko, mu jo je Elektro Gorenjska izklopilo. P.B. naj bi nato napeljavo v svojem stanovanju sam priklopi 1 nazaj v omrežje ter si na ta način od maja do oktobra letos prisvojil za dobrih 106 tisočakov električne energije. Pa še ena s področja elektrike; pri poskusu kraje bakrene žice z ograjenega dvorišča Elektra na Partizanski cesti v Kranju so policisti v noči s torka na sredo zalotili 21-letnega Ljubljančana B.D. in leto starejšo Kranjčanko M.V H.J. Piše Milena Miklavčič Usode Iz roda v rod Marija in Peter sta mi bila že na prvi pogled zelo všeč. Ko smo se rokovali, se mi je zdelo, da se Poznamo že vse življenje. Pred leti so se, skupaj s Petrovo mamo preselili v novo hišo, ki je zrasla na mestu, kjer so nekoč živeli njegovi predniki. Bolelo meje srce, ko sem podiral stene, vendar drugače ni šlo, saj bi se nam stropi lahko zdaj zdaj vsuli na glavo, je razlagal Peter in me vodil od ene do druge fotografije, ki pripovedujejo svojstveno zgodbo o hiši, v kateri je živelo veliko rodov. Značilnost rodbine je bila, da so v vsaki imeli samo enega potomca, ki so ga priznali pred svetom. Včasih so tiste, ki niso bili pri najboljši pameti, raje skrivali. Velikokrat tudi najbližji sosedje niso vedeli zanje. "Naša družina je bila že po tradiciji povezana s trgovino. Moj stari oče je imel trgovino z gradbenim materialom, njegov oče pa je prodajal špecerijo. Kmalu po vojni, kakšen teden, preden bi mu jo oblast prišla zapečatit, je oče trgovino raje zažgal, kot pa da bi jo predal ljudem, za katere je vedel, da bi jo samo okradli in nič drugega. Zaradi tega je v are-stu preživel skoraj dve leti, vendar je prišel domov prav tako trmast in svojeglav, kot je šel noter. ' Le . ---- ^»l/jt^lUf, /VISI « • r v-i. M-n^ zdravje mu ni več služilo in zdravnik nam je po nje- govi smrti povedal, da so mu v zaporu zaradi pretepanja in še česa uničili ledvice. " Toda to ni bila zgodba, zaradi katere sem ju obiskala. Dejstvo je, da je Peter šele po očetovi smrti izvedel, da ima brata, ki je tedaj živel pri enem od stricev na kmetiji. V oporoki je oče zapisal, da mora za Gašperja skrbeti do njegove smrti, da bo imel stanovanje in hrano. "Takrat sem bil še mlad, komaj petindvajset let mi je bilo, ženil sem se pri eni drugi, ne pri Mariji in dejstvo, da sem tako nepričakovano odkril bližnjega sorodnika, je bil za mene velik šok. Punci sem rekel, naj gre z menoj, ker me je gnala radovednost, sam se pa nisem upal iti, ker so za strica govorili, da je precej nagle jeze. Takrat še ni bilo ne avtomobilov, še kolesa nisva imela. Z avtobusom sva se peljala samo del poti, potem pa se je šofer zapil v gostilni, ki je mejila na drugo dolino in ni nama kot tudi drugim potnikom kazalo drugega, kot da sva šla peš. Moje dekle je bilo navajeno hribov, jaz pa ne, ker smo živeli na vasi in še gmajno smo imeli bolj v ravnini kot ne. Enkrat sva še zašla, tako da me je nazadnje že začelo jeziti, ker rinem z glavo skozi zid. Stric je mene takoj prepoznal, ker sem bil zelo podoben očetu, jaz pa njega ne. Pričakal me je na pragu in me sploh ni hotel spustiti v hišo. Potem sva se usedla na "vešter" pred hišo, njegova žena je prinesla vino in stric je kar nekaj tja v tri dni napletal, da nazadnje nisem več vedel, ali se je moj oče v oporoki zlagal ali pa se stric dela neumnega. Nazadnje sem ga le vprašal, ali pri njem živi moj brat. Rekel sem mu, da sem prišel, ker bi ga rad spoznal. Oba z ženo sta kar obnemela. Nekaj časa smo bili tiho, nihče ni nič rekel, tako da sem bil nazadnje že kar v zadregi, da vse skupaj smrdi, se mi je zdelo. Potem pa naju je le peljal nci drugo stran hiše, kjer je moj brat sedel na odrezanem hlodu in lupil repo. Zdel se mi je veliko mlajši od mene, čeprav sem vedel, da je kar 10 let starejši. Roke so se mi pošteno tresle, ko sem mu ponudil dlan v pozdrav, ampak on me je samo pogledal, pa nič rekel. Imel je zelo vdrt obraz, nos, kot da bi se mu izgubil v obrazu. Nič posebnega se mi ni zdel, res. Ampak potem mije stric rekel, da že cel mesec z nikomer ne govori, da je tak na vsake toliko časa. Alije kaj bolan, sem ga vprašal.. " "Sele potem se je stric zbrihtal, da nimam pojma, za kaj gre. Tvoj brat je malo zaostal, mi je dejal in pri tem mencal, kot da bi mu bilo nerodno. Šele veliko pozneje, ko je bil bolan in je moral brat v zavod, sem od tete izvedel, da mu je moj oče prepisal del gmajne, da bo imel vse poplačano. " Peter je bolj sebi kot meni prikimal, češ tako je bilo pa nič drugače. Ampak to je bila samo prva stopnica do resnice, kije bila nazadnje še veliko bolj grozna, kot je sprva kazalo. Stric mu je povedal, da se je v njihovi rodbini zmeraj rodil še en tak božček. On sploh ni hotel imeti otrok, ker se je tega bal. Peter se je ob vseh teh novicah kar tresel, saj je vsa leta živel v utvari, da je edinec in celo staršem je večkrat očital, zakaj se nista odločila vsaj še za kakšnega. Po drugi strani pa mu ni bilo razumljivo, zakaj sta se bratu odrekla. To se mu je zdelo nečloveško, tudi če je bil fant drugačen in malo prizadet. Stric mu je povedal, da je bil v vsaki generaciji kakšen prizadet. Vsi so zgodaj umrli, ker so imeli težave s srcem, samo Petrov brat je živel veliko dlje kot običajno. "Sklenil sem, da ga vzamem k sebi domov, ampak mi stric ni pustil. Za čuda se je tudi moja punca strinjala z njim. Čez kakšen teden me je našla ravno v hlevu, ene težave smo imeli pri žrebičku. Bil sem neprespan, ko stopi predme in mi reče, da je konec Z nama, da ona že ne bo tvegala, da bo imela kri-peljna. Nekaj časa sem jo gledal, preden sem sploh dojel, kaj hoče povedati. Samo marš ven iz naše hiše, sem ji rekel, in če ne bi bil toliko priseben, bi za njo vrgel vile. " Ali mama ni nikoli ničesar omenila? Me je zanimalo, ker se mi je zdelo nenavadno, da jo je iz svoje pripovedi izključil. Oba z Marijo sta me postrani pogledala in nista vedela, kaj bi. "No, če sva že začela, bova pa še nadaljevala," je nato dejal Peter. Mama je še zmeraj živa in pri polnem zdravju, čeprav je stara že več kot devetdeset let. V bistvu je zaživela šele po očetovi smrti, prej ni imela prav nobene besede. Oče jo je ustrahoval in delal z njo, kot bi bila dekla, ker ni bila bogata kot on. "Zato se tudi v primeru mojega brata nisem nikoli obračal nanjo. Šele potem, ko sem imel svoje otroke, sem začel spoznavati, kako je kot mati morala trpeti, ko ji je oče sina vzel in ga dal še kot otroka tujim ljudem. Res, da je bil stric žlahtnik, ampak to ni isto. Ko sem se pogovarjal s starimi ljudmi, so mi večkrat omenili, da je bila včasih navada, da so se otrok, ki niso bili "prave pameti" tako ali drugače znebili. Zgodilo se je celo to, da so jih imeli zaprte v svinjakih ali drugih prostorih, ki so bili odmaknjeni od obiskovalcev. (nadaljevanje) GORENJSKI GLAS • 14, STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 18. oktobra 2002 Gorenjski taekwondisti ugnali celo Mariborčane Na mednarodnem taekwon-do turnirju v Velenju je združena gorenjska ekipa iz klubov Kvvan Jesenice, Radovljica in Kranj ugnala vso mednarodno konkurenco - Vse boljšim Gorenjcem niso bili kos niti učenci svetovnega prvaka Tomaža Barade iz mariborskega kluba. VATERPOLO Radovljica - "Kar nekako ne morem verjeti, da je ob številnih pokalih za druga in tretja mesta na mednarodnih tekmovanjih sedaj v naših vitrinah tudi zmagovalni pokal za ekipno prvo mesto. To je zagotovo največji uspeh gorenjskega taekwon-do ja, saj je združeni ekipi, ki sojo sestavljali večina mladi tekmovalci klubov "Kvvan" Jesenice, "Radovljica" iz Radovljice in "Kranj" iz Kranja uspelo, da smo na mednarodnem turnirju v Velenju minuli konec tedna ugnali prav vse konkurente iz trinajstih klubov iz Slovenije, Hrvaške in Češke," je po vrnitvi domov pripovedoval trener Želj-ko Gvozdič, ki se že deset let trudi, da bi taekwon - do postal tudi na Gorenjskem priljubljen in uspešen šport mladih. Tako se je tokratnega, 2. mednarodnega turnirja v Rdeči dvorani v Velenju, udeležilo trinajst tekmovalcev in tekmovalk v treh starostnih kategorijah: od mlajših ju-niorjev do 15. leta, starejših juni-orjev do 18. leta in članov v starosti nad 18 let. Mlajši juniorji so tekmovali v skupinah razvrščenih po višini, ostali pa v težinskih kategorijah. V formah (tehnika) je med člani zmagal Andrej Tolar (modri pas), med članicami pa Sandra Ropret (modri pas). V kategoriji starejših juniorjev je bil od Gorenjcev med prve na drugo mesto uvrščen Rene Dizdarevič (modri pas), odlično pa so nastopili tudi mlajši juniorji in juniorke, saj so Maša Cilenšek (rumeni pas), Primož Lukanc (zeleni pas) in Pia Kepic (moder pas) osvojili prva mesta, Karmen Galičič (rumeni pas), Eva Baš (zeleni pas), Nika Plečnik (rdeči pas) in Nina Benič Maša Ciienšek je v imenu gorenjske ekipe na tekmovanju v Velenju prejela zmagovalni ekipni pokal. (rumeni pas) pa so osvojile tretja mesta. V borbah sta med člani tretji mesti osvojila Andrej Tolar (+ 80 kg) in Mirko Benič (- 80 kg), med starejšimi juniorji pa je bil Rene Dizdarevič tretji. V kategoriji mlajših juniorjev so prva mesta osvojili Nina Benič (-170 cm), Primož Lukanc (-130 cm) in Pia Kepic (-160 cm), drugo Eva Baš (-160 cm), tretji pa sta bili Nika Plečnik (-160 cm) in Maša Cilenšek (-150 cm). Tako so bili gorenjski tekmovalci in tekmovalke skupno tudi najboljši klub na tekmovanju v Velenju in osvojili veliki pokal. "Lahko rečem, da smo tako po tehnični kot borbeni plati "povozili" konkurenco, med katero so bili tudi mladinci trenerja Tomaža Barade, svetovnega prvaka v borbah do 63 kilogramov iz znanega taekwon-do kluba "Branik - Hwa-rang". Ta uspeh nam pomeni toliko več, saj so tekmovalci in tekmovalke večina še zelo mladi in jim je rezultat v veliko spodbudo za nove treninge in trdo delo. Želimo si, da bi katera od mladih deklet dobila priložnost nastopiti že na decembrskem mladinskem svetovnem prvenstvu v Portoriku, sicer pa se pripravljamo tudi na kandidaturo za mladinsko svetovno pr- venstvo leta 2004 na Bledu. Do takrat bi radi še napredovali, sam pa verjamem v^ vse večje uspehe," pravi trener Željko Gvozdič. Kar devetnajst kolajn v Velenju (od tega 10 v formah in 9 v borbah) pa je tudi velika spodbuda gorenjskim taekvvondoistom za nastope na novih letošnjih preizkušnjah. Prva jih čaka že prihodnji konec tedna na "Croatian opnu" v Puli, naslednja na "Slovenian opnu" 9. in 10. novembra v Zre-čah, nato pa bodo nastopili še na ekipnem državnem prvenstvu v Mariboru in sredi decembra še na odprtem prvenstvu v Čeških Bud-jejovicah. Vilma Stanovnik Triglavani začeli z zmago Lodz - S tekmo Triglav Živila - S.C. Kreuzlingenm seje v poljskem mestu Lodz v sredo začel kvalifikacijski turnir za napredovanje v predkrog evropske lige prvakov. Varovanci trenerja Toma Baldermana so bili zelo razpoloženi in so sredi tretje četrtine že vodili s kar 9:0. Ko pa se je Balderman odločil za zamenjavo v vratih, so vaterpolisti iz Švice to izkoristili in obe zadnji četrtini tudi odločili v svojo korist. Med strelce so se v naši vrsti, kije zmagala z 11:6 (3:0, 4:0, 2:3, 2:3) vpisali Balderman 4, Mertelj in Štromajer po 2, ter M. Nastran, J. Nastran in Troppan po 1. Včeraj so Kranjčani odigrali še tekmo z ekipo NCHZ Novakv, jutri se bodo pomerili s Hapoelom Tivonom, v nedeljo pa še z ekipo LSTW Polonie. Jože Marinček HOKEJ Jeseničani na celinskem pokalu v Latviji Jesenice - "Kar dolga pot je čakala naše hokejiste, ki so v sredo zgodaj zjutraj odpotovali z Jesenic in v četrtek prispeli v Latvijsko Liepa-jo," pravi direktor jeseniškega hokejskega kluba Drago Mlinarec. Naše državne podprvake namreč v četrtfinalu celinskega pokala od danes do nedelje v Latviji čaka težka naloga. Za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje bodo morali osvojiti prvo mesto. Že danes ob 18. uri se bodo pomerili z ekipo Metalurga Liapaje, jutri bodo igrali s finskim moštvom Jukuritom iz Mikkelija, v nedeljo pa še z ekipo Nemana iz beloruskega Grodnega. Kljub gostovanju hokejistov Acroni Jesenic v Latviji pa ljubitelji hokeja v Podmežakli jutri ne bodo brez tekme. V prijateljskem srečanju se bosta ob 17.45 uri pomerili ekipi HIT Casi-noja in Veldna. Vilma Stanovnik KEGLJANJE _ Visoke zmage domačinov Kranj - Vse tri tekme 2. kroga Gorenjske lige so se končale s prepričljivimi zmagami domačih ekip. Rezultati: KRANJSKA GORA : ŽELEZNIKI II 7 : 1 (3032 : 2904) - Jan (K.G.) 537, ADERGAS : JESENICE III7 :1 (3087:2830) - Zveršen 554, Ropret (oba Ad.) 553; 16-letni Čehajič (Jes.) 514, TERMO POLET II : LJUBELJ III 7 : 1 (2837 : 2666). Pari 3. kroga: v soboto, 19. oktobra, ob 16. uri na Jesenicah JESENICE III : TERMO POLET II, v soboto ob 16. uri v Škofji Loki ŽELEZNIKI II: ADERGAS, v soboto ob 18. uri v Tržiču LJUBELJ III: KRANJSKA GORA. Jože Pogačnik MINI GOLF_ Danilo Pavšič in Mojca Balek Šmid Bled - Na blejskem igrišču za mali golf je bilo prejšnji konec tedna že 3. DP v klasičnem malem golfu (mini golfu). Tokrat smo dobili tri nove državne prvake, saj sta prvaka iz 2000 in 2001 Sergej Učakar in Maja Vukotič morala svoji kroni predati Ljubljančanu Danilu Pavšiču in Mojci Balek Šmid (Koroška Bela). Novega državnega prvaka so dobili tudi veterani, saj je prvič zmagal Brane Štefelin z Bleda. Rezultati - moški: 1. Danilo Pavšič 250 udarcev (38 pod parom - 50 asov), 2. Matjaž Sopotnik 253 (49 asov), 3. Sergej Učakar 254 (38 asov),... - ženske: 1. Mojca Balek Šmid 140 (15 asov), 2. Maja Vukotič 157, 3. Majda Sopotnik 161... Goran Lavrenčak SMUČARSKI SKOKI ODBOJKA Srebro Ojstršku V Kamniku Ljubno ob Savinji - Na državnem prvenstvu dečkov do 12 let so SVetOVnO prvenstVO Gorenjci osvojili dve medalji, srebro Mengšan Vid Ojstršek in bron Matej Drinovec Trifix Tržič. V pokalnem tekmovanju pa tretje mesto pri dečkih do 13 let Matic Godejša Trifix Tržič in prvo mesto pri deklicah do 14 let Triglavanka Petra Benedik. Janez Bešter Vabila, prireditve Pokal mesta Jesenic v judu - Judo sekcija pri Partizanu Jesenice bo to nedeljo, 20. oktobra, organizator prvega tekmovanja za "Pokal mesta Jesenice". Tekmovanje se bo v dvorani OŠ Prežihovega Voranca začelo ob 10. uri. Zimska liga gorenjske v malem nogometu - V novem športnem centru Protenex v Šenčurju bo potekala letošnja zimska liga v malem nogometu. Tekmovanje bo predvidoma med 26. oktobrom in 16. marcem, igralna dneva pa bosta sobota in nedelja. Prijave za tekmovanje sprejemajo še do 22. oktobra na naslov: Protenex sport, Mlakarjeva 72, 4208 Šenčur. Dodatne informacije dobite po telefonu 25 19 200, 040 631 462, 041 676 064 ali faxu 25 19 203. Žrebanje in sestanek z ekipami bo v četrtek, 25. oktobra, ob 18. uri v športnem centru Protenex. Nogometni spored - Od danes do nedelje bodo nogometaši v ligi Si. Mobil igrali 12. krog. Tekme 11. kroga pa v nedeljo čakajo tudi ekipe v 2.SNL. Ekipa Triglava bo gostovala pri GPG Grosuplju, ekipa Domžal pa bo v nedeljo ob 15. uri doma gostila Jadran Pivo.Mahnič iz Kozine. V ženski nogometni ligi bo ekipa ŽNK Velesovega v nedeljo ob 15. uri gostila ŽNK Senožeti - Dol, ekipa Domžal pa bo gostovala pri ŽNK Skale v Skalah. V 3.SNL - center bo ekipa Alpine jutri, v soboto, ob 15. uri v Žireh gostila Avtodebevc Dob, ob isti uri pa se bo Zarica v Kranju pomerila z ekipo Šenčur Protect GL, Britof pa z Vrhniko Blagomix. Ekipa Slaščičarne Šmon bo jutri gostovala pri Rudarju v Trbovljah, ekipa Kamnika pa v nedeljo pri Staus Kolpi. V 1. in 2. gorenjski ligi bodo tekme na sporedu jutri, v soboto, začele pa se bodo ob 15.30 uri. Pari so: Polet - Domel Železniki; Bitnje - Velesovo, Lesce - Horvej Jesenice, Visoko - Sava, Naklo - Ločan, Podbrezje - Trboje, Hrastje - Kondor, Kranjska Gora - Preddvor, Bohinj - Podgorje. V.S. Kamnik - Zveza za šport invalidov Slovenije je kandidirala za izvedbo 3. svetovnega prvenstva v sedeči odbojki za ženske, izvedbo pa je prevzelo Invalidsko športno društvo Samorastnik Ravne na Koroškem. Za izvedbo tako velikega in pomembnega tekmovanja pa imajo najboljše pogoje v Kamniku, kjer bo to doslej največje tekmovanje invalidov v Sloveniji od 26. do 30 oktobra. Tekmovanja se bodo udeležile ekipe Finske, Irana, Japonske, Kitajske, Litve, Nizozemske, Ukrajine in Slovenije. Pričakujejo 150 udeležencev, tekmovanja pa bodo v športni dvorani Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. Otvoritev Svetovnega prvenstva bo 27. oktobra ob 16. uri, otvoritveni tekmi Slovenija : Litva in Ukrajina : Iran pa ob 17.30. Zaključek tekmovanja bo 30. oktobra. Ob 14. uri bo tekma za bronasto, ob 16. uri pa za zlato odličje. A.Z. Gorenjke In Gorenjci Poslušamo (Sfeđfe) 041 944 944 fm Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net Zadnje krogle odločajo derbije V prvi tekmi finala balinarske super lige je v Kranju Center Pekarna Vrhnika proti Trati Lokateks zapravil prednost domačega igrišča. Kranj - Po grobem štetju se na tekmi balinarske super lige vrže okoli 900 krogel. Na sredini prvi tekmi finala med Centrom Pekarno Vrhnika in Trato Lokateks pa so dobesedno odločale zadnje krogle. Napeta tekma, kot bi bila odigrana po Hitchockovem scenariju, se je nazadnje razpletla v korist Tračanov, ki imajo tako pred drugo tekmo na svojem igrišču lepo priložnost, da si vnovič priborijo naslov državnih prvakov. Pred igrami v krog je Center vodil z 9:7, pred zadnjim (osmim) obratom pa se je gostom nasmihala zmaga. Toda dvoboj med Sofronievskim in Gregorjem Mo-ličnikom se je razpletel nepričakovano. "Mučo" je pri rezultatu 21:22 in s kroglo manj z zadnjo bližano kroglo dosegel "cof, kar je "Softija" toliko vrglo s tira, da je prvo kroglo sicer zadel, odločilni met pa zgrešil. Zaradi neodločenega skupnega rezultata 12:12 sta Janžič in mlajši Čauše-vič odigrala dodatni skrajšani krog, ki ga je dobil slednji, s tem koje zadel zadnji met (5:6). "Znova se je pokazala smiselnost končnice, v kateri so finala vedno napeta in privabljajo gle- za dveze meda Številni gledalci so v sredo zvečer uživali na dolgem in izenačenem obračunu med najboljšima gorenjskima in slovenskima ekipama: Cetrom pekarna Vrhnika in Trata Lokateks. dalce, zato ne razumem, zakaj je za naslednjo sezono zveza ukinila končnico. Zmagali bi lahko že po rednih igrah, če ne bi Molični-ku uspel "cof, kljub temu pa smo vsi verjeli v Jasmina, ki je trenutno v najboljši formi, da bo v dodatnem krogu zmagal. V soboto bo težko, saj nima Center več kaj izgubiti, vendar na naši strani so velike izkušnje z igranjem v finalih," je bil zadovoljen Uroš Vehar. Gregor Moličnik je zaradi štirih zgrešenih balinov v krogu za poraz Centra (pretirano) krivil sebe, za sobotno tekmo pa je povedal: "Težko bo, Trata igra doma in ima prednost domačega igrišča, ki je mi danes zaradi mokrega igrišča nismo imeli. Vidi pa se, da je to pravi finale, kjer odločajo zadnje krogle." Drugo tekmo finala bodo odigrali v soboto na balinišču na Tra- ti z začetkom ob 15. uri, v primeru zmage Centra pa se bo odločilna tretja tekma odigrala v nedeljo ob 10. uri v Kranju. REZULTATI: Center Pekarna Vrhnika : Trata Lokateks 12:13 (12:12). Posamezno - Novak : J. Čauševič 12:12, Janžič : Vehar 13:3; trojke - Kosar, Rutar, Mešič : Berčič, Štancer, H. Čauševič 6:13; dvojice - Moličnik, Belcijan : Možina, Sofronievski 10:8; hitrostno - Novak : J. Čauševič 43:39; natančno - Moličnik : Sofronievski 20:21, Janžič : Možina 10:3; štafeta - Belcijan, Mohinski - Vehar, Smeh 33:39; krogi - Janžič : Štancer 24:21, Rutar : Vehar 21:23, Novak : J. Čauševič 26:28, Moličnik : Sofronievski 23:23; dodatni krog -Janžič : J. Čauševič 5:6. foto: Simon Šubic, Gorazd Kavčič l88l MDK Mesnine Dežele Kranjske d.d. Predstavljamo kandidate za župane gorenjskih občin Občina Gorenja vas - Poljane V sredo sta na občinski volilni komisiji v občini Gorenja vas Poljane vložila kandidaturi za župana dva kandidata: Janez Hrovat in Jože Bogataj. Draga kandidata, predstavita se javnosti in svojim volivcem! JANEZ HROVAT: 'Uvodoma bi se rad Gorenjskemu glasu zahvalil za povabilo in idejo, da na tak način predstavite kandidate in vam zaželel vsaj, da se vam poveča naklada. Sicer pa sem Janez Hrovat, star sem 42 let. univ. dipl. ing. elektrotehnike, delam na področju telekomunikacij v podjetju Istratel v Kranju. Z ženo Martino, ki dela kot medicinska sestra v zavodu Zarja za rehabilitacijo ljudi s poškodbo glave v Ljubljani, imava tri hčere: Nežo, ki hodi v prvi letnik gimnazije Želimlje, ter Mino in Meto, sedmošolko in pe-tošolko v osnovni šoli Poljane. Živimo v Žabji vasi, vasici na desnem bregu Sore. V politične vode sem zajadral pred dvema letoma, svojih sposobnostih prizadevamo za skupno dobro, predvsem za izboljšanju kvalitete življenja na podeželju, da bi bilo bolj primerljivo tisti v urbanih središčih. Za župana kandidiram kot kandidat N.Si, vendar niti ni tako pomembno, katera politična opcija nas podpira, kajti funkcija župana je delo za dobrobit vseh občanov. Zavzemam se za to, da se ljudem na volitvah da možnost izbire, kar v prvem mandatu v naši občini ni bilo dano, v prejšnjem pa tudi skorajda ne." JOŽE BOGATAJ: "Sem Jože Bogataj, rojen leta 1935, organizator dela, upokojenec podjetja Termo, kjer sem bil najdaljši staž vodja proizvodnje, sicer pa tudi na več odgovornih delovnih mestih. Ko sem v prvem mandatu vse pa je kajpada nemogoče uresničiti. Kandidaturo sem vložil kot nestrankarski kandidat s podpisi občank in občanov, nobena od strank mi doslej ni dala javne podpore, so me pa predstavniki treh ali štirih pred kandidaturo spraševali, ali se bom znova potegoval za to nalogo." Katere so vaše osebnostne lastnosti, zaradi katerih menite, da bi bilo dober župan? JANEZ HROVAT: "Menim, da na občinski ravni kritika ni dovolj, potrebna je lastna soudeležba. Bistvo lokalne samouprave, ki žal še vedno ni dorečena, je približati odločanje ljudem. Srečujemo pa se ves čas s približno z enakimi težavami. Vem, da se je težko postaviti nasproti kandidatu, ki se že osem let smeje iz vseh ko je bila ustanovljena Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, sedaj sem predsednik njenega občinskega odbora v občini Gorenja vas Poljane. Ima že več kot 90 Članov, čeprav je bila stranka ob nastanku iz SLS in SKD deležna precej posmehljivih pogledov. To je lepa številka, primerljiva s članstvom drugih strank in zato trdim, da imamo pravico in dolžnost, da sodelujemo pri soodločanju na občinski ravni ter se po sprejel županstvo, sem se na hitro upokojil (z 41 leti delovne dobe), saj sem doumel, da delo župana v občini, kot je naša, zahteva celega človeka. Župansko funkcijo sem opravljal nepoklicno, lahko celo rečem, da sem najcenejši župan. Za kandidaturo se nikoli nisem odločil zaradi ekonomskih koristi, pač pa zato, ker želim čim več dobrega storiti za našo lepo Poljansko dolino. Rad delam z ljudmi, poznam njihove želje in potrebe, časopisov, marsikdo meni, da je to že vnaprej obsojeno na neuspeh. Sam pa sem prepričan, da je za dobro naše občine potrebna sprememba, kajti ta je gibalo razvoja. Potrebne so nove ideje, novi obrazi, ki bodo dali nov veter v občinska jadra. Županje oseba, ki povezuje upravno nalogo občine z nalogo odločanja. Zavedati se mora nujnih in perečih občinskih zadev in o njih iskati soglasje občinskega sveta. Če pa se pojavlja izsiljevanje, je to izredno kratkovidno in vodi v še večja nasprotja. Zato trdim, da je občini potreben aktiven dialog, soudeležba občanov, župan se mora truditi za iskanje alternativ in pripravljati prostor za kompromise. Želo pomemben je način dela, pomembni so odnosi. Zavedam se, kakšna je vloga župana in če se je ne bi, ne bi kandidiral." JOŽE BOGATAJ: "V kandi daturo sem šel z velikim premislekom, prepričan, da lahko kot kandidat občanom ponudim največ. Sodim, da sem primeren kandidat, ker sem dodobra seznanjen z vsemi problemi občanov, ker iščem vse možne vire za dobrobit občine, ker imam veliko poznanstev na ministrstvih in raznih drugih institucijah. Predvolilno kampanjo financiram sam, zanjo ne bom potrošil veliko. Izdal bom zloženko s svojim delovnim programom, sicer pa bom denar namesto tega raje dal v dobrodelne namene." Katere naloge v občini vidite kot prednostne in kako se boste kot župan lotili reševanja največjih problemov občine? JANEZ HROVAT: Naj na za četku priznam, daje bilo v osmih letih v občini Gorenja vas Poljane opravljeno veliko dela in doseženega več, kot če bi bili v skupni škofjeloški občini. Naša je zelo razvejana in glede koordinacije tudi zelo zahtevna. Na srečo imamo krajevne skupnosti, ki opravijo veliko dela. vendar je njihovo delo premalo poudarjeno. Kljub dosežkom pa lahko ob koncu mandata potegnemo črto: do danes občina nima svojega praznika, nima svoje občinske table na glavnih vpadnicah, kot vidim v občinah drugje po Sloveniji, nimamo podžupana, ki bi ga po zakonu morali imeti. Napaka so tudi Podblegaške novice, ki so županovo trobilo, namesto da bi bilo odprto vsem občanom, saj gre za najbolj brani lokalni medij. Pred volitvami glasilo niti dalo priložnosti, da bi se stranke za dostopno ceno predstavile javnosti. Sicer pa sem pregledal volilni program izpred štirih let in ugotovil, da večina problemov tudi pred začetkom novega mandata ostaja enaka. Janez Horvat Problemi in izzivi so poznani, problem pa je, kako jih rešiti. Po osmih letih tudi človek postane del problema in ga težko reši, zato tako energično zagovarjam spremembo. Naj izpostavim nekaj največjih težav: dvorec Visoko v sosednji občini, za katerega se župana nista mogla zmeniti, kaj z njim; smučišče Stari vrh, ki ga v osmih letih ni uspelo rešiti, stvari še sedaj niso pregledne in tako na eni strani slišimo informacije, da je iz občinskega proračuna temu namenjenega premalo denarja, z druge, pa da gre ves denar le za Stari vrh. Tretji problem je obrtna cona Dobje. Delovna mesta v občini so potrebna, namesto da bi jih bilo več, jih je vse manj. Zemljišča v obrtni coni se želijo prodajati po previsoki ceni, namesto da bi z dostopno ceno pomagali ljudem, jim omogočili razvoj dejavnosti^ in s tem nova delovna mesta. Četrti problem je Todraž, kjer so še pred dvema letoma zagotavljali ljudem, da jim bo zakon zaradi rudnika Žirovski vrh zagotovil rento. Sedaj pa je jasno, da je zakon šepal in da rente za ljudi na območju rudnika ne bo. Država lokalnih ljudi ni vprašala, ali hočejo imeti rudnik, tudi jih ni vprašala, ali naj se zapre. Plačala bo le sanacijo, da se jame zasujejo in jalovišča prekrijejo, moralna packa Rudnika Žirovski vrh pa bo ostala vsaj še eno generacijo. Do ljudi bi morala biti država bolj širokosrčna. Problem občine je most v Poljanah, kjer je kritična prometna točka in ga občini v osmih letih ni uspelo razširiti, po drugi strani pa župan obljublja, da bo gradil most v Žabjo vas. Sivo brado ima tudi obljuba o telovadnici v Poljanah. Velika težava je cestna infrastruktura: neuresničena je obljuba o obvoznici za Go- Jože Bogataj renjo vas, ki jo ta vas potrebuje. Če se bo obnavljala cesta Trebija - Hotavlje, kar je sedaj v programu države in občine, bo obvoznica nujna." JOŽE BOGATAJ: "Problemov je v občini veliko, a smo jih veliko tudi uspešno rešili, medtem ko nekatere naloge zaradi zunanjih ovir še niso dokončane. Tako denimo šolski programi niso odvisni le od občine, pač pa tudi od države. V mislih imam telovadnici za obe osnovni šoli. V šolstvu imamo sicer prostorske pogoje dobre in obe šoli tudi že izvajata devetletni program. V varstvo okolja in v cestno infrastrukturo bi morala občina več vložiti. Glavni razlog, da sem se odločil za ponovno kandidaturo, pa je gospodarska krepitev naše občine, ki jo država obravnava kot občino s posebnimi razvojnimi možnostmi. Poskušali bomo zapolniti več poslovnih con, ki so urbanistično že vzpostavljene, sedaj pa je treba najti vlagatelje. Posebno vprašanje je zapiranje Rudnika Žirovski vrh. Sem eden tistih, ki je že od nekdanje krajevne skupnosti seznanjen s problemi in si je prizadeval, da Poljanska dolina ostane nedotaknjena. Ob dokončne zaprtju rudnika pa bom skušal za občino iztržiti kar največ. Nekaj projektov je še, ki zaradi ovir pri izvajanju niso docela končani. Ce bom izvoljen, bo čast odpiranja teh objektov pripadala meni in novemu občinskemu svetu. O obvoznici mimo Gorenje vasi pa je težko dati obljubo, saj je odvisna od države, od te pa ni pričakovati, da bo kar na hitro uredila vse naenkrat. So pa že narejeni razpisi za cesto Gorenja vas - Trebija. Od državnih cest pa nam je ena le uspela, in sicer cesta v Lučine." Danica Zavrl Žlebir S kandidatom od točke do točke Novinarjem se je predstavil kandidat za župana Škofje Loke Blaž Kavčič. Škofja Loka - Predstavitev ključnih točk programa tega kandidata stranke LDS je potekala tako, da nas je s kombijem popeljal do nekaterih kritičnih točk v občini in jih komentiral ob pomoči ko-legov, ki na listi LDS kandidirajo za svetnike v škofjeloški občinski svet. Eden od problemov je vodovod, kjer je sekundarno omrežje Preveč oddaljeno od primarnega, zato je voda slabe kvalitete in jo večkrat zmanjka. To bo moralo biti v Prihodnjem mandatu med občinskimi prednostmi. Dr. Marko No-san. ki je spregovorilo tem problemu« je menil, da Škofja Loka nima strategije trajnostnega razvoja. Tudi energetska zasnova šepa, kar se kaže na enem zadnjih gradbišč pred volitvami ob Poljanski cesti, kjer kopljejo za kotlovnico, ki naj bl ogrevala občinsko stavbo. Kri- tični so do neprimerne centralizacije energetskih virov, pa tudi sicer je na področju komunalne energetike še marsikaj narobe. V škofjeloški vojašnici sta se pridružila Tina Teršan in Jaro Kalan. Prva je govorila o možnostih za mlade v Škofji Loki, ki imajo veliko idej (v vojašnici je eden takih primerov njihov klub Rdeča ostriga), drugi o boljših možnostih za razvoj športa v občini, kjer imajo sicer veliko objektov, pa tudi številne vrhunske športnike. Blaž Kavčič pa je navrgel misel o izgradnji mladinskega hotela pri kopališču v Puštalu. Dodal je, da je območje vojašnice tudi primer prostora, ki bi ga lahko napolnili z veliko dejavnostmi, manjka pa vizije, kako naj bi se ta prostor razvijal. Tretja točka je uspešno loško podjetje Unitech LTH-01. kjer je direktor Anton Na volitve tudi Neodvisni kranjski socialdemokrati Kranj - Smo neodvisni in kranjski, zato nam gre za boljši jutrišnji K'-anj. Kranj je sicer dobro mesto, ampak bo lahko se boljše. Zato je nas Prednostn, cilj Kranj - mesto komunikacij za vse. Nii listi kandidatovrza mestni svet so na prvih mestih Iztok Škofic, Rok Z.bert, Vinko Markic, Mavricij Slatnar, Dejan Mihovec in Aleš Kern. V program so med drugu* zapisali, da ne bodo podpirali neustreznih in strankarsko obarvanih Predlogov oziroma neracionalnih zahtev katerekoli stranke podpirali pa hodo vsak predlog in iniciativo za rešitve, ki bodo služile v dobrobit vseh občanov. Zahtevali bodo gospodarno ravnanje s proračunom ,n se ™* drugim zavzemali za gradnjo stanovanj, za ureditev obrtniške cone. /a UsPešno gospodarjenje in za nova delovna mesta. •* Blaž Kavčič s kolegi, ki kandidirajo v občinski svet. Papež predstavil poslovanje tega razvijajočega se podjetja s 450 zaposlenimi. Blaž Kavčič je navrgel, da takšno podjetje potrebuje tudi prostorske možnosti za razvoj in če jih nima, iščejo prostor drugje, občina pa s tem izgublja tudi delovna mesta. Del dejavnosti je to podjetje že preselilo v nekdanji Litostroj v Ljubljano. In še podrobnost: Unitech je občini ponudil brezplačno dostavo toplotne energije za bazen, če ga bodo zgradili. Jože Galof, ki je že sedaj član občinskega sveta, pa je v KS Trata spregovoril o nekdanjem vplivu KS, urejanju komunalnih zadev in možnosti, da imajo za te namene javne delavce. Zadnji dve leti pa kakor da so nepotrebni. Blaž Kav- Nosilec liste Janez Ovijač Šenčur - N.Si Krščanska ljudska stranka na volitvah za občinske svetnike v občini Šenčur nastopa s samostojno listo kandidatov. Na njej je 11 kandidatov, nosilec liste pa je Janez Ovijač iz Trboj. kije že član sedanjega občinskega sveta. Občinski odbor stranke obljublja, da se bo v naslednjem mandatu zavzemal za korekten, ne centralističen razvoj vse občine. Med drugim se bodo zavzemali tudi za to, da v občini dobijo dom starostnikov za varno tretje življenjsko obdobje. D.Ž. čič svoj program gradi na močnejši vlogi KS, ker je to dobro za razvoj občine. Na zadnji točki v Rete-čah smo spoznali Metoda DiBati-sto, sicer direktorja Družbe za državne ceste, kije govoril o razvoju cestne infrastrukture, a ne le o loški obvoznici, temveč tudi o možnosti, kako bi jo povezali s slovenskim cestnim križem, od Severne primorske do avtoceste. Kavčič dodaja, da državni proračun za leti 2003 in 2004 za loško obvoznico ne predvideva nobenih sredstev, ker občina še vedno ni dostavila potrebnih dokumentov v verifikacijo. Sicer pa Kavčič z izborom sodelavcev za občinski svet dokazuje, da prisega na strokovnost in timsko delo. Danica Zavrl Žlebir Zborovanje na Bledu Bled - Območna organizacija združene liste socialnih demokratov Kranj, ki obsega občine Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje, Preddvor in Jezersko, vabi na osrednje volilno zborovanje stranke, ki bo jutri, v soboto, 19. oktobra, ob 14. uri na Festivalni dvorani na Bledu. Organizatorji pripravljajo kulturni program in postrežbo z domačimi dobrotami, jabolčnikom in pečenim kostanjem. J.K. Zbor v Tržiču Tržič - Socialdemokratska stranka Slovenije, Nova Slovenija -krščansko ljudska stranka, Lista "Mladi Tržiča". Lista "Športniki Tržiča", Lista "Perne Vinko in skupina podjetnikov" in Stranka ekoloških gibanj Slovenije vabijo na predstavitev nosilcev list in skupnega kandidata za župana občine Tržič, ki bo v ponedeljek, dne 21. oktobra 2002, ob 10. uri v veliki sejni sobi Občine Tržič. Čebulj se bo predstavil Cerklje - V ponedeljek, 21. oktobra, ob 12. uri se bo časnikarjem predstavil neodvisni kandidat za župana občine Cerklje Franc Čebulj, ki je tudi nosilec liste Za razvoj vasi pod Krvavcem. Konferenca bo na občini, Franc Čebulj, ki je župan občine, bo govoril, o uspešnem razvoju občine v zadnjih letih in nalogah, ki ga kot župana, če bo izvoljen, čakajo v prihodnjem obdobju. J.K. www.gorenjskaonline.com 750361 GORENJSKI GLAS «16. STRAN ••••••• VOLITVE 2002 / info@g~glas.si Torek, 18. oktobra 2002 Občina Komenda Za župana Komende kandidirata Vinko Petek (Socialdemokratska stranka s podporo Nove Slovenije) in Tomaž Drolec, samostojni kandidat s podpisi občanov. Vinko Petek Zastavljam Vama prvo vprašanje. S kakšnim programom prihajata pred volivce in kje so razlogi za kandidaturo? VINKO PETEK: "Če me kdo ne pozna, sem Vinko Petek, doma s Križa pri Komendi, mojster strojnih instalacij, poročen, oče treh otrok in kandidat za župana občine Komenda. Kandidiram predvsem zato, ker mora dobiti Križ, ki je pomembno naselje v občini, večjo veljavo v življenju občine, tako v gospodarskem kot družbenem pogledu. Žalosti me, da v vasi ni živilske trgovine in morajo ljudje po nakupih v Moste, v Komendo ali v Kamnik. To se mi zdi pomembna naloga, ki jo bom uresničil, če bom župan. Če za odprtje trgovine ne bo zainteresirano podjetje, bo treba nagovoriti zasebnika. Prav tako podpiram idejo, da bi v vasi ponovno zgradili grad, ki je bil na koncu vojne požgan. Prepričan sem, da Križ ni dobil vsega, kar mu je bilo obljubljeno ob ustanovitvi samostojne občine Komenda. Naše pogajalsko izhodišče je bilo, da morata biti vsaj dva svetnika od 14 s Križa. En svetnik v občinskem svetu, ki ga imamo danes, je premalo. Res smo dobili v vasi 5 svetilk javne razsvetljave, vendar niso postavljene tam, kjer smo želeli vaščani. Mi smo najprej želeli osvetliti cesto med Potočnikom in glavno cesto. Tomaž Drolec Pozdravljamo tudi začetek obnove ceste, ki pa se je zaradi oviranja enega od lastnikov zemlje ob cesti ustavila. Upam, da se bo nadaljevala. Treba je povedati, da sedanji župan kar uspešno rešuje probleme, vendar tudi polovičarsko, ne da bi bila dela popolnoma končana. Imam občutek, da mu je tudi zato, da se vidi, da se dela. Ne rečem, da investicije, ki se uresničujejo, niso potrebne. Občina jih potrebuje, vendar je dela treba dokončati. Bojim se, da se občina pri izvajanju teh del ni preveč zadolžila in da bodo dolgovi bremenili prihodnje proračune. Če bom izvoljen za župana, si bom prizadeval za rešitev problema hipodroma sredi vasi in na njegovo delno prestavitev na ustreznejšo lokacijo. Na sedanji lokaciji hipodroma pa bi lahko zgradili nekatere druge, za občino in občane potrebne objekte. Seveda sem proti gradnjam visokih stavb, ampak za poslopja, primerna okolici. Kmetijski in obrtni sejem v Komendi, ki postaja vedno bolj priljubljen in obiskan, se mora širiti, saj je v Komendi in okolici doma napredno kmetovanje. Morda bi bilo dobro vsaj enkrat mesečno organizirati sejem rabljene kmetijske opreme. Prometno, morda z manjšim avtobusom, ki bi vozil krožno, bi povezal Kamnik, Domžale, Mengeš in Komendo. Ljudje bi lahko z njim varno in udobno odhajali po nakupih. Tudi na komunalnem področju je še dosti dela, čeprav posveča sedanji župan temu področju veliko pozornosti. Zame je še vedno problematična prometna varnost, saj ni ustreznih pločnikov in podhodov. Hoja po cesti je še posebej nevarna za šolarje, pa tudi kmetje ne morejo s svojimi stroji varno preko regionalnih cest. Kot župan se bom prizadeval za ureditev tako imenovanih kmetijskih poti, zavzemam pa se tudi za odprtje izpostave državne uprave v Komendi in za ustanovitev manjše policijske postaje." TOMAŽ DROLEC: "Zdi se mi, da smo se šele dobro lotili dela in da bomo lahko šele v prihodnjih štirih letih naredili tisto, na kar smo se pripravljali v sedanjem mandatu. Po letu 1955, ko smo v Komendi izgubili občino, se je nabralo toliko nalog, ki bi jih sprotno reševali, če bi prej dobili svojo občino. Zaostanek je najbolj očiten pri infrastrukturi. Prav žalostno je, da tukaj pod Krvavcem, kjer je toliko izvirov pitne vode, nimamo zagotovljene zdrave pitne vode. To je problem, ki smo ga nameravali rešiti že letos, vendar ga bomo prihodnje leto, ko bomo dobili iz zajetja Iverja pitno vodo, ki bo manj izpostavljena onesnaževanju. Tudi krvavška voda je izredna, vendar je ob deževju kalna in neužitna. Žal je država dovolila na Krvavcu posege in gradnje, ki onesnažujejo vodo. Včasih je voda po več ur s Krvavca potovala do doline, danes pa dobesedno pljusk-ne v dolino z vso nesnago vred. Hkrati z zagotavljanjem pitne vode bomo nadaljevali z izgradnji sodobne dvocevne kanalizacije. Za koncesionarja smo izbrali nemško firmo SHV, ki bo v treh letih zgradila kanalizacijo. Čistilno napravo pa že imamo v Domžalah, kjer smo po delitveni bilanci lastniki 5 odstotkov njenih zmogljivosti. Čistilna naprava na Studi pri Domžalah je ena največjih in najsodobnejših v državi. Skozi Mengeš je že zgrajen kolektor, za njegovo gradnjo od središča Mengša do Topol pa se dogovarjamo z mengeškim županom in upam, da se bomo leta 2003 pri Topolah srečali. Z že zgrajeno čistilno napravo in ko-lektorjem do Mengša nam je veliko prihranjenega. Prav tako pa sprejemamo nov prostorski plan, ki je začel nastajati še v bivši skupni kamniški občini. Na njegovi osnovi bo dobil konjeniški in drugi šport primernejše prostore. Dvorano že imamo, planiramo pa še gradnjo stadiona in morda tudi pokritega bazena. V tem delu imamo že prostor tudi za zgraditev doma za starejše občane. Nekatere stvari bomo začeli graditi že prihodnje leto, glavna gradnja pa naj bi se začela najkasneje leta 2004." Očitno bosta edina tekmeca na volitvah 10. novembra. Kaj menita vsak zase, katere vrline imata, da sta lahko uspešna župana? PETEK: "Morda je moja edina slaba lastnost, če je to sploh slaba lastnost, da sem premehak. Sicer pa sem se v svojem življenju na več področjih izkazal kot uspešen organizator. Med drugim sem bil 11 let predsednik Gasilskega društva Križ, ki je v teh letih doseglo svoje največje uspehe in se je opremilo v sodobno društvo. Sem višji gasilski častnik. Pred vsako odločitvijo tehtno premislim, ali ravnam prav ali ne. Premišljeval sem tudi glede moje kandidature za župana in sklenil, da je prav, da kandidiram. Mojo odločitev je bila tudi med ljudmi ugodno sprejeta. Zaupam v mlade, zato sem funkcije v društvu odložil, vendar jim tudi govorim, da pa je treba izkušnje in znanje starejših spoštovati. Tako so nas učili." DROLEC: "Korajža velja, bi rekel. Če se nekaj odločim, tudi naredim. Nisem absolutist in tudi ne mislim, da vsako stvar najbolje znam in da sem za vse najbolj pameten. Imam pa sposobnost zbrati okrog sebe ljudi, ki nekaj znajo. Zato nobene stvari ne delam sam, ampak so mi vedno v pomoč sodelavci in svetovalci. Pri nas nimamo skrivnosti. Z vsem je seznanjen občinski svet in zato se najpogosteje dogaja, da je za moj predlog vseh 14 občinskih svetnikov. Slabo pripravljenih predlogov ne uvrščamo na seje občinskega sveta. Zato na naših sejah ni incidentov in grobih besed. Naša prednost je tudi v tem, da so svetniki ljudje, ki jih poznam in so se že vsi izkazali s preteklim delom. Ker ne dajemo pranih obljub, nam ljudje verjamejo. Zase lahko rečem, da je občina Komenda moje delo in delo ljudi, ki so mi takrat pomagali. Leta 1998, ko je bila ustanovljena naša občina, sem manj obljubljal, kot smo v teh štirih letih dejansko dosegli. Vendar trdim, da je bila tega leta zadnja priložnost za samostojno občino in da bi bila za Komendo katastrofa, če občine ne bi dobili. Marsičemu v življenju sem se odpovedal v korist skupnosti. Zato se mi zdi prav, da vodim občino še drugi mandat, v katerem bomo lahko dokončali tisto, kar smo začeli v prvih štirih letih. Rad bi ponovil dejstvo, da se pred ustanovitvijo nove občine tedanje krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ niso najbolje razumele in da smo s svojim delom vzeli veter iz jader tistim, ki so občini nasprotovali. Zato je prav, da delamo naprej, da delamo tam, kjer je najbolj potrebno, brez teženj, da bi imel en kraj prednost pred drugim, čeprav morda kdaj tako misli." Nihče od Vaju ni omenjal nalog na področju turizma in negovanja kulturne dediščine, ki je v tem koncu Gorenjske dragocena. PETEK: "Naše kraje odlikuje bogata kulturna dediščina. Tako je prav, da nadaljujemo z obnovo cerkve na Križu in da skrbimo za zapuščino našega velikega rojaka Petra Pavla Glavarja. Sem tudi podpredsednik Glavarjeve fundacije, ki štipendira dijake, ki naj bi skrbeli za ohranjanje Glavarjevega izročila. Več pozornosti bo treba nameniti tudi turizmu, V Frizeriji ob Kulturnem domu naj bi uredili turistično poslovalnico." DROLEC: "Če bom izvoljen, bom v prihodnjem štiriletnem mandatu en letni proračun namenil športu in kulturi. Z majhnimi, nekaj milijonskimi letnimi vložki ne bomo ničesar rešili. V Suhadolah nastaja muzej znamenitega kartografa Ivana Selana, ki se je rodil pred 100 leti. Izdali smo zbornik o zgodovini Komende. Načrtujemo turistično in kulturno pot, ki bo vodila mimo vseh znamenitosti v občini. In končno mora biti na vrsto naš Dom, ki je bil zgrajen leta 1938 in le deloma obnovljen leta 1975. Dom je namreč lastnina vseh nas, občank in občanov." Jože Košnjek, sliki Gorazd Kavčič Viktor Poličar neodvisni kandidat Smolnikar tretjič kandidat za župana Kandidat za župana občine Naklo Viktor Poličar zagotavlja, da bo v primeru izvolitve neprofesionalni župan. Naklo - V gasilskem domu v Naklem se je v sredo predstavila neodvisna lista "Za skupno dobro" in njen kandidat za župana občine Naklo Viktor Poličar, ki prav tako kot lista kandidira s podporo volivcev. "Na listi imamo petnajst kandidatov, zbranih z vseh naselij v občini, poskušali pa smo pokriti tudi vsa tematska področja. V volitve gremo z velikim optimizmom, računamo na nekaj mest v občinskem svetu, pri županski kandidaturi pa bomo videli, ali smo imeli srečno roko pri njegovi izbiri," je dejal županski kandidat Viktor Poličar, ki kandidira tudi za člana občinskega sveta. Programske usmeritve županskega kandidata in liste Za skupno dobro temeljijo na štirih načelih. Prvo je preseganje strankarskih interesov in povezovanje znotraj občinskega sveta in obči- ne, predvsem pri sprejemanju in usklajevanju prostorsko ureditvenih načrtov. "V zadnji sestavi občinskega sveta so bile pobude in pripombe, ki jih je podajala opozicija, večinoma neuspešne, saj je šlo za avtokratsko, enostransko vodeno politiko v občini s strani svetnikov in tudi sedanjega župana." Nadalje se Poličar zavzema za tvorno sodelovanje z vsemi župnijskimi uradi v občini, predvsem z vidika skupnega in načrtovanega koriščenja objektov in zemljišč, ki so v lasti župnijskih uradih, pri tem pa je izpostavil predvsem primer kulturnega doma v Naklem. V programskih usmeritvah je posebno mesto posvečeno tudi skrbi za čisto življenjsko okolje. "Prav kandidati, ki smo zbrani na naši listi, smo bili proti sežigalnici v Naklem," je pojasnil Poličar. SKUPAJ SDS NAPREJ i DRAKSLER Zdrave družine za našo mladino ■ Izgradnja socialnih stanovanj, »štipendiranje nadarjenih in socialno šibkih, ■ dograditev telovadnic in igralnih površin so dejanja, ki izboljšajo kvaliteto življenja, ker se svetniki SDS v občini Škofja Loka zavedamo, da so zdrave družine garant uspešne družbe. "Zavzemali se bomo tudi za drugačno uresničevanje lokalne samouprave. Smo ena redkih občin brez vaških in krajevnih skupnosti, s tem pa je stik z neposrednimi občani zelo slab. Zavzemali se bomo za njihovo ponovno vzpostavitev. Kot drugo pa moramo v reševanje občinske problematike nujno vključiti tudi mlade. Naklo ima veliko mladega možganskega potenciala, le možnost mu moramo dati," je nadaljeval Poličar. Pri podrobnejši predstavitvi programa je med drugim omenil iskanje druge lokacije za Center starejših občanov, izgradnjo trgovine v Podbrezjah, kjer je nujno treba odpraviti tudi prometne tegobe, podvomil je v primernost lokacije za načrtovano gradnjo športne dvorane v Strahinju, čimprej pa je treba urediti križišče pri gostilni Marinšek v Naklem. Po njegovem mora biti nosilec aktivnosti pri ureditvi obrtno -industrijske cone občina, potrebno pa je poiskati tudi primerno rešitev za prostore občinske uprave, ki sedaj gostuje v stavbi KGZ. "Možen je odkup prostorov ali selitev v druge, a lastne prostore," je še dejal Poličar. Simon Šubic Kamnik - "Zakaj vsi župani negodujete, da delate 24 ur in več na dan, zdaj pa po večini spet kandidirate za župane, me je vprašal znanec," je začel predstavitev za že tretjo kandidaturo za župana občine Kamnik na novinarski konferenci sedanji župan Antone Tone Smolnikar. "Ne vem in mu tudi nisem odgovoril. Vem pa, da je bilo v osmih letih, ko smo orali globoko ledino v občini Kamnik in na področju lokalne samouprave, kjer je še vedno na primer neurejeno financiranje, veliko narejenega. Narejeno je bilo z voljo in pač glede na možnosti. In ker je nekaj pomembnih stvari že zastavljenih za naprej, sem se odlo- čil za še eno kandidaturo, da jih dokončamo. Volje ne manjka, timske zagretosti ob meni tudi ne." Kol je poudaril Tone Smolnikar, ki kandidira kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, in bo, če-bo izvoljen, funkcijo opravljal poklicno, imel pa naj bi tudi dva nepoklicna podžupana, je uresničevanje napovedanih nalog in ciljev iz začetka zadnjega mandata spodbudno, marsikje več kot uresničeno. Delitvena bilanca s Komendo, sanacije plazov po poplavah, sprejem srednjeročnega prostorskega plana, spodbujanje podjetništva z ugodno obrestno mero, razvoj kmetijstva in podeželja, izgradnja kanalizacije na južnem delu občine Kamnik, prizadevanja za zdravo pitno vodo, urejanje cest s sodelovanjem in podporo krajevnih skupnosti, dograditev 53 kilometrov plinovodnega sistema, povečanje varstva, začetek urejanja kulturnega doma, skrb za šport, rekreacijo in drugo so poglavja, kjer je bilo veliko narejenega. Za naprej pa so v ospredju šolstvo, varstvo, kanalizacija, ceste in investicijski ciklusi. Andrej Žalar Gorenjke In Gorenjci Posluša* fŠfeĆBS) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenke Internet: www.radiotop.n< f-: . »lit »Le setev, da žetev...« Kandidat za župana občine Šenčur Janez Sušnik Zvone Špec skupni kandidat Bled - Predstavniki lokalnih odborov LDS in ZLSD so na Bledu vložili skupno kandidaturo za župana občine Bled. Skupni kandidat je Zvone Spec. Zvone Spec je bil rojen 31.01.1954 na Jesenicah in do svojega 16. leta živel na Jesenicah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Kasneje seje s starši preselili v Žirovnico. Dokončal je najprej Srednjo gostinsko šolo na Bledu, nato Srednjo hotelsko šolo v Ljubljani, leta 1977 diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani in pred leti še diplomiral na Turistiki Portorož - Visoki šoli za hotelirstvo in turizem z diplomsko nalogo Značilnosti in problemi turizma v občini Bled in si pridobil naziv diplomirani organizator turizma. Ima 25 let delovnih izkušenj, od tega 24 let na področju turizma in sicer kot vodja splošnega sektorja tedanjega podjela HTP Bled in 12 letni staž direktorja Grand hotela Toplice Bled, katerega delovno mesto zaseda še danes. V letih 1984 do 1990 je bil član I/vršnega sveta občine Radovljica, zadolžen za področje turizma, od 1992 do 1996 je bil član nadzornega sveta igralnice Casino Bled, član upravnega odbora Gorenjske banke in član Združenja za turizem in gostinstvo pri GZ Slovenije. Občina Šenčur V občini Šenčur se bodo za mesto župana potegovali Branko Pajer (neodvisni kandidat s podporo LDS in ZLSD), Janez Sušnik (neodvisni kandidat s podpisi občanov) in Miro Koželj (kandidat SDS s podporo N.Si). Branko Pajer Spoštovani kandidati, predstavite svojim volivcem in dru> gim občanom vaše dosedanje delo in okolje, iz katerega prihajate. BRANKO PAJER. "Sem uni-verzitetni diplomirani inženir strojništva, star 42 let, poročen in oče dveh otrok. Kot vodstveni delavec sem sodeloval pri upravljanju podjetij Ikos Kranj in Jata Reja Ljubljana^ Zaposlen sem v Jelovici, d.d., Škofja Loka, kjer vodim tehnične službe. Šenčurja-ni me dobro poznajo, saj sem že 27 let aktiven v strelskem društvu v vlogi predsednika in tajnika. Kotpredsednik Krajevne skupnosti Šenčur pa že od leta 1996 naprej aktivno sodelujem pri razvoju kraja in izboljšanju kvalitete življenjske ravni krajanov. Pri neodvisni kandidaturi za župana me podpirata stranki LDS in ZLSD. Moja neodvisnost in nestrankarska usmerjenost sta veliki prednosti pred tekmeci. Nevtralna občinska politika bo lažje in bolj demokratično odločala o zadevah, ki prizadevajo interese vseh prebivalcev Občine Šenčur." JANEZ SUŠNIK: "Dopolnil sem 60 let, rojen sem bil na Golniku. 22 let sem živel na Primsko-vem pri Kranju pri svojih starših. V tem času sem se izučil svojega poklica, nato sem šel po stopnicah srednja tehnična, višja tehnična šola, nazadnje pa, čeprav tega nisem pričakoval, sem zašel v direktorske vode. A je tako naneslo, da sem leta 1976 že bil prvič izvoljen za šefa tozda novoustanovljenega Alpetourja. Vse do današnjih dni sem na vodilnih položajih. Družino sem si ustvaril v Šenčurju^ Imam dva otroka in 6 vnukov. Živimo v primernem okolju, v Šenčurju. Poleg poklicnega dela in stroke, ki jo obvladujem, se ukvarjam še malo s kmetijstvom. Nismo poklicni, ampak ljubiteljski kmetje, ker z družino obvladujemo kar 5,5 ha zemlje in sejemo stare kulture, kot so ajda, proso, ječmen, in to predelujemo doma, pakiramo in prodajamo. Izteklo se mi je že delovno obdobje in imam že pogoje za upokojitev, tako da sproščeno kandidiram za župana, ker vem, kje je moja prihodnost. Rad bi izpregel s težkih pogojev, številnih potovanj. V to Janez Sušnik me je prisilila še bolezen žene, zato moram biti več doma. To je bil prvenstveni razlog, da sem se odločil za kandidaturo za župana kot samostojni kandidat s podpisi volivcev." MIRO KOŽELJ: "Sem kandidat Socialdemokratske stranke, ki kandidiram s podporo Nove Slovenije. Rojen sem leta 1946 v Ho-temažah, kjer tudi živim in si zgradil hišo. Sem poročen, oče dveh odraslih hčera in dveinpol-letnega sina in sem vesel^ da živim v tako lepi občini Šenčur. Moja življenjska pot me je vodila prek kvalificiranega telefonskega mehanika v Iskro in potem na takratno pošto. Študiral sem ob delu in se izobrazil za pravnika ter nato zaposlil v Telekomu, po razdelitvi nekdanjega poštnega podjetja. Ker mi je bilo to malo, sem se pred leti odločil, da zaključim še drugo stopnjo, tako da mi manjka do diplome univerzitetnega dipl. pravnika še par izpitov. Mislim, da bom cilj dosegel, ker do sedaj sem v življenju zastavljeno tudi uspel doseči. V politiko sem vstopil po osamosvojitvi Slovenije, ko sem kot kandidat na Demosovi listi izvoljen v trodom-no kranjsko skupščino in bil izvoljen za predsednika zbora združenega dela. Po ustanovitvi novih občin sem bil v 1. mandatu predsednik občinskega sveta, v drugem pa podžupan. Tako že 8 let, od samega začetka delam v občini Šenčur, zato jo poznam, tudi njene probleme, in vem, kako jih reševati, kar mislim, da je ena izmed mojih prednosti pri kandidiranju za župana občine Šenčur. Čutim se zadosti močnega in sposobnega ter imam zadosti volje, da bom v primeru izvolitve to delo opravljal v dobrobit naše občine in občanov. Življenjske izkušnje mi pravijo, da je delo z ljudmi včasih težko in zahtevno, delo za ljudi pa je vedno zelo lepo. Tudi zato sem se odločil za kandidaturo." Spregovorite nekaj besed še o programu, ki ga boste kot župan poskušali uresničiti, in povejte, na katere osebne kvalitete se boste pri tem oprli. SUŠNIK: "Mislim da, če sem znal v vseh letih, tudi v kriznem obdobju od leta 1991 do 1994, ko Miro Koželj je bilo zares težko, znal stvari premostiti, ne da bi delavci ostali brez plač in brez njihovega odpuščanja, ter smo se znali usmeriti na zahodnoevropski trg, potem me tudi vodenje občine ne skrbi. V podjetju skrbiš, kako pridobiti denar in kako ga trošiti. V občini pa, kako sredstva pridobiti iz različnih razpisov in jih pametno potrošiti z razvojnimi programi. Vodenje občine ni nič drugačno od vodenja družinskega proračuna ali proračuna podjetja: odvisno je le od velikosti, načina in vrste dela. Čutim se sposobnega občino Šenčur in še kakšno večjo občino obvladovati in tudi peljati, kot se spodobi, seveda s svojimi sodelavci. Vedno sem opozarjal, da nisem solist, okoli sebe želim narediti "tim", v tem primeru občinski svet, kot organ z največ pristojnosti. Le timsko delo in dobri odnosi je porok za uspeh. Občina je bila že do sedaj vodena dobro, treba je investicijsko politiko nadaljevati in dodati še kaj novega, kar imam v svojem programu, ki ga bom poskušal izpeljati, če bom izvoljen." KOŽELJ: "Ne mislim dajati velikih obljub, ker so te ponavadi neuresničljive in se dajejo le zaradi pridobitve volivcev. Obljubljam pa, da bom dobro in pošteno delal. To pomeni, da bomo nadaljevali s preteklim delom, s projekti, ki so začeti in tečejo. Osebno se bom prizadeval za dvig življenjske ravni v občini, kar pomeni, da bom poleg osnovnih nalog na področju komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, sociale, ki so v občini že razmeroma dobro urejena, dal več poudarka na kulturo, šport ter se še bolj poglobljeno posvetil sociali. Najprej je potreben kruh, ko pa je za to poskrbljeno, pa človeka zanima še kaj drugega. Menim, da je sedaj pač čas, da se večji poudarek da na ta področja, čeprav občina tudi do sedaj ni tega zanemarjala. Seveda je v mojem programu enakomerni razvoj vseh krajev s poudarkom na Šenčurju kot centrom. Vedeti se mora tako, kje je center, kot, do kod občina sega. Na področju komunale so nujne nadaljevanja gradnje kanalizacij in potrebnih cest: v Šenčurju Kranjska cesta, ki je težek zalogaj, prizadeval se bom, da se država poloti ureditve prometa na brniški cesti in da končno zgradi manjkajoči del ceste proti Jezerskemu, od Britofa do Hotemaž. So seveda še druge stvari, ki pa jih je tu nemogoče našteti. Kar se tiče osebnih kvalitet, so v izkušnjah, pridobljenih na službenem mestu, kjer sem bil ves čas na delovnem mestu vodenja in organiziranja dela. Za dobro vodenje pa je treba poudariti tudi sodelovanje tako z občani kot ekipo okoli sebe. Le tako delo prinese uspeh in dobre rezultate." PAJER: "Sem izobražen, govorim nemško in angleško, kar je ključnega pomena za komunikacijo z Evropo, v katero vstopamo leta 2004. Moja odprtost in sposobnost dela z ljudmi ter znanje in strokovnost, ki sem ju pridobil v 20 letih dela v gospodarstvu, so temeljni kamen za uspešno župa-novanje. Moja nestrankarska in politična neodvisnost pa sta osnovna pogoja za učinkovito in uspešno delo občinske uprave. Kandidatura je tako moj osebni kot tudi strokovni izziv. Osebno se čutim dovolj močnega in sposobnega za profesionalno župano-vanje, saj sem v dveh mandatih kot predsednik največje krajevne skupnosti v občini Šenčur, ki šteje več kot 3000 prebivalcev, zelo dobro spoznal želje in potrebe občanov. Moje načelo je: rešitve so kot na dlani, le prisluhniti je treba domači sredini, domačim ljudem. Najprej moramo pripraviti dolgoročni plan razvoja občine Šenčur, ki ne sme biti usmerjen le v en mandat, ampak mora biti strategija in vizija za vse prihodnje rodove. Vanj moramo zajeti vsa področja od prometa, preko komunale, gospodarstva, tu mislim predvsem obrtno cono, do šolstva, sociale, športa in kulture. V skladu z modernimi ekološkimi izhodišči, mislim, da ekologiji posvečamo premalo pozornosti, moramo opredeliti rabo prostora in rabo okolja, v katerem živimo. Razvoj bo tekel vzporedno z razvojem občine in moramo zato posvečati pomembno skrb za povečanje gospodarske moči. Osnovni cilj tega bo doseganje večjega obsega proizvodnje in storitev znotraj občine, kar pomeni tudi večje število delovnih mest za domačine ter izboljšanje socialne pomoči mladim družinam in ostarelim z organizacijo pomoči na domu. Tukaj predvsem mislim na to, da premalo delamo s človeškimi viri, predvsem mislim na mlade družine, saj vemo, da je preko 80 prošenj za socialno stanovanje. V tem pogledu mislim tudi na občinske šti- pendije za najbolj nadarjene dijake in študente. Izgradnja komunalne infrastrukture, planska prostorska ureditev občine ter izdelava dolgoročne vizije razvoja bodo naloge prihodnjega župana. Urejeno in varno okolje naj bo domza vse občane občine Šenčur. Želim, da bo le-ta ponosno in demokratično središče. Le s skupnimi močmi lahko dosežemo zastavljene cilje in približamo razvitost naše občine na nivo visoko razvitih občin v Evropi." Danes ljudi najbolj skrbi za zaposlitev. V Šenčurju raste obrtno podjetniška cona. Kako gledate na njen nadaljnji razvoj oziroma kako lahko občina pomaga pri odpiranju novih delovnih mest? In kot podvpraša-nje, kaj bo prvo, kar boste storili, če postanete župan? KOŽELJ: "Izgradnja podjetniške cone se je začela med prvimi v novoustanovljeni občini, saj smo že v prvem mandatu ugotovili, da je potrebna, in začeli z aktivnostmi. Zagotovo so delovna mesta danes zaželena povsod, tudi v Šenčurju, kjer pa ni velike brezposelnosti. Tudi kar se tiče komunalne cone in novih podjetij okoli nje, so prinesli najmanj 200 novih delavnih mest. S tem pa še ne smemo biti zadovoljni. Cilj biti brez brezposelnega občana je nemogoče doseči, vendar pa pelje k aktivnostim, da se mu čimbolj približamo. Verjamem, da občina lahko marsikaj pri tem, stori in je že storila. Vstop v EU nam bo prinesel nove možnosti in potrebe, zato moramo tudi v naši občini na to odzivati z ustvarjanjem ustreznih pogojev. Čim boljše pogoje moramo ustvariti za take, ki bodo občini prinesli nova delovna mesta in s tem bogatejše življenje občanov. Ena od prioritetnih nalog je čimprejšnja rekonstrukcija OS v Šenčurju, ker vemo, da prihaja devetletka. Na razpolago imamo dobro leto, zagotoviti pa je treba normalne pogoje za šolarje. Prvi pogoj je z izgraditvijo telovadnice v Šenčurju že izpolnjen. Iz tega naslova imajo potrebe tudi podružnične šole, ki jih je prav tako treba rešiti. Na mladih svet stoji namreč ni floskula, ampak živa resnica. Mladim je treba pomagati in jim nuditi pravo možnost za izobraževanje, delo in življenje v občini." PAJER: "Prekiniti je treba nenadzorovano postavljanje poslovnih objektov v urbano naselje, zato je na voljo poslovna cona. Čas je že, da prostorsko politiko kreirajo strokovnjaki in krajani, ki doslej niso imeli možnosti ne do mnenja, kaj šele do odločanja do gradnje na njihovem majhnem dvorišču. V novi obrtni coni mora dobiti vsak priložnost. Treba je poceniti komunalno urejena zemljišča, da si bo vsak lahko privoščil svojo delavnico na tako rekoč svojem dvorišču. Moj prvi projekt bo izgradnja komunalne infrastrukture, plansko prostorska ureditev občine ter izdelava dolgoročne vizije razvoja. Vzporedno s tem pa bo moja prva stvar, ki jo bom sprožil na občinskem svetu, da zagotovimo demokratično in učinkovito delo, saj se bom zavzemal za večjo pristojnost krajevnih in vaških skupnosti pri načrtovanju, odločanju in izvajanju lokalnih zadev. Vemo, da je bil KS in VS odvzet status pravne osebe, katerega lahko vzame oziroma da le občinski svet." SUŠNIK: "Zastavljeno vprašanje bi jaz razdelil v tri enakomerne usmeritve, ki imajo vsaka svoj pomen in so izredno pomembne za občino. Prva je podjetništvo, malo gospodarstvo in obrt, ki imajo mesto v poslovni coni. Drugi del je kmetijstvo in tretji so storitve. Trgovina, gostinstvo in turizem ne morejo iti v to cono, ampak naj bodo zaradi mirnosti panog, saj ne onesnažujejo okolja, ne povzročajo hrupa in ne posegajo v okolje, sistematsko razporejene po vaseh. V taki smeri se bodo krepila delovna mesta. Seveda pa občani iščejo zaposlitev tudi drugod, v Kranju. Ljubljani, tako da bo naša skrb, da čim več dejavnosti pripeljemo v obrtno podjetniško cono. Kot župan bom najprej šel okoli ljudi, da mi povedo, kaj potrebujejo in kaj je bilo storjenega. Naredil bom skupek informacij, nato pa se bom posvetil planu občine glede na sredstva, s katerimi razpolaga, za prihodnje leto in čimprej naredil srednjeročni plan po posameznih segmentih. Ker prihajam direktno iz gospodarstva in povsem natančno ne poznam sedanjega srednjeročnega plana občine Šenčur, vendar upam. da bom o tem dobro informiran. Na podlagi vseh teh informacij pa se bomo odločili o prihodnjem delu. Prvo je torej potreben posnetek stanja, na podlagi obstoječih dokumentov občine bom poskušal narediti plan za prihodnje leto, nato pa za štiriletno obdobje." Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Podpora Evgeniji Kegl - Korošec Bohinjska Bistrica - Liberalna demokracija Slovenije, občinski odbor Bohinj, Združena lista socialnih demokratov, območna organizacija Radovljica so v Bohinjski Bistrici podpisali koalicijski sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o sodelovanju na letošnjih lokalnih volitvah in načinu sodelovanja pri izvajanju lokalne politike za mandatno obdobje 2002 - 2006 v občini Bohinj. Stranki sta se s podpisom sporazuma zavezali k skupni kandidaturi za županjo občine Bohinj in sicer je njuna skupna kandidatka ga. Evgenija Kegl-Korošec, ki sedaj opravlja funkcijo podžupa-nje občine Bohinj. Stranki sta se dogovorili, da si bosta prizadevali vse ključne programske in razvoj- ne naloge izvajati v interesu občank in občanov občine Bohinj in se zavezali za medsebojno sodelovanje v prihodnjem mandatu po načelih demokratičnosti, medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja. Z namenom večje učinkovitosti delovanja občine sta se stranki med drugim tudi dogovorili, da se bosta imenovala dva podžupana (eden iz vrst LDS in eden iz ZLSD), ki bosta svojo funkcijo opravljala nepoklicno in bosta zadolžena za izvedbo posameznih projektov, da si bosta prizadevali za spremembo poslovnika občinskega sveta, na podlagi katerega se bo zmanjšalo število delovnih teles in za način koordinacije, ki bo potekala preko kolegija županje. Plavčak v Mojstrani Kranjska Gora - Kandidat za župana Občine Kranjska Gora Robert Plavčak organizira v petek, 18. oktobra, ob 18. uri srečanje z upokojenci Dovje - Mojstrana, ki bo v prostorih Društva upokojencev Dovje - Mojstrana, Al. Rabiča 18, Mojstrana. Na srečanju bo kandidat predstavil svoj volilni program, sprejemal mnenja, predloge in pobude ter se še podrobneje seznanil s konkretno problematiko kraja. Janez Hrovat kandidat za župana občine Gorenja vas - Poljane Nova Slovenija tudi v Preddvoru Preddvor - V začetku tedna je bil v Preddvoru ustanovljen občinski odbor Nove Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen Primož Grilc. Stranka bo s svojimi kandidati za svetnike sodelovala na lokalnih volitvah 10. novembra. RV- Vabilo na Blegoš Gorenja vas - Občinski odbori SDS Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Žiri in Železniki vabijo člane in simpatizerje na 2. srečanje socialdemokratov, ki bo v nedeljo, 20. 10. 2002, ob 11. uri pri planinski koči na Blegošu. Vsak udeleženec bo dobil golaž, za dobro voljo poskrbljeno. Pogovor v Stražišču Kranj - Volitve se nezadržno bližajo. Za vsakega posameznika v demokratični družbi je to priložnost, ko soodloča o ključnih vprašanjih. Odgovornost je velika in zadeva vse državljane, ki za pravilno odločitev potrebujejo vedenje in znanje. V ta namen Koalicija Slovenija organizira okroglo mizo z naslovom Aktualna politična situacija v Sloveniji. S pomočjo gostov g. Alojza Soka, poslanca N.Si v državnem zboru, in g. Branka Grimsa, člana državnega sveta bomo skušali odstreti zavese, ki nam jih obeša pred oči vladajoča elita. Poseben poudarek bo na temah: neenakovreden razvoj mesta in podeželja v MO Kranj in v celotni Sloveniji, na problemin kmetijstva ob vstopu v ES, vračilu vlaganj v telefonsko infrastrukturo in na predvolilnih slepilnih manevrih. Pog ovor bo v soboto, 19. oktobra, ob 19.30 uri v Šmartin-skem domu v Stražišču. , Gorenja vas - Na svoji 13. redni seji se je sestal odbor N.Si v občini Gorenja vas - Poljane. Glavna točka je bila vsekakor namenjena prihajajočim volitvam. Na podlagi pravilnika za lokalne volitve 2002 so izvolili kandidate za svete krajevnih skupnosti, občinskega sveta in župana, za mesto katerega bo kandidiral Janez Hrovat. Prevladalo je stališče, da so pri upravljanju in vodenju občine potrebne spremembe, saj so le te zagotovilo za bodoči razvoj. Povprečna starost vseh sedemnajstih kandidatov, ki bodo kandidirali na listi Nove Slovenije je 35 let, torej najbolj ustvarjalna leta. Tudi s tem dokazujejo, da so res "Nova" Slovenija, saj so nujno potrebni tudi novi obrazi in novi ljudje, ki se zavedajo odgovornosti časa, v katerem živimo in trenutka, ko je ljudem dana možnost izbire za naslednja štiri leta. Jože Kuhelj za tržiškega župana Tržič - Volilna konferenca občinskega odbora Slovenske ljudske stranke v Tržiču je za kandidata za župana občine Tržič potrdila Jožeta Kuhlja, ki je bil 8 let svetnik v tržiškem občinskem svetu. Konferenca je na listi za občinski svet na prvih pet mest postavila Jožeta Kuhlja, Mira Bajda, Aleša Robleka, Iztoka Trevna in Janeza Bečana. J.K. Jože Ipavec kandidat Cerklje - Koalicija Slovenija, OO SDS Cerklje in OO N.Si Cerklje, sta iz svojih vrst izvolili na volilnih konferencah kandidate za občinski svet in skupnega kandidata za župana, Jožeta Ipavca iz Zaloga. Prepričani smo, da bo Jože Ipavec dober župan in da bo znal voditi občinsko upravo in občino skozi nove naloge, da bo občina napredovala v razvoju na vseh področjih, tudi na tistih, ki jih je dosedanja občinska uprava zanemarjala. Predvsem pa smo mnenja, da občina potrebuje nove ljudi na pravih mestih, ki bodo znali prisluhniti potrebam in težavam vseh občanov in društev. ••••••• VOLITVE 2002 / info@g-glas.si Dr. Lev KREFT, kandidat Združene liste socialnih demokratov za predsednika Republike Slovenije Najslabše je, če izvoljeni pozabijo, kdo jih je izvolil Predsedniški kandidat dr. Lev Kreft, profesor estetike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poročen z ženo Vesno in oče hčerk Ivane (20) in Ine (24), na volitvah nikakor ne namerava odigrati najboljše stranske vloge. Ima se za človeka, ki predstavlja spremembo in novost v vrhu slovenske politike, za kar je pravi čas. Njegova vizija je bogata država, v kateri bo imel tudi kapital posluh za socialo in v kateri nihče ne bo zavržen zato, da bi drugi živeli bolje. Gospod Kreft, ali je spodobno za sedanjega predsednika Republike Slovenije, da se je posebej opredelil do kandidatk oziroma kandidatov za njegovega naslednika oziroma njihove primernosti za to funkcijo? "Mislim, da se ob različnih priložnostih še prevečkrat sprašujemo, ali ima kdo pravico do kakšne izjave ali ne. Demokracija je stanje, v kateri zaradi izjasnjevanj in izjavljanj ljudi največ izvemo in zakaj se potem o svojih naslednikih ne bi smel izjavljati tudi predsednik republike. Sem pa kar zadovoljen, da se nisem znašel med silami kontinuitete, ker sem bil v tem žaklju in s tem nahrbtnikom kar dolga leta. Sicer se pa že od samega začetka zavedam, da Milan Kučan kot predsednik republike ne potrebuje naslednika v smislu Po Kučanu Kučan. Imam se za osebnost, ki ni bila nikoli v oblastnih vrhovih, zato so moje izkušnje s politiko nekoliko drugačne. Moje izkušnje so izkušnje iz poslanskih klopi, z urejanjem in usklajevanjem različnih pogledov, iz posluha za družbene, socialne in človeške razlike. Mislim da je to tisto novo, kar prinašam na predsedniško mesto. Tako na nek način predstavljam spremembo in novost v vrhu slovenske politike, za kar je sedaj pravi čas." V politiki ste bili v začetku devetdesetih let in tudi poslanec do leta 1996. Potem ste se "umaknili" na Univerzo, kjer ste profesor estetike na Filozofski fakulteti, sedaj pa se znova vračate v politiko. Zakaj? "V politiki sem bil vedno, kar pa ne pomeni, da sem bil vedno tudi funkcionar. Tudi po letu 1996 sem veliko pisal, komentiral in se opredeljeval do družbenih dogajanj in bil dejaven v civilni družbi. Politika namreč ni samo izvrševanje oblastnih funkcij, ampak tudi vpliv ljudi na politiko. Da se s kandidiranjem za predsednika republike vračam v politiko, je posledica povabila Združene liste socialnih demokratov, da bi zastopal levo socialdemokratsko opcijo, in presoje, da so predsedniške volitve imenitna priložnost za javno razgrnitev pogleda na vizijo Republike Slovenije kot socialno odgovorne družbe, v kateri zlasti nosilci politične moči, lastniki kapitala in upravljavci podjetij sprejmejo tudi socialno odgovornost za celotno družbo, za ljudi okrog sebe in za okolje. Svoj prvotni cilj doseči mednarodno priznanje in vključitev v najpomembnejše svetovne organizacije smo začeli uresničevati s samim priznanjem in s sprejemom v Svet Evrope in Organizacijo združenih narodov, popolnoma pa ga bomo dosegli s sprejemom v Evropsko unijo. Sedaj se začenja obdobje, ko bomo morali biti kos globalnim svetovnim in evropskim izzivom. To bomo, če se bomo znali bolje postaviti zase, če bomo kos temu načinu odločanja, katerega del smo in katerega predmet bomo in če bomo kot enakopravna samozavestna država znali jasno in glasno povedati, kaj hoče in kaj želi in česa ne sprejema." Uporabili ste kar precej čejev. Ali morda dvomite o sposobnosti delovanja kot zrele in samozavestne države? "Morali bomo biti zreli, čeprav svet le ni tako neusmiljen. Vendar deluje po pravilih, med katerimi je osnovno to, da če ne znaš sam povedati, kaj te žuli, nihče ne bo skrbel za tvoje žulje. Za našo dosedanjo politiko je bilo značilno, da na večino stvari nismo imeli pripomb in smo sprejemali vse, kar so od nas zahtevali, za razliko od nekaterih tranzicijskih držav, ki so se upirale zadevam, ki jim niso dišale. Danes nam včasih nam to hodi narobe. V prihodnje naša politika ne bo mogla več tako ravnati, sicer bomo prišli v položaj podrejene manjšine kot smo bili v avstro-ogrski monarhiji in v obeh Jugoslavijah. Evropsko življenje ob drobtinicah je za Slovenijo slaba perspektiva." To je tudi stvar nacionalnega ponosa. Mislim, da se z njim Slovenci ne moremo pretirano hvaliti. "Seveda gre tudi za nacionalni ponos, vendar ta danes ne rešuje vseh težav. Nacionalni ponos je korenjaška drža. ki daje vsebino našemu življenju. Primer je kmetijska politika. Saj je lepo reči: Tisti, ki bodo preživeli na trgu, bodo preživeli, drugi pa pač ne bodo. Kaj moremo! To ni pravi odgovor. Evropska unija pozna namreč celo vrsto načinov, kako lahko neka država tudi znotraj Unije zavaruje svoje posebnosti. Republika Slovenija ne bo nikoli žitnica Evrope, čeprav bodo tudi pri nas veliki kmetje z več zemlje. Slovenska značilnost je družinska kmetija, ki ne živi samo od kmetijstva, vendar se mu ne more odpovedati. Reči, da naj taka kmetija, če ne bo zdržala tržne tekme, propade, je premalo. Najti moramo način, da bomo tudi na pode- želju v novih pogojih zagotovili kakovostno življenje, vendar ga ne bo brez dodatnih programov, ki se jih ne morejo izmišljati ljudje sami, ampak jih mora razvijati in ponujati država. Ni vse le turistična kmetija. Zanesljivo bo moral biti na taki kmetiji tudi kdo zaposlen. Tako bomo izenačili pogoje življenja v mestu in na podeželju. Saj vendar ne moremo reči, da naj ta in ta propade, da bomo mi, ki bomo ostali, živeli bolje. Takšen kruti tržni način razmišljanja ni dober. S socialno odgovornostjo se bomo morali boriti za primeren položaj tudi tistih delov družbe, tistih ljudi, ki jim Evropska unija ne bo samo dobra mati. Ti ljudje imajo pravico do take zaščite." Niso redki v Sloveniji, ki pravijo, da smo prehitro podlegli kapitalistični evforiji in pozabili na socialne vrednote družjbe. Nastaja sloj zelo bogatih in precej številna skupina revnih. "To drži, vendar smo na socialne vrednote pozabili manj kot v nekaterih drugih tranzicijskih državah, kjer imajo zaradi tega hujše probleme. Marsikdaj so nam očitali, da se spreminjamo prepočasi, da ohranjamo preveč starih ureditev. Tudi zaradi očitane počasnosti nismo revna dežela, čeprav se nam revščina giblje med 11 in 14 odstotki prebivalstva. To je tista trda revščina, v kateri ne živiš samo slabše od drugih, ampak absolutno najslabše. Z nikomer več se ne moreš primerjati in nimaš nobene perspektive. Potem imamo skupino ljudi, ki jih statistika sicer uvršča med zaposlene, vendar živijo slabo. Predstavljajmo si družino, v kateri nekdo, ki je star nekaj čez 40 let, izgubi delo. To so leta, ko je težko najti zaposlitev. Druga skupina SO mladi, ki so končali šolo, tudi univerzo, pa ne dobijo prve zaposlitve. Obema skupinama gre težko, obema skupinama se podira prihodnost: prvemu, ki je morda že razmišljal o pokojnini, in drugemu, ki ne more razmišljati o družini, o stanovanju. Če je za trdo revščino potrebna neposredna pomoč, je za te druge nujna družbena solidarnost. Za te vrednote se mi zdi vredno boriti in tudi zaradi njih grem na volitve." Imamo pa tudi zelo bogate, pri katerih socialni čut ni pogosta vrlina. "Sloj bogatih je nujna posledica kapitalizma, vendar ima naš nekatere zanimive posebnosti. Ko so pri nas prišli posamezniki do velikega denarja, so se predvsem želeli pred ljudmi bahati in kaza- ti. Imamo bogate ljudi, ki uživajo ob zavisti drugih, ki kupujejo hiše in jahte in se vozijo v avtomobilih, s katerimi se ne splača voziti in ki svojo lastnino lahko zelo hitro zafračkajo. Vendar prava lastnina ni bogastvo, ki ga lahko nespametno zapraviš. Lastnina je tudi odgovornost za upravljanje in velik del slovenskega sloja bogatih se tega še premalo zaveda. Vi imate deset hiš, ki vam bodo v nekaj letih propadle, če ne boste znali z njimi gospodariti in jih vzdrževati. Enako velja za podjetja, za banke. Ko bo postala lastnina odgovornost, se bo zadeva z našimi bogataši hitro razčistila. Sposobni bodo preživeli, drugi pa bodo morali imetje prepustiti drugim. Državna politika mora spodbujati socialno odgovorno lastništvo in upravljanje, ki bo pri svojih odločitvah upoštevalo ljudi, zaposlene, okolje. Za nekatere je del ljudi preprosto odveč. Nihče jih noče zaposliti, nihče ne želi skrbeti zanje. Na koncu se jih usmili država s podporo za siromašne. Pri vseh odločitvah, ki so povezane s kapitalom, je narobe misliti zgolj na profit. Kdor tako razmišlja, bo ostal jutri brez njega. Revni ljudje ne morejo ustvarjati bogastva. V nekaterih, zlasti azijskih državah, se to že kaže. Slovenija potrebuje svoja pravila socialno odgovornega upravljanja, ki so deloma država lahko zapiše v zakone, deloma pa so del gospodarjenja s kapitalom." V Sloveniji je korupcija. Tako je odgovarjala večina vprašanih v raziskavi javnega mnenja o tem vprašanju. Se po vašem mnenju država dovolj zaveda te nevarnosti in tudi ukrepa. Mislim, da ne. Ne spomnim se, da bi bil kdo zaradi korupcije že pravnomočno obsojen. "Vsi poznamo problem korupcije in rečemo, da vemo za primere, vendar se niso zgodili nam. Ljudje govorijo o podkupovanju, o darilih. Poznajo, kdo je v določenem poklicu bolj podkupljiv in kdo ne. Prava rešitev je v rokah zaposlenih v teh poklicih, ki morajo dvigniti vrednote svojih poklicev na višjo raven. Ta korupcija, na kateri opozarjajo ljudje, pa je verjetno majhna v primerjavi s tisto, za katero sumimo, daje. Sumimo, da se velike lastniške igre odigravajo tako, da so bile nekaterim posameznikom obljubljene nagrade ali pa so realna sredstva že dobili v roke. Vsem, ki se strokovno ukvarjajo s korupcijo, je jasno, da je take ljudi težko pripeljati pred sodišče, ker je težko dobiti priče, dokumente. Boj proti korupciji zato terja več družbenega poguma. Akcija Čiste roke v Italiji je dvignila splošno zavedanje o nevarnosti pojava korupcije, zaradi katere je postala država plen posameznih skupin. Ko postane država in njeni zakoni privatna lastnina, se začnejo najtežje oblike korupcije, ki jih je zelo tež- ko nadzorovati in odkrivati. Na politiko začne padati splošen sum, da je to nekaj grdega, umazanega. Prepričan sem, da bi morali nekatere sumljive primere v procesu lastninjenja razčistiti do konca. Država tu ni naredila vsega. Res je, da se kampanjsko začete akcije po načelu lova na čarovnice ponavadi končajo v pesku. Vendar bi moralo pravosodje nekatere primere pripeljati do konca. Preveč procesov se začenja z velikim pompom, ki se končajo, ponavadi zaradi pomanjkanja dokazov, še preden se zares začnejo. To jemlje ugled policiji, tožilstvu in sodstvu ter posredno tudi politiki, ki mora delovati bolj pregledno. Sedaj se veliko ukvarjamo z Zavarovalnico Triglav. Meni, tako kot verjetno še marsikomu drugemu, še danes ni jasno, kako je do tega lastninjenja prišlo in v kakšni vlogi se sedaj pojavlja država, ki se bori, da bo nekomu nekaj vzela in dala sebi. Ob tem pa ne vem, če bo kaj dala meni, vam in drugim državljanom." Potem ni čudno, če zaupanje ljudi v oblast pada, kar potrjujejo raziskave javnega mnenja, ko sta pravosodje in izvršna oblast precej nizko na lestvici zaupanja, tolar pa zelo visoko. "Ljudje raje zaupajo tistim, ki svoje moči in avtoritete ne razmetavajo okoli sebe in ki znajo ljudem na razumljiv način povedati, kaj hočejo. Cilj Banke Slovenije je bil trden tolar. Ljudje so to cenili, zlasti tisti, ki smo doživljali hude čase inflacije. Trden denar je bil vrednota in je zagotavljal ljudem lažje in zanesljivejše življenje. Za druge ustanove pa človek ni vedno prepričan, da razmišljajo zgolj o našem dobrem. Najslabše pa je, če izvoljeni začnejo pozabljati, kdo jih je izvolil, in zlorabljati zaupanje. Zaradi bahavega obnašanja začenja politika izgubljati ugled. Mislim, da se je slovenska demokratična politika v desetih, dvanajstih letih premalo brigala za javno mnenje, za mnenje ljudi in se je jezila na tiste, ki so ji pred obraz postavljali ogledalo. Premalo se je bila pripravljena zamisliti sama nad seboj. To bo morala slovenska politika v prihodnosti pogosteje početi, saj bo dobila nad sebe še evropsko oblast, ki pa je navajena ljudi pogosteje spraševati za mnenje in razpoloženje in ki ve, da se lahko obdrži le s sklicevanjem na mnenje ljudi." Ko bomo v Evropski uniji, slišimo, bo ogrožen naš nacionalni interes. Sklicevanje nanj je postala že kar modno. Kaj mislite Vi: Bo naš nacionalni interes v Uniji ogrožen? "Evropa ni sovražna nacionalnemu interesu, saj so že sedaj v njej velike in majhne države. Nacionalni interes ima več vidikov. To ni le interes naroda kot celote, ampak je tudi interes različnih poklicev, interes lastnikov in zapo- slenih, interes manjšinskih skupin itd. Nacionalni interes in nacionalna identiteta zanesljivo ni drža pijanca, ki se oklepa plota. Za plotom ne bo mogoče dolgo zdržati. Evropa je odprta, tekmovalna družba. Slovenci vemo, kaj je odprtost, saj smo prvi v tedanji Jugoslaviji smeli na tuje. Prepričani smo, da bomo kos Evropi, vendar bomo morali predvsem sami skrbeti zase. Drugi se ne bodo brigali za nas. V Evropi ne veljaš nič, če si samo povprečen Evropejec. Vsakdo v Evropi je pripadnik neke kulture, nekega naroda, neke različnosti in drugačnosti. Ohranjati jih morajo države same. Zato bosta v prihodnji vladi ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za kulturo zelo pomembni ministrstvi." Ste kandidat stranke, ki zagovarja ločitev Cerkve in države in nasprotuje uvedbi verouka v javne šole in vrtce. Državni zbor je zadnjič upošteval razsodbo Ustavnega sodišča in dovolil uvedbo konfesionalnega pouka v vrtcih in šolah s koncesijo, vendar ne na račun programa kot javne službe. Se Vam zdi taka rešitev dobra? "Normalne demokratične države imajo te reči urejene na različne načine. Mislim, da med ljudmi zaradi tega ni velikih problemov. Problemi se pojavljajo pri usklajevanju urnikov. To mora urediti oblast. Največja neumnost bi bila preprečevati ljudem, da bi njihovi otroci obiskovali verouk. Sedanja rešitev se mi zdi ustrezna. Ob tem moram reči, da si dajmo drug drugemu bolj zaupati! Saj se vendar zaradi pomanjkljivega medsebojnega zaupanja ne bomo znova skregali! Če se nismo v prejšnjem režimu, v katerem smo spoštovali tovrstno različnost, se nam ni treba danes, ko živimo v veliko bolj demokratični ureditvi. Politika, tako državna kot cerkvena, mora upoštevati, da si ljudje pogosto medsebojno bolj zaupamo kot pa politiki." Na predsedniških volitvah Vam ankete ne napovedujejo zmage. Odigrali pa naj bi najpomembnejšo "stransko vlogo". Kakšen je Vaš komentar? "To je moj komentar, čeprav trdim, daje vse, kar delam in govorim, jamstvo, da po 10. novembru nikomur, ki bo dal glas zame, ne bo žal ali nerodno. Jaz se bojujem za zmago po svojih najboljših močeh in znotraj okvira, ki ga daje zakon. Predsednik republike ima zlasti simbolen pomen. Znati mora predstavljati vse ljudi te dežele, ne samo večine, in se ne do-brikati zgolj svojim. Imeti mora posluh za vse skupine in potrebe, saj celo tisti, ki ga volijo, pričakujejo enak odnos do vseh. Ljudje želijo imeti razgledanega in tolerantnega predsednika." Jože Košnjek, slike Gorazd Kavčič Odeja se vrača na jugo tržišča Škofjeloška tovarna prešitih odej Odeja, d.d., je uspela delni upad prodaje v Skandinaviji nadomestiti z vrnitvijo na tržišča nekdanje Jugoslavije. Letos so praznovali 70-letnico ustanovitve. Škofja Loka - Letos spomladi je v Škofji Loki zavladal preplah: težaven položaj tekstilnih družb je namreč grozil, da bo ob delo kar precej, pretežno ženske delovne sile. Tudi o tovarni prešitih odej je bilo tedaj slišati, da imajo težave s konkurenco iz baltskih držav, ki jim je odvzela nekaj skandinavskega tržišča, vendar se tedaj o tem in morebitni pomoči države za javnost niso bili pripravljeni pogovarjati. Trenutna konica prodaje, ko prihajajo hladnejši dnevi, pa že kaže na to, da so skandinavski upad uspeli nadomestiti na jugovzhodnih trgih. O tem smo se pogovarjali z direktorico družbe Melito Rebič, dipl. ekon., ki vodi Odejo eno leto. V začetku meseca smo zasledili novico, da ste prejeli na mednarodnem sejmu Mode v Beogradu Zlato košuto za novo kolekcijo pregrinjal. Kdaj ste se vrnili na srbski trg? "Najprej naj poudarim, da moda v Beogradu zelo veliko pomeni in smo zato nagrade seveda veseli. Gre za pregrinjalo Mandala iz nove kolekcije Trganka. Kolekcijo je zasnovala naša oblikovalka Lili Panjtar. Sicer pa smo beograjsko tržišče potipali prvič lani v sklopu projekta slovenskih proizvajalcev Slovenska hiša mode, katerega nosilec je bila Planika Novi Sad. Žal projekt ni zaživel tako, kot je bilo zamišljeno. To je bil naš prvi stik s tržiščem ZR Ju- Melita Rebič goslavije po osamosvojitvi, pri čemer naj dodam, da se je Odeja umaknila s tega trga, zaradi razmer na trgu, še nekoliko prej, pred razpadom nekdanje Jugoslavije. Kljub temu da je ta trg zaradi velikega volumna naših izdelkov za nas logistično zahteven, je to trg z osmimi milijoni potrošnikov, sicer ne posebno bogat, vendar specifično segmentiran in bolj raz-slojen, kot pri nas. Vsekakor tam obstajajo potrošniki, ki so naša ciljna skupina." V spletni predstavitvi vaše družbe lahko preberemo, da 60 odstotkov izdelkov Odeja izvaža na zahtevna izvozna tržišča. Kam izvažate? "Izvažamo na trge nekdanje Jugoslavije, pri čemer je najmočneje zastopana Hrvaška, prodajamo že tudi v Bosni, začetki pa so že tudi v Makedoniji, Črni gori in kot rečeno v Srbiji. Za nas je zelo pomembno tržišče v Skandinaviji, kamor izvažamo in prodajamo preko Finske kar četrtino naše proizvodnje." Letos spomladi je bilo prav v zvezi z vašim izvozom v skandinavske dežele slišati, da ste del tržišča na račun izdelkov iz baltskih držav izgubili. Kako je s tem? "Res smo del tržišča tam izgubili, uspeli pa smo izpadlo prodajo v Skandinaviji nadomestiti na Hrvaškem in domačem trgu. Po najnovejših podatkih 44 odstotkov prodamo v Sloveniji, 31 odstotkov na trgih nekdanje Jugoslavije, največ na Hrvaškem, in 25 odstotkov na Finskem. Ta delež je bil še lani res večji." Konec junija ste imeli skupščino družbe, na kateri ste sklepali o razporeditvi dobička iz lanskega poslovanja in preteklih let. Kako kaže za letošnje poslovanje? "Prodaja naših izdelkov je izrazito sezonska, pri čemer smo prav sedaj v konici naše prodaje. Prepričana sem, da bo letošnje leto za nas pozitivno." Letos Odeja praznuje 70. obletnico ustanovitve. Kaj jemljete kot svoj začetek in kako ste obeležili ta jubilej? "Prvi začetki izdelovanja odej sicer segajo že v leto 1927, ko je škofjeloški podjetnik Rado Thaler Merkurjev dan 2002 v Naklem Naklo - V petek, 25. oktobra, bo od 9.00 do 17.45 v Merkurjevi poslovni stavbi v Naklem potekalo četrto posvetovanje slovenskih diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja. Srečanje "Merkurjev dan 2002" bo v Naklo privabilo številne strokovnjake s področja elektronsko podprtega poslovanja. Svojo usmerjenost k elektronskemu poslovanju pa v Merkurju dokazujejo tudi z udeležbo na letošnjem sejmu Interinfos. Kot sporočajo iz službe za odnose z javnostjo Marketinga družbe Merkur, bodo tudi letos organizirali srečanje slovenskih diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja vseh fakultet in obeh slovenskih univerz. Srečanje je priložnost za zbiranje in izmenjavo znanj in izkušenj, saj Merkur mladim strokovnjakom v Naklem zagotavlja okolje za srečanje s kolegi in mentorji. Merkurjev danje nastal v okviru Slovenskega projekta elektronsko poslovanje leta 1999, tudi letos pa bo ob tej priložnosti predstavljena vrsta diplomskih in magistrskih nalog s tega področja. Poleg tega Merkur študentom in raziskovalcem pomaga tudi s spletno knjižnico. Sicer pa bo Merkur letos nastopil tudi na informacijsko telekomunikacijskem sejmu Interinfos, ki v ponedeljek odpira svoja vrata v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavili bodo svojo nagrajeno spletno trgovino Nefko in korporativne spletne strani, portal metalurgija in e-valilnico. S.Z. Podpisana pogodba za center vodenja Elektra Gorenjske Do junija 2004 naj bi v prostorih Elektra Gorenjska uredili nov distribucijski center vodenja. Kranj - V torek sta direktor Elektra Gorenjska, d.d. mag. Drago Štefe in direktor Ensico, d.o.o., Matjaž Vuga podpisala pogodbo o nabavi tehnološke opreme in izdelavi funkcionalne aplikacije za nov distribucijski center vodenja Elektra Gorenjska, ki bo nadomestil dosedanjo zastarelo opremo in zagotovil kvalitetnejšo oskrbo na liberaliziranem oz. dereguliranem trgu z električno energijo. Kot poroča Drago Papler iz Elektra Gorenjska, je bil v torek opravljen pomemben podpis pogodbe o nabavi tehnološke opreme in izdelavi funkcionalne aplikacije za nov distribucijski center vodenja Elektra Gorenjska, za katerega so se na Elektro Gorenjska odločili že v letu 2001. Izbrano podjetje Ensico iz Ljubljane, ki si je praktične izkušnje pridobilo s Podobnim centrom v Mariboru, naj bi center opre-mil in funkcionalno usposobil do junija leta 2004, center pa naj bi zagotovil trdno podlago za vodenje elektroenergetskih in informacijskih tokov v gorenjski regiji za nadaljnjih 15 do 20 let. Vrednost investicije znaša 330 milijonov tolarjev. Osnovne funkcije bodo podprte s SCA DA programsko opremo, odprl delavnico za ročno izdelovanje odej, vendar je šele leta 1932 pridobil obrtno dovoljenje. Na začetku je bilo zaposlenih 10 do 15 delavk, postopno seje proizvodnja širila in leta 1973 je bila postavljena nova tovarna tu na Trati, kjer smo še sedaj. Danes je zaposlenih 170 ljudi, ki ustvari letni prihodek 7,5 milijona evrov. Obletnico smo praznovali interno s piknikom za vse zaposlene." Kako je v Odeji z razvojem: oblikovanjem izdelkov, uporabo novih materialov in tehnologijo? "Izdelke oblikuje naš razvojni oddelek, v katerem imamo tri inženirke tekstilnega oblikovanja, ki zelo vestno sledijo tudi razvoju novih materialov. Razvili smo osem programov z blagovnimi znamkami. Novost na trgu je program Medico Lux, ki je nastal kot nadgradnja obstoječega programa Medico in je namenjen posebej zahtevnim kupcem. Nadvložki, odeje in zglavniki so izdelani iz posebnih materialov, mikrovlaken in pliša, hkrati pa omogočajo pranje in so primerni za alergike in astmatike. Naša oblikovalska ekipa pa tudi tesno sodeluje z marketingom, skrbi za predstavitve na sejmih in reklamiranje. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je bilo naše reklamiranje zelo odmevno, oglaševalska akcija "Prevetrimo postelje", pripravljena v sodelovanju s Studiom pet, pa celo nagrajena. Ker so izdelki namenjeni kupcem v široki potrošnji, je dobro oglaševanje nujno, čeprav za nas, ki smo sorazmerno majhni, zelo drago. Kar pa zadeva tehnologijo, ji sledimo, saj smo letos kupili dva najmodernejša računalniško vodena enoigelna stroja za prešiva-nje odej, ki sta še v fazi uvajanja in še vseh njihovih možnosti niti še nismo izkoristili. Za vrhunsko končno kvaliteto pa bo še vedno moralo ostati tudi spretno ročno delo." Slovenska tekstilna industrija je večinoma v kar precejšnjih težavah. Vpliva takšno stanje tudi na vašo proizvodnjo? "Prav letos smo imeli problem, ko je Aquasava Kranj ukinila od- delek tiskanja in smo čez noč ostali brez enega od tiskarjev. K sreči se pri repromaterialih nikoli ne vežemo le na enega dobavitelja." Odeja je znana kot ženski kolektiv. Imate sploh kaj moških med zaposlenimi? Kakšne so plače? "Seveda. Pri nas je zaposlenih okrog dvajset moških, priznam pa, da jih nimam natančno 'preštetih'. Plače so za 15 do 20 odstotkov nad povprečjem panoge, zaostali pa smo za splošnim povprečjem države, saj se je javni sektor, s seveda drugačno strukturo kadrov, tako razširil, da je po plačah postal za gospodarstvo nedosegljiv. Govorice o naših težavah v Skandinaviji, letos spomladi, so vznemirile naše zaposlene, vendar smo se na zboru delavcev o tem pogovorili, pri čemer sem jim zagotovila, da bodo prvi obveščeni o morebitnih težavah vedno v podjetju. Dodam naj še, da števila zaposlenih ne nameravamo spreminjati, kar je ob vsesplošnem odpuščanju na področju tekstilne industrije svojevrstni dosežek." Vizija? "Naša vizija je biti vodilno podjetje tako po produktih, tehnologiji, kot tudi organizaciji na področju hišnega tekstila na trgih v južni in vzhodni Evropi. Prizadevali si bomo naše kupce presenečati z novimi izdelki in na tak način prekašati vse tiste, ki nas sicer množično kopirajo. Konkurenca je vsekakor velika in huda. Naša prednost je prisotnost na trgu z ugledom in kvaliteto. Kot naše poslanstvo razumemo v tem, da z odličnimi izdelki omogočimo ljudem zdravo spanje, obnovitev energije in uživanje v počitku." Štefan Žargi HiperaVtf^ čez vikend poleg njih pa bodo ekipam v centru in na terenu v podporo pri delu še dodatne, tako imenovane DMS funkcije. Sistem je zasnovan tako, da se bo lahko v prihodnosti, v skladu z zahtevami dopolnjeval z novimi programskimi paketi. Center vodenja se bo nahajal v novih prostorih Elektra Gorenjske na lokaciji Mirka Vadnova 3a, kjer je za to predviden del petega in šestega nadstropja. Š.Ž. Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica PIVO UNION [149,00 SIT Pivovarna Union, steklenica, 0,5 I MESNA ŠTRUCA fl .090.00 SIT) Meso Kamnik, 1 kg Minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. V petek, 18. in v soboto, 19. oktobra je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču. Internet: www.radiotop.net ŽJVILA HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, d. d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo ekstra lahko kurilno olje Ustreza tudi najstrožjim merilom evropske kakovosti. naročite še danes na brezplačnem telefonu O M V ISTRABENZ (41 2 4 ur na dan 1080 2332) Živali terjajo humanost Nevladne organizacije v Evropi so zaslužne za to, da je Evropska unija z zakonodajo ustrezno poskrbela za napredno in humano obravnavo živali. Ljubljana - O živalih je bila beseda na eni od evropskih sred v Centru Evropa, sogovorniki pa so bili Primož Šterbene, podpredsednik Zveze društev proti mučenju živali, Lea Eva Mliller, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali, in prof. dr. Marko Amon, doktor veterine. Pred sprejemom Amsterdamske pogodbe je Evropska unija živali obravnavala kot kmetijske izdelke, potem pa so k pogodbi priložili tudi protokol o dobrobiti živali. Do tega je prišlo na pritisk nevladnih organizacij v EU, ki so se združile v Eurogroup, evrop- sko nevladno organizacijo za zaščito dobrobiti živali. To združenje ima svoje predstavnike v institucijah Evropske unije in s tem vpliv na sprejemanje zakonodaje. Slednja je v državah članicah EU naprednejša kot zakonodaja v primerljivih državah, denimo v ZDA in na Japonskem. Evropska zakonodaja živali ne obravnava zgolj kot kmetijskih izdelkov, pač pa kot čuteča bitja, zato so v njej zagotovljeni boljši pogoji namestitve, transporta in ravnanja z njimi. Tudi države kandidatke, ki bodo že v dveh letih polnopravne članice, bodo morale svojo zako- nodajo prilagoditi zakonodaji EU, vključno z zakoni o humanem ravnanju z živalmi. V Sloveniji smo na dobri poti, saj je bil leta 1999 sprejet zakon o zaščiti živali, pozneje pa še več pravilnikov, med njimi o vodenju zavetišč za živali, pogojih transporta in o ustanovitvi strokovnega sveta za zaščito rejnih živali in zaščiti pri poskusih. Kljub vsemu pa na Slovenskem po besedah sogovornikov na Evropski sredi zavest o zaščiti živali še ni na dovolj visoki ravni. Danica Zavrl Žlebir Švedi najbolje obveščeni Informiranje o evropskih zadevah bo pomembno tudi po vstopu v EU. Tako kažejo švedske izkušnje. Ljubljana - Skupina švedskih strokovnjakov za obveščanje javnosti o evropskih zadevah, ki se je mudila na obisku v Sloveniji, je s slovenskimi kolegi izmenjala izkušnje pri obveščanju domače in tuje javnosti o EU, vključevanju države v unijo, delovanju vladnih institucij pri obveščanju javnosti, zlasti še v obdobju pred referendumom, pa tudi pozneje, ko država postane članica Evrop- ske unije. Na srečanju so ugotovili, da so slovenske izkušnje precej podobne švedskim. Švedski vladni pristop k obveščanju velja za zelo uravnoteženega, državljanom pa omogoča, da hitro dobijo vse informacije v zvezi z evropskimi zadevami. Večletna tovrstna vladna politika je pripomogla k dejstvu, da so Švedi med najbolje obveščenimi v državah članicah, ko gre za evropske za- Rodio Tfiglov- Prvi 9I0/ Gorcnj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj deve. Sodeč po mednarodnih raziskavah to med kandidatkami velja tudi za Slovenijo. Švedske izkušnje kažejo, da se potrebe po tovrstnih informacijah v času pred referendumom zelo povečajo, slovenski vladni strokovnjaki nameravajo v skladu s podobnimi pričakovanji pripraviti dodaten program obveščanja javnosti. Švedski in slovenski strokovnjaki so se strinjali, da informiranje o evropskih zadevah ne sme za-mreti po vstopu v unijo. Teme, ki po vstopu Slovenije v EU potrebujejo temeljitejšo predstavitev javnosti, pa bodo črpanje evropskih sredstev, sodelovanje na volitvah, uvedba evra in pravice in obveznosti naše države v pogojih polnopravnega članstva EU. D.Ž. Evropska okoljska nagrada Sloveniji V začetku oktobra je evropska komisarka za okolje Margot VVallstrom v Budimpešti podelila letošnje evropske okoljske nagrade. Med prejemniki je prvič tudi slovensko podjetje Gea-Sol iz Ljubljane, ki je nagrado prejelo za solarni strešnik, njegov izumitelj pa je Aljoša Pajk i/. Ljubljane. Evropska komisija in Evropska okoljska agencija že od leta 1987 podeljujeta okoljske nagrade, letos pa so bile k sodelovanju prvič povabljene tudi države kandidatke. Izmed ducata kandidatk jih je pogoje natečaja izpolnjevalo šest. Madžarska, Češka, Estonija, Litva, Malta in Slovenija. Za evropske okoljske nagrade se namreč lahko potegujejo le tiste države, ki že same podeljujejo nacionalne nagrade za okolje, v Sloveniji jih za okoljski izdelek leta podeljuje revija Gospodarski vestnik. Ta je na letošnji natečaj prijavila tri lanske zmagovalce svojega tekmovanja. Za letošnje evropske okoljske nagrade se je potegovalo 132 nominirancev, od tega 22 iz držav kandidatk, v ožji izbor so uvrstili 20 projektov, 10 pa jih je naposled prejelo nagrade. D.Ž. Zgodba o jeklu med ZDA in EU Evropska unija je konec septembra po izteku začasnih ukrepov za zaščito svojega trga jekla (zaradi zaprtja ameriškega jeklarskega trga) uvedla stalne ukrepe. Ti sedaj veljajo za 7, ne več 15 skupin izdelkov. Med tistimi, ki ne veljajo več, je tudi za Slovenijo najpomembnejša skupina elektro jekel. Kot ocenjuje ministrstvo za gospodarstvo, bodo ukrepi prizadeli okoli 6 odstotkov celotnega slovenskega izvoza jekla na trg Evropske unije. Gre približno na 12 tisoč ton jekla, kar je precej manj kot v obdobju začasnih ukrepov, ki pa so veljali za 87 tisoč ton jekla. Evropska unija je zaščitne ukrepe za svoj trg uvedla konec marca letos kot odgovor na odločitve Združenih držav Amerike, da z uvedbo do 30-odstotnih carin za 21 skupin izdelkov skoraj v celoti zaprejo svoj trg jekla za uvoz iz tujine. Ker ZDA ukrepov niso preklicale, je Bruselj v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije uvedel stalne ukrepe, ki naj bi veljali do marca 2005. To pa ni edini ukrep Evropske unije, pač pa je pred Svetovno trgovinsko organizacijo sprožila tudi trgovinski spor, katerega razsodbo pričakujejo spomladi, zagrozila pa je tudi s povračilnimi ukrepi, in sicer visokim povečanjem carin za več ameriških izdelkov. Milijon študentov v programu Erasmus Kranj, Ljubljana - Po vsej Evropi bodo od 18. do 25. oktobra obeležili evropski teden Erasmus. tem izobraževalnem projektu se je doslej izmenjalo že milijon študentov, med njimi tudi študenti iz Slovenije. Po besedah nacionalne koordinatorice ESN Slovenija Anite Novak so namenjeni temu, da študentje slišijo čim več informacij o možnosti študentskih izmenjav in študija naših študentov na tujem. Že sedaj je Evropa zelo odprta, kar zadeva izmenjavo znanja, v prihodnji razširjeni Evropi pa se bodo našim državljanom na tem področju obzorja še bolj razširila. V dogajanja ob evropskem tednu Erasmus je vključena tudi Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede v Kranju, ki je tudi članica mednarodne zveze študentov. V ponedeljek, 21. oktobra, bodo na fakulteti postavili informativno stojnico, ob 14. uri pa pripravili okroglo mizo na temo E-učenje, izobraževanje 21. stoletja. O ostalih dogodkih v tednu Erasmus bomo še poročali. D.Ž. Septembra za EU 55 odstotkov vprašanih Oktobra je Evropska komisija objavila redno poročilo o napredku držav kandidatk in oznanila, da je za pristop k Evropski uniji zrelih 10 kandidatk, med njimi tudi Slovenija. Naša država je po besedah ministra Rupla opravila sprejemni izpit za Evropsko unijo. Do konca tega leta bodo predvidoma končana še zadnja pogajanja, prihodnje leto pripravljene pristopne pogodbe, leta 2004 pa bodo nove pridružene države že postale članice in sodelovale v volitvah za evropski parlament. Medtem pa bo tudi referendum, na katerem se bodo tudi državljani Slovenije odločali o pristopu v evropsko druščino. Evrobarome-ter za države kandidatke že dlje časa meri naklonjenost ljudi za ta korak. V javnomnenjski anketi iz letošnjega septembra se vidi, da bi za vstop v EU glasovalo 55,4 odstotka ljudi, če bi bil referendum v nedeljo. Okoli te številke se javno mnenje suče vse letošnje leto, le februarja in marca je pod- pora članstvu v EU padla pod polovico, do najmanj 48 odstotkov v marcu. Proti bi na morebitnem nedeljskem referendumu glasovalo 25,9 odstotka ljudi, 18,7 odstotka pa se jih še ni opredelilo. Bi Sloveniji koristilo, če bi postala polnopravna članica EU? Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 51,3 odstotka vprašanih, 26,2 odstotka jih meni, da Sloveniji članstvo ne bi koristilo, 22,5 odstotka ljudi pa se o tem ne zna odločiti. D.Ž. Tablice se "vračajo" Še pred koncem leta naj bi v prodajo prišli prvi tablični računalniki. Začenja se InterINFOS'02 Izola - Na nedavnih študijskih dnevih slovenskih novinarjev v Izoli je skupina, ki se pri mariborskem dnevniku Večer ukvarja z informatiko, v posebni tehnološki delavnici zbranim predstavila enega od dveh tabličnih računalnikov, ki sta trenutno v Evropi. Gre za nov tip računalnikov, ki naj bi prišli v prodajo letos decembra, v osnovi pa naj bi bili nekakšen mešanec med prenosnimi računalniki in dlančniki. Predstavljeni tablični računalnik taj-vanskega izdelovalca Acer izgleda kot pomanjšani prenosni računalnik, ki se odpre podobno kot prenosnik, pri čemer je ena od odprtih stranic namenjena tipkovnici in sledilni plošči, druga pa, kot pri prenosniku, v celoti LCD zaslonu. Prva posebnost je ta, da se lahko stranica z zaslonom, koje ta v pokončnem položaju, zavrti okoli navpične osi na sredini in nato ponovno zapre tako, da je ekran na zunanji strani tega računalnika. Ena najočitnejših razlik tabličnega računalnika do prenosnikov je namreč ta, da naj bi uporabnik upravljal programe in vnašal tekste oz. podatke s pisalom na za dotik občutljivi zaslon in je torej tipkovnica le še pomožno sredstvo za to opravilo. Tablični računalnik naj bi torej nadomestil beležko oz. zvezek, v katerega bomo pisali "na roko". Če poenostavimo: vračamo se torej k tablicam, kakršne so poznali šolarji pred sto in več leti, le da so bile te lesene in so za pisanje uporabljali kredo. Zapis se seveda ne zbriše, pač pa shrani v računalniški datoteki, s tem, da morebitne napake pri branju rokopisa računalnik sproti odpravlja s pomočjo slovarjev. Tablični računalnik pa je še veliko več, ko le beležka. Ne samo, daje sposoben ustvariti zapis tudi po nareku - predstavljeni računalnik, podobno kot njegovi namizni bratje, lahko "posluša" in zapisuje govor v angleščini, za slovenščino pa naj bi bila programska rešitev dokončana v dobrem letu -tablični računalnik naj bi bil tudi elektronska knjiga, ki bo tekst sama brala na glas. Na predstavitvi smo se o tem lahko tudi prepričali, pri čemer je imel sintetični glas predstavljenega tabličnega računalnika seveda rahel angleški naglas. To pomeni, da bo uporabnik v "tablico1' naložil knjigo in sprožil njeno branje, lahko tudi v postelji ali na WC-ju, kjer tako radi beremo časopise. Pri tem seveda skorajda ni potrebno posebej omenjati, da bo tablični računalnik opremljen za povezavo na splet, da bo mogoče nanj priključiti vse tiste vhodne in izhodne enote, kot pri vseh klasičnih osebnih računalnikih, ali prenosnikih in ga povezati v mrežo. Na predstavitvi v računalniški delavnici za novinarje v Izoli smo videli delujočo lokalno mrežo preko radijskih valov z dosegom 150 metrov, za kar je bilo potrebno tabličnemu računalniku priključiti dodatek v velikosti škatlice vžigalic. Tablični računalnik je uradno še skrivnost, predvsem zaradi novega operacijskega sistema, ki so ga razvili pri Microsoftu in naj bi ga Bili Gates predstavil prihodnji mesec. Ob nedavnem obisku Jea-na Phillippa Courtoisa. predsednika Microsofta za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, v Sloveniji, smo lahko prebrali, da je prav tablični računalnik (tablet pc) izdelek, na katerega stavijo v tej največji računalniški hiši na svetu. Ali bo tablični računalnik resnično pometel z namiznimi računalniki ter tudi sedaj poznanimi prenosniki, ali se bomo ponovno "naučili" pisati na roko - marsikdo danes tipka hitreje - ali bomo knjige resnično le še "poslušali", vse to bo seveda pokazal čas. Vsekakor pa je mikavna napoved, da se mali prvošolci kmalu ne bodo več opotekali pod težo šolskega nahrbtnika, polnega zvezkov, knjig, delovnih zvezkov, risank in kupa drugih orodij, pač pa ponovno odšli v šolo le s tablico, ki bo vse to. Štefan Žargi Ljubljana - V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo v ponedeljek, 21. oktobra, odprli letos že dvanajsto največjo slovensko informacijsko in telekomunikacijsko prireditev InterINFOS'02 kjer na enem mestu predstavljajo informacijske in telekomunikacijske storitve in rešitve. V dneh od ponedeljka do petka se bo razvrstilo več kot 250 seminarskih predavanj, okroglih miz, delavnic in promocijskih nastopov zanimivih tako za poznavalce kot za laike. Namen organizatorjev, ki letošnjo prireditev prirejajo pod geslom "Premikamo meje", je, da naj bi ta prireditev postala pomembna v širšem okolju Srednje in Jugovzhodne Evrope, zato bo pomemben del letošnjega Interinfosa tudi medregionalna konferenca o informacijski družbi. Letos se bo prireditve udeležilo 115 razstavljavcev, pri čemer bodo novost razstavni parki, kjer bo v 12 parkih po več razstavljavcev pred- Oktober prinaša nove storitve Ljubljana - Skoraj bi bilo mogoče reči, da se trg telekomunikacijskih storitev s svojo ponudbo tako hitro razvija, da mnogi uporabniki, ki se sicer ne zanimajo za to področje, preprosto vsemu novemu ne morejo več slediti, še več: o mnogočem, kar je dostopno, niti obveščeni niso. Iz še vedno daleč največje slovenske telekomunikacijske družbe Telekoma Slovenije in njegovih hčerinskih družb Mobitela in SiOL-a smo v začetku oktobra prejeli vrsto obvestil o novostih, o katerih je sicer mogoče več prebrati na spletnih straneh in reklamnih obvestilih, zato naj jih le na kratko omenimo. Telekom je s L oktobrom uvedel dodatno storitev v okviru storitve na številki 1188 - informacije o telefonskih naročnikih, imenovano 1188 plus, ki omogoča za enako ceno, kot je klasičen klic na 1188, tudi izpis iskane številke na mobilnem GSM telefonu, ali telefonskem aparatu ISDN v fiksnem omrežju. Iz Mobitela pa opozarjajo, da so s 5. oktobrom prenovili spletne strani www. mobitel.si s številnimi novostmi, povezavami, servisi in celo po skupinah uporabnikov. Iz SiOL-a so sporočili, da so na svojem portalu odprli spletno volilno središče (http: //volitve.siol.net), na katerem bo mogoče prebrati najbolj aktualne novice iz predvolilnega "bojišča", pri čemer bo omogočeno interaktivno soustvarjanje njegove vsebine tako s strani kandidatov, kot tudi obiskovalcev. Od 15. oktobra pa imajo uporabniki Mobitela v okviru storitve telefonski predla še dve dodatni storitvi: vrnitev klica in faks predal. Za zaključek omenimo še, da je v začetku oktobra v Parizu potekal kongres UMTS 2002, na katerem so ugotovili, da bo prehod na tretjo generacijo mobilne telefonije zelo postopen. Za nov sistem so namreč potrebna zelo velika vlaganja v omrežje, še vedno na trgu ni ustreznih terminalov ("telefonov"), predvsem pa bo uvajanje UMTS odvisno od razvoja storitev, ki jih bo ta sistem omogočal. Š.Ž. stavljalo rešitve in storitve na vsebinsko zaokroženo izbrano temo. Napovedanih je tudi več delavnic, med katerimi bodo vsak dan ob 10.00 in 13.30 uri strokovnjaki pojasnjevali delovanje odprte pisarne v slovenskem jeziku. Brezplačno bodo lahko obiskovalci preizkusili programsko opremo odprte kode in se udeležili praktičnih predstavitvenih tečajev slovenskega pisarniškega paketa OpcnOffice.org, brskalnika in bralnika elektronske pošte Mozzila (Netscape) ter grafičnega namizja KDE. Vsi udeleženci delavnice bodo prejeli brezplačen CD-ROM slovenski pisarniški paket OpenOffice.org za Li-nux in VVindovvs. Kot vsako leto, bodo pripravljeni tudi strokovni seminarji na treh linijah: Poslovna informatika in e-poslovanje, Tehnologija informacijske družbe ter Informacijska družba in javni sektor. Posebna pozornost bo tudi letos posvečena rešitvam za ljudi s posebnimi potrebami, ki jim bodo predstavili nove rešitve ter svetovali programsko in strojno opremo, del, zlasti za laike in mlade, pa bo namenjen tudi igricam in zabavi. Cena vstopnice za enodnevni vstop bo 1.500 tolarjev, za dijake, študente, upokojence in invalide pa polovico tega, Š.Ž. Petek, 18. oktobra 2002 ••••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Majhna, a kvalitetna proizvodnja Podjetje ima več kot 40-letno tradicijo. Janez Mravlja napoveduje vrnitev marmorja, ki ga je pred desetletjem izrinil pogosto cenejši in uporabnejši granit. Hotavlje - S kamnoseško obrtjo je začel že leta 1961 Andrej Mravlja, oče današnjega nosilca dejavnosti Janeza Mravlja. Na Hotav-Ijah ima kamnoseštvo bogato tradicijo, tako da se je poklica izučil že zelo mlad. Andrej Mravlja je začel sam, vendar so se mu kmalu pridružili sinovi. "Tako kot na kmetiji otroci pomagajo staršem, smo se tudi mi že kot mladi fantje učili obdelave kamna," je povedal Janez Mravlja. "Danes izdelujemo police, stopnice, kuhinjske in kopalniške pulte, kamnitne okvirje vrat in podobno," je nadaljeval sogovornik, ki ima danes v delavnici skupno šest zaposlenih. Pri delu mu pomaga tudi brat Matevž Mravlja. Razložila sta, da v podjetju Mravlja - Marmor in graniti izdelujejo po željah kupcev vsa manjša na- Janez Mravlja ročila za zaključna gradbena dela - izdelane iz kamna. Kupci prihajajo z vse Gorenjske, nekaj tudi iz severne Primorske in Ljubljane, in sicer v največjem številu zasebni naročniki. Slednjim je zelo pomembna kvaliteta izdelkov, ki jim jo podjetje lahko nudi z maloserijsko proizvodnjo in izdelki za znanega kupca. "Največ izdelujemo iz pohorskega tonalita, veliko uvozimo tudi iz Italije. Iz domačega, hota-veljskega kamna pa izdelujemo le bolj zahtevne izdelke višjega cenovnega razreda," nam je povedal Mravlja. Zanimalo nas je tudi, kakšni so trendi kamnoseštva v prihodnosti - lepega, a izredno trdega poklica? "V proizvodnji naj bi prišlo do popolne avtomatizacije, kar pa mali kamnoseki ne bomo zmogli, saj gre za prevelike stroške. Tako se bomo morali specializirati, vendar pa bo ročno delo ostalo. Brez tega ne gre, pa čeprav je težko delo," je pojasnil Janez Elektronski dokumenti za podjetnike Kranj - Računalniška pismenost se je tudi med podjetniki in obrtniki zadnja leta zelo povečala, številni svoje dejavnosti in ponudbo predstavljajo na spletnih straneh, prek računalnika urejajo različne bančne posle, v prihodnje pa naj bi jim delo olajšali tudi elektronski dokumenti (avtorska pogodba, pogodba o zastopanju, sponzorska pogodba, pogodba o delu...). Našteto naj bi podjetnikom omogočali elektronski servisi oziroma programsko okolje AIDA. evropski projekt (Advanced Interactive Digital Administrations) Napredna interaktivna digitalna administracija, ki je namenjen vzpostavitvi učinkovitega administrativnega okolja za ravnanje z elektronskimi dokumenti. AIDA je zbir enostavnih in učinkovitih programov, s katerimi lahko podjetniki elektronske dokumente sprejemajo, obdelujejo, shranjujejo, digitalno podpisujejo in časovno žigosajo. Elektronski dokumenti zamenjajo običajne dokumente v papirni obliki, ki ohranijo svojo obliko, poenostavijo postopke obdelave in omogočijo enostavno uporabo. Elektronski dokumenti programskega okolja AIDA so standard XML, kar pomeni, da so najsodobnejši, enostavni ter omogočajo učinkovitost uporabe in obdelave. Prednost elektronskih dokumentov je digitalni podpis, s katerim podjetnik lahko nadomesti lastnoročnega, to mu omogoča sistem infrastrukture javnih ključev - PKI, ki ga pri nas posamezniku ali podjetju izda CVI - Center vlade za informatiko, če ga podjetnik uporablja shranjenega na pametni kartici, potrebuje za Podpis dokumenta v elektronski obliki le nekaj trenutkov, tak podpis pa je popolnoma enakovreden lastnoročnemu podpisu in ga lahko uporablja za podpisovanje vseh pravno veljavnih dokumentov. Elektronski servisi za podjetnike so namenjeni enostavnemu dostopu do različnih elektronskih dokumentov; podjetniki lahko e-dokumente izpolnjujejo in digitalno podpisujejo prek spletnega strežnika Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ki nastopa kot ponudnik elektronskih stori- tev za podjetnike. Dostop do e-dokumentov je mogoč preko spletne strani www.pcmg.si, podjetnik potrebuje le dostop do in-terneta, pridobljeni digitalni certifikat, ki je namenjen podpisovanju e-dokumentov ter program WYSIWYS. Do konca letošnjega leta bodo na omenjenem spletnem naslovu v elektronski obliki poskusno na voljo avtorska pogodba, pogodba o delu, pogodba o zastopanju, sponzorska pogodba, prodajna pogodba, špedicijska pogodba, zavarovalna pogodba, licenčna pogodba, razpisi in vavčerji, prihodnje leto pa naj bi bilo našteto na voljo tudi za splošno uporabo. Renata Skrjanc Dober obisk sejma Narava zdravje Ljubljana - Sejem Narava zdravje, ki se je končal minuli torek, si je ogledalo okoli 15.000 obiskovalcev, na 4.500 kvadratnih metrih pa seje predstavilo 84 razstavljavcev. Med njimi je bilo največ slovenskih podjetij, na sejmu pa so sodelovali tudi razstavljavci s Hrvaške, iz Nemčije, z Danske, Kitajske, Nizozemske ter iz Švice in ZDA. Obiskovalci so si lahko ogledali številne izdelke in storitve: zdravo naravno prehrano in pijače, zdravilna sredstva, naprave in pripomočke za telesno nego, kozmetiko, naravna oblačila, gospodinjske pripomočke in pripomočke za biološko vrtnarjenje ter se seznanili z napotki zdravega prehranjevanja in zdravega načina življenja. Posebnost omenjenega sejma so številne razstave; razstave gob, malih živali, zdravilnih zelišč, izdelkov iz čebeljih pridelkov, med drugimi sta se predstavila tudi Društvo za zdravje srca in ožilja ter Zveza društev diabetikov Slovenije, Zveza ekoloških gibanj Slovenije je poskrbela za vrsto predavanj, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je letos predstavila projekt doma pridelane hrane na naravi prijazne načine, lanski projekt oživitve travniških nasadov pa so dopolnili z razstavo sort jabolk in hrušk iz travniških in integriranih nasadov. R.S. ZA VSAKO VREME baumit.si Mravlja. Čeprav je delo težko se s tem ni nikoli obremenjeval, sčasoma se je navadil in vzljubil delo s kamnom. Pravi, da mu je morda všeč zato, ker je težko delo. Z njim se je "okužil" že kot mlad fant. V naslednjih letih naj bi podjetje ostalo na isti ravni proizvodnje in prodaje, saj se ne želijo širiti na račun kvalitete - bolj pomemben je zadovoljen kupec, kjer pa z večjo proizvodnjo kvaliteta upade. Janez Mravlja tudi meni, da bo zadnje desetletje popularni granit kmalu zamenjal marmor. Ta je zanj bolj žlahten od granita in tak ostane tudi, ko ga načne zob časa. "Ob pravilni začetni obdelavi ostane marmor lep še leta in leta," je zaključil Mravlja. Boštjan Bogataj Mojstrske diplome in Večer slovenskih mojstrov Kranj - Obrtna zbornica Slovenije bo tudi letos podelila mojstrske diplome tistim, ki bodo opravili mojstrski izpit in pridobili mojstrski naziv. Slovesna podelitev bo 10. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, letošnja novost pa bo Večer slovenskih mojstrov. Mojstrski izpit naj bi ščitil kakovost dela in ohranjal različna strokovna znanja. Obrtni zakon leta 1994 je v Sloveniji ponovno uvedel mojstrski izpit in po njem mora vsakdo, ki želi opravljati obrtno dejavnost, pridobiti tudi mojstrski naziv ali zaposliti nekoga, kije mojstrski izpit že opravil. Z mojstrskim izpitom se ugotavlja, ali ima posameznik dovolj znanja za samostojno opravljanje dejavnosti, mojstrski izit pa lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: opravljen pomočniški izpit za poklic, za katerega želi opravljati mojstrski izpit, dokončana izobrazba V., VI. ali VII, stopnje in ustrezna delovna praksa, tri leta delovnih izkušenj ali eno leto delovnih izkušenj, če imajo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Kdor opravi mojstrski izpit lahko vodi obrtni obrat in uporablja naziv obrtni mojster. Mojstrski izpit zajema praktični, strokovnoteoretični, poslovodno-ekonomski in pedagoško-andragoški del. Prvi izpitni roki so bili že septembra, na posamezen izpitni rok se mora kandidat prijaviti 30 dni pred izpitnim rokom, pred izpitom pa se lahko udeleži tudi priprav na mojstrske izpite. Za III. del mojstrskega izpita (poslovodno-ekonom-ski) bo izpitni rok še 20. novembra, za IV. del (pedagoško-andragoški) pa 19. novembra. Obrtna zbornica Slovenije bo mojstrske diplome podelila na osrednji prireditvi, ki bo 10. decembra v Cankarjevem domu, podelitvi bodo letos prvič dodali še Večer slovenskih mojstrov, družabni del prireditve, ki bo namenjen tudi druženju in spoznavanju slovenskih mojstrov. R.S. (c°Acj Mesecu/ MESEČNA NAROČNINA 1 SIT OKIA 3310 pregleden ekran velike tipke vibra zvonjenje glasovno izbiranje igre slikovni SMS SIT/ RUŽINSKI POGOVORI Pri Si.mobilu smo posebej za upokojence pripravili poskočni Senior paket, ki vas bo navdušil z nizko mesečno naročnino, odličnim telefonom in izredno ugodnimi pogovori! S svojimi najbližjimi in prijatelji se boste lahko odslej pogovarjali ure in ure, saj se cene klicev tekom dneva ne spreminjajo. Čez vikend so vaši pogovori še ugodnejši. Z izbiro Družinske tarife (3 SIT/MIN) ali Prijateljev (5,5 SIT/MIN) pa si lahko svoje klice še dodatno pocenite. Kako torej ... ste mobilni Senior? f ~ "j \ Minimalna mesečna poraba znaša 2000 tolarjev m vključuje Mesečna naročnina I 500 SIT vse storitve v Sloveniji. Ponudba telefonov velja za nove ~~--------—■—.................j------------------ naročnike Senior paketa ob sklenitvi naročniškega razmerja Pogovori v Si mobilovem omrežju 3 SIT/MIN' za 24 mesecev in traja do razprodaje zalog. Po želji si lahko izberete tudi katerikoli drug model telefona iz Si.mobilove Klici v druga omrežja v Sloveniji 20 SiT/MIN* * ponudbe. Ob sklenitvi naročniškega razmerja s seboj pri- V _I j nesite odrezek pokojnine. Dodatne informacije dobite na www simobilsi ali na 080 40 40. 'Cena velja za Družinsko tarifo ' "Cena velja za klice med vikendi in prazniki vedno zame. simobil fasade • ometi • malte Devet novih poslovnih enot Bank Austria Creditanstalt Slovenija bo do konca prihodnjega leta odprla v Sloveniji še devet poslovnih enot, med drugim tudi v Kranju in Domžalah. Ljubljana - "Postavili smo si ambiciozne cilje, ki so uresničljivi. Prepričan sem, da jih bomo dosegli," je na nedavni novinarski konferenci dejal VVolfgang Peter, predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) Slovenija, in ob tem poudaril, da v naslednjih treh letih načrtujejo močno širitev poslovanja. Sedanjo mrežo šestih poslovnih enot v Sloveniji naj bi do konca prihodnjega leta razširili na petnajst enot. Nove enote načrtujejo v Kranju, Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Ptuju, Velenju, Domžalah in v Ljubljani, s tem pa naj bi število komitentov povečali s sedanjih 40 tisoč na 60 tisoč ob koncu leta 2005, bilančno vsoto pa z 207 na 340 milijard tolarjev. Poleg klasičnega načina poslovanja preko poslovnih enot bodo uporabljali tudi nove pro- dajne poti, prek katerih naj bi uvedli nove bančne "izdelke", kot so investicijski skladi, zavarovanja, naložbeno svetovanje in leasing. Velike možnosti so predvsem v internetnem bančništvu, v "mobilnem prodajnem osebju" ter v novih oblikah sodelovanja s poslovnimi partnerji. "Želimo biti izbrana banka za pravne osebe in zahtevnejše zasebne komitente," je dejal VVolfgang Peter in dodal, da banka že vseskozi poudarja posamično obravnavo Sejmi z novimi vsebinami Ljubljana - Ljubljanski sejem bo v prihodnje ohranjal in razvijal vse dosedanje sejem, dopolnil pa jih bo z novimi vsebinami. Sejem Narava - zdravje, na katerem se poleg podjetij in drugih gospodarskih družb predstavljajo tudi društva in nedobičkonosne organizacije, bo dobil nove komercialne vsebine, pri tem pa bodo še večji poudarek dali kmetijstvu in ekološkemu pridelovanju hrane. Sejem pohištva, ki bo prihodnji mesec, bo obsežnejši kot prejšnja leta. Prvič bodo uvedli družinsko vstopnico, s katero bo tričlanska družina dejansko plačala manj kot dve vstopnici, ter otroški vrtec, v katerem bodo otroci lahko počakali starše, medtem ko si bodo ogledovali sejem. Na sejmu Šport in rekreacija bodo obiskovalce "presenetili" s ponudbo za igranje golfa in kolesarjenje, nadaljevali bodo z lani začeto ekološko akcijo, v kateri bodo vsi, ki bodo prinesli stare smuči na sejemski odpad, dobili bon za popust pri nakupu novih. Ker čas sej- ma za Elan ni najbolj ugoden, saj so do decembra praviloma sklenjene že vse pogodbe za prodajo smuči in smučarskih desk, ga bodo verjetno že prihodnje leto premaknili v primernejši čas. Na Ljubljanskem sejmu bodo ponovno preverili, ali so tudi njihovi ostali sejmi v pravem času, in jih po potrebi uskladili z željami razstavljavcev. S turističnimi agencijami se tako že dogovarjajo, da bi sejem Alpe - Adria prestavili na marec oz. na čas po berlinski borzi. Da bi povečali število razstavljavcev in obiskovalcev, bodo okrepili marketinško dejavnost in spremljajoče sejemske dejavnosti. Skupaj z Gospodarskim razstaviščem in mestno občino Ljubljana se že pripravljajo na začetek gradnje garažne hiše, ki bo stala za poslovno stavbo Slovenijalesa, in na ureditev vstopne ploščadi pred halo A. CZ. Zaradi razširitve poslovanja iščemo več novih sodelavcev KONTROLORJEV za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Pogoji: • srednja šola strojne ali prometno tehnične smeri ali srednja poklicna šola avtomehanične smeri z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, • najmanj tri leta avtomehaničnih delovnih izkušenj, • trimesečno poskusno delo. ADMINISTRATORJE-KE za opravljanje administrativno-blagajniških del vezanih na tehnični pregled in postopek registracije motornih in priklopnih vozil. Pogoji: • srednješolska izobrazba, • eno leto delovnih izkušenj, • trimesečno poskusno delo. KOMERCIALISTA za prodajo avtodelov in opreme. Pogoji: • najmanj srednješolska izobrazba, • prodajna znanja in smisel za prodajo, • poznavanje avtomobilskih delov, • nekajletne izkušnje v prodaji, zaželene tudi v poslovodenju, • samostojnost pri delu, samoiniciativnost, • štirimesečno poskusno delo. Delo je delno terensko, delno na lokaciji podjetja. Stimulacija je odvisna od dosežene prodaje. Za dodatne informacije lahko pokličite po telefonu: 01/ 589 12 04 (ga. Mira). Cenjene ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: Alpetour Remont, d.d., Servisno prodajni center, Ljubljanska 22, 4000 Kranj. strank, varnost in diskretnost. Takšen način dela se jim je obne-sel. Rezultati zadnje ankete jim kažejo, da je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih kar 86 odstotkov njihovih strank. To se, kot poudarjajo, odraža tudi v poslovnih rezultatih. V tretjem četrtletju so dobiček pred obdavčitvijo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za petino, na 2,2 milijarde tolarjev, delež stroškov v prihodkih pa se je zmanjšal s 60 na 54 odstotkov. Bilančno vsoto so povečali za 30 odstotkov, na 207 milijard tolarjev oz. bistveno bolj od slovenskega povprečja, občutno nad povprečjem pa je bila tudi rast kreditov, ki so v tretjem četrtletju dosegli 143 milijard tolarjev. Širitev poslovanja BA-CA Slovenija, ki je hčerinska banka avs- trijske BA-CA, je del načrtovane širitve bančne skupine v jugovzhodni Evropi. Aprila si je z nakupom Splitske banke zagotovila na Hrvaškem tretje mesto med bankami in 10-odstotni tržni delež, julija je kupila banko Bio-chim, četrto največjo banko v Bolgariji, septembra je odprla hčerinsko banko v Bosni in Hercegovini, že decembra lani pa tudi v Srbiji in Črni gori. "Jugovzhodna Evropa je rastoči trg znotraj rastočega trga," ugotavlja Anton Knett, v skupini BA-CA odgovoren za jugovzhodno Evropo, in navaja podatek, da je skupina v enem letu uspela na tem območju več kot podvojiti bilančno vsoto (na 3,4 milijarde ev-rov) in povečati število strank od 69 tisoč na 540 tisoč. Cveto Zaplotnik Razdelitev in pripojitev Ljubljana - Delničarji družbe Atena 1. sklad iz Ljubljane so se na skupščini junija lani odločili za razdelitev družbe na dve novi, na Ak-tivo Fin in Aktivo Pid, s tem pa so tudi postali delničarji obeh družb. Okrožno sodišče v Ljubljani je ustanovitev novih družb registriralo maja letos, delničarji Aktive Fin pa so se na skupščini julija letos odločili za pripojitev družbe k Aktivi Invest iz Ljubljane, s čimer so za 26,6 "svojih" delnic prejeli eno delnico Aktive Investa, za razliko do zaokroževanja na polno število delnic pa še doplačilo v denarju. Menjalno razmerje so določili na podlagi neto knjigovodske vrednosti sredstev obeh družb na dan 29. maj letos, v skladu z zakonom o gospodarskih družbah pa je pozitivno mnenje k razmerju dala tudi revizorska družba Ernst & Young iz Ljubljane. K družbi Aktiva Invest so se poleg Aktiva Fin pripojile še družbe Aktiva Avant, Avant Holding in Certius Holding, s tem pa se je kapital družbe povečal na 36 milijard tolarjev. Delničarji nekdanje Atene 1. sklad imajo torej delnice v dveh družbah, v Ateni Pid in Aktivi Invest. Medtem ko delnice Atene Pid kotirajo na borzi pod oznako ATRP (v torek je bil njihov enotni tečaj 68,50 tolarja), se družba Aktiva Invest pripravlja za kotacijo delnic na borzi. Borzno posredniška družba Poteza jih, na primer, dotlej odkupuje po ceni 17.000 tolarjev. CZ. SREDNJA ŠOLA JESENICE Ulica bratov Rupar 2, 4270 JESENICE tel.: (04) 581 31 00, fax: (04) 581 31 13 e-mail: srsolajes@s-ssj.kr.edus.si Srednja šola Jesenice objavlja prosto delovno mesto učitelja/ice zdravstvene nege in prve pomoči ter praktičnega pouka v programih BOLNIČAR - NEGOVALEC in TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji za zaposlitev: -visoka strokovna šola - zdravstvena nega ali visoka šola iz zdravstvene vzgoje - univerzitetna izobrazba - pedagogika, sociologija, socialna kultura, andragogika, socialna pedagogika ali organizacija dela s predhodno višjo šolo iz zdravstvene nege - 3 leta delovnih izkušenj - pedagoško - andragoška izobrazba Nastop dela je 1. 1. 2003 oziroma po dogovoru. Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 14 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. HOTEI. CERKNO HOTEL CERKNO, d.o.o. Sedejev trg 8 5282 CERKNO - SLOVENIJA tel.: +386-5-374 34 00 fax: +386-5-374 34 33 www.hotel-cerkno.si e-mail: hotel.cerkno@siol.net VABILO K SODELOVANJU HOTEL Cerkno, d.o.o., vabi k sodelovanju dijake in študente za delo v času zimske sezone 2002/2003. • POMOČ V KUHINJI • POMOČ V STREŽBI • SKLADIŠČNI DELAVEC Pričakujemo kandidate, ki se šolajo v tej smeri ali imajo veselje do dela na teh področjih. • PRODAJA KART V SMUČARSKEM CENTRU CERKNO • IZDELAVA SNEGA • REDAR NA SMUČIŠČU . STREŽNIK NA SMUČIŠČU Podrobnejše informacije v zvezi z delom dobite v Hotelu Cerkno ali v kadrovski službi podjetja (tel.: 05 37 43 460 ali 05 37 55 335). Definirali bomo termin razgovora, na katerem Vam bomo delo podrobneje predstavili. Veselimo se sodelovanja z Vami. HOTEL Cerkno, d.o.o. I KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 18. 10. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 155,00 157,00 228,00 232,00 227,90 228,70 HIDA - tržnica Ljubljana 155,60 156,30 228.90 230,10 228,10 228,55 ILIRIKA Jesenice 154,90 156,90 227,70 231,50 227,80 228,70 ILIRIKA Kranj 154,90 156,90 227,70 231,50 227,80 228.70 INVEST Škofja Loka 155,20 156,80 228,70 231,00 227,70 228,70 KREKOVA BANKA Kranj, Sk. Lota 154,99 156,84 228,64 231,39 227,38 228,70 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 155,00 156,60 228,60 231,00 227 70 228,60 SUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA idjcnnj 155,01 156,81 228,68 231,09 227,42 228,74 PBS D.D. (na vseh poštah) 154,39 155,99 227,78 229,95 227,42 228,63 TALON Škofja Loka 154,90 156,60 227,50 230,90 227,90 228,60 WILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 06 WILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h-13.h, 13.45h - 18ih) povprečni tečaj 154,99 156,68 228,22 231,04 227,71 228,66 Le osem ponudb za NLB Ljubljana - Potem ko sta v prvem delu privatizacije Nove Ljubljanske banke belgijska finančna skupina KBC in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) kupili od države skupno 39-odstotni delež banke, je država v drugem delu ponudila domačim in tujim port-feljskim vlagateljem devet odstotkov delnic. Odziv je bil skromen. Do torka, ko se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup delnic, je ponudbe oddalo le osem vlagateljev, ki bi bili pripravljeni kupiti slabo petino ponujenih delnic v skupni vrednosti približno pet milijard tolarjev. Po privatizacijskem programu bo vse neprodane delnice odkupila Evropska banka za obnovo in razvoj, vendar pa jih bo morala še tri leta po tržni ceni prednostno prodajati domačim portfeljskim investitorjem. Še letos naj bi delnice NLB začele kotirati na Ljubljanski borzi. CZ. Podražitve in pocenitve Kranj - V torek so se spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Medtem ko je cena za neosvinčeni 95-oktanski bencin ostala enaka kot prej, se je neosvinčeni 98-oktanski bencin pocenil s 196,10 na 195,80 tolarja za liter, ekstra lahko kurilno olje pa s 93,80 na 93,50 tolarja za liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 1,30 tolarja, s 158 na 159,30 tolarja za liter. Pri nakupu večjih količin olja so cene nekoliko nižje. In kaj je vplivalo na spremembo cen? V obdobju od 30. septembra do 11. oktobra se je tečaj dolarja glede na enako dolgo predhodno obdobje znižal za 1,30 tolarja, v mediteranski kotaciji pa seje cena za 95-oktanski bencin zvišala za 1,40 dolarja na tono in za dizelsko gorivo za 6,80 dolarja, za kurilno olje pa se je znižala za 1,10 dolarja. CZ. Nova pravila pri davku Kranj - Od 1. oktobra dalje veljajo nova pravila pri davku na dodano vrednost (DDV). Spremembe so posledica obsežnih dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost in novega pravilnika o izvajanju zakona o DDV. Novosti in sprememb je veliko, za davkoplačevalce pa so najpomembnejše tiste, ki določajo, za katere izdelke in storitve velja višja ali nižja davčna stopnja oz. oprostitev plačila davka. CZ NUDIMO GOTOVINSKA POSOJILA TUDI, ČE STE KREDITNO ŽE OBREMENJENI KRATKOROČNA od 200.000,00 do 1 MIO SIT, z dobo odplačila do 30 mesecev, na plačo ali pokojnino. DOLGOROČNA z dobo odplačila od 5,5 do 10 let. ip(D>k]Lu Tel.: 04/537- 45-Fax.: 04/531 - 4! NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE 10 Radovlj carjeva — s* a SUET NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVCT NEPREMIČNINE d.o.o., LjtlbtJANA Eno 1 a Kranj Na/orjiva uIica XI, Kranj TeL: 04/781-1000 Fax.: 04/20Z-M5? llM|>://»WW.Wtl-Rl.ll PLANINAH; 50 m2, enosobno, 5. nadstropie. JVlega, balkon, kuhinja na L, vseljivo, cena 11,4 mio SIT. PS00900MA KRANJ - Planina I; 34 m2, adaptirana garsonjera, pritličje, opremljena, balkon, V lega. Cena po dogovoru. PS00891JN DVOSOBNA STANOVANJA PLANINA II; 82 m2,2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mb SIT. PS00842MA. PLANINA; 71 m2, dvoinpolsobno,ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vsefvo. cena 14,9 mb SIT. PS00899MA. TRŽIČ - Detetjca; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno. 1. nadstropje, nizek otok, cena 17.2mtoSrr.PS0O820MA. KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon. Cena 13.5 mio SIT. PS00834JN ■ rlirrt TC,^',',« KRANJ - Stražišče; 121 m2, oddamo na novo izdelano in v celoti opremlieno trisobno stanovanje v mansardi večs-tanovanjske hiše. Stanovanje ima lasten vhod po zunanjih stopnicah. Priključki so vsi. Vseljivo je takoj Najemnina 70.000,00 SIT. OS00892MA. NAKLO; 67.25 m2, kvalitetno obnovljeno, tnsobno + biva)- j na kuhinja, p/ 1,CK, primemo za invalide, možna menjava za I manjše stanovanje. Cena zelo ugodna 13 mio SIT. PS00715MA. KRANJ - Planina II; 8S m2, trisobno. 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored. Cena 17,5 mb SIT. PS0O896JN KRANJ - Stražišče, 97 m2, pritičje hiše, tnsobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zetenbo, odlična lokacija. PH90905JN KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mb SIT. PH00702MA ZG. BITNJE: 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primemo tudi za manjšo obrt, cena 30.9mbSrr.PH00589MA. PREDDVOR-BašeS; 180 m2,26let,visokopritlična,vikeiid lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, cena 28.4 mb SIT. PH00873MA. CERKLJE - okolica: 210 m2, nova, sodobna, kvalitetna gradnja, parcela 654 m2, sončna terasa, mirna tega, cena 4S.8mbST.PH00902MA. ŠKOFJA LOKA - okofca; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseinva. Cena 37,7 mb SfT. PH00746JN GORENJA VAS - Reteče; 100 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša. na cca 1000 m2 veliki parceli. Ravna, sončna tega. Cena 42 mb SIT. PH00863TJ. LJUBNO; 130 m2. starejša, delno adaptirana, enodružinska na parceli 540 m2. nova streha in CK, sončna lega. lep razgled. Cena 16 mb SIT PH00859JN POČITNIŠKI OBJEKTI KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v praktično na smučišču, nizko pritličje, ogrevan z el. ai kaminom, lasten pariomi prostor, cena 7,1 mb SIT. PV00S22MA. KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 20 mb SIT. PV00858MA ZAZIDLJIVE PARCELE LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena 11 mio SIT. PZ00674JN. KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trosobno stanovanje, 72,23 m2 + 4,03 kleti, 3.nadstropje, balkon, CK, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO' KRANJ - STRAŽIŠČE, v fazi adaptacije prodamo 1/4 stanovanjske hiše, trisobno stanovanje, 75,50 m2 stanovanjske površine, 20 m2 parkirnega prostora, možnost prevzema takoj, cena 14,5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj! Cena 8,5 MIO.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323 STORITVE Z AVTODVIGALI 20 T IN 45 T, STORITVE Z VILIČARJEM 12,5 T mm Tel.: 01/7230-400, fax: 01/7230-405, e-mail: music.menges@siol.net Loka, Testenova 47,1234 Mengeš Vse bolj priljubljeni Kašarji Tamburaška skupina Kašarji nastopa doma in v tujini. Žirovnica - Pred tremi leti je bila v okviru Kulturnega društva Dr. France Prešeren Breznica -Žirovnica ustanovljena Tamburaška skupina Kašarji. Ustanovili so jo, da bi z njo ohranili in oživljali slovensko ljudsko glasbo ter razvijali moderne oblike muziciranja. Skupina je vokalno-instrumental-na zasedba devetih članov, ki nastopajo v bogatih meščanskih oblekah iz konca 19. stoletja. Glasbeni repertoar skupine je pester in razgiban, saj vsak poslušalec lah- ko najde sebi najljubšo skladbo. Tako so v programu zajete slovenske ljudske skladbe v izvirni ali moderni obliki, dalmatinske, klasične in ostale skladbe tujih modernejših avtorjev. Instrumentalno spremljanje prepevanja je prepoznavnost tamburaške skupine Kašarji med drugimi tamburaškimi skupinami. Tamburaška skupina Kašarji nastopa tako doma kot v tujini. Tako so nastopili že v Beljaku, na evropskem festivalu ljudske glasbe v Stuttgartu, pa na svetov- nem festivalu narodov v Tennesse-ju, doma pa na dnevih narodnih noš v Kamniku, na območnem srečanju malih instrumentalnih skupin občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Kot pravi predsednik KD in Tamburaške skupine Primož Ju-než, so Kašarji skupina, ki si želi čimveč medsebojnih povezovanj in nastopov. Tako sodelujejo s folklornimi skupinami in pevskimi zbori. Umetniški vodja skupine je Jernej Smolej. Andrej Žalar SKORAJ 500.000 SIT PRIHRANKA. JA, PRAV STE VIDELI! Pri nakupu nove Mazde 323 F Evision vas čaka neverjeten prihranek! Nova Mazda 323 F l,6i Evision je cenejša kar za 468.400 tolarjev, Mazda 323 F l,4i Evision pa vas bo stala 271.800 tolarjev manj! Če omenimo še njuno izredno razkošno serijsko opremo, je to priložnost, ki je ne smete zamuditi. A pozor: ponudba velja do 15. novembra. Zato pohitite v Mazdine salone in ujemite prihranek! Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96 rnazpa Naj pridelki Slovenije 2002 V soboto, 26. oktobra, bo v novi športni dvorani v Cerkljah že 14. prireditev Najtežji slovenski kmečki pridelki 2002. Med pokrovitelji bo tudi tokrat Gorenjski glas. Cerklje - Po nedavni 17. bučari-jadi v Zalogu pri Cerkljah so prizadevni člani Turističnega društva Cerklje že sredi priprav na letošnjo že 14. prireditev Najtežji slovenski kmečki pridelki. Tokrat se jim bo uresničila dolgoletna želja, saj bo prireditev hkrati tudi prva v novi športni dvorani v Cerkljah. Tudi na 14. prireditvi v Cerkljah ostajajo pravila za sodelovanje oziroma kmetijske proizvajalce enaka dosedanjim. Izbirali bodo najtežje pridelke pri rdečem in krmilnem korenju, zelju, krompirju, rdeči in krmilni pesi, repi, nadzemni in podzemni kolerabi. Veljale bodo seveda odločitve komisije na podlagi meritev na prireditvi. To pomeni, da morajo pridelovalci imeti pridelke s seboj v dvorani. Sicer pa bodo tudi tokrat nagradili tri najboljše oziroma najtežje pridelke, nagrade pa bodo dobili tudi najboljši na 17. bučari-jadi, ki je bila v soboto 12. oktobra, v Zalogu. Med obiskovalci v dvorani pa bodo tokrat izžrebali dvajset vstopnic. Na prireditvi bo poleg izbiranja najtežjih pridelkov v pričakovanju rekordov tudi več zanimivih pogovorov o kmetijstvu, razvoju podeželja, turizma in glasbe. Nastopili pa bodo tudi ansambel Nagelj, ki letos praznuje 15-letnico, humorist Franc Pestotnik, citrarka Damjana Praprotnik in narodne Jutri z ansamblom Nagelj Kamnik - Nagelj izpod Kamniških planin bo jutri (sobota), 19. oktobra, s koncertom in televizijskim ter radijskim snemanjem proslavil 15-letnico delovanja. V športni dvorani v Kamniku bodo ob 20. uri poleg jubilanta nastopili tudi ansambli Svetlin, Bratov Poljanšek, Mladi Dolenjci, Gamsi, Navihanke, Nuša Derenda, Ivan Hudnik, humoristka Mama Manka, ansambel Najlepši cvet, harfistka Erika Gri-čar, plesni par Maja in Rok Omov-šek in veteranska godba iz Mengša. Program bosta povezovala Betka Šuhelj in Janez Dolinar. Po prireditvi bo igral ansambel Svetlin. A.Ž. Ljubljana: Celje: Kranj: Koper: 01 23-06-360,53-07-590 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. [ www.volksbank.si e-mail: stanovanje®volksbank.si Volksbank - Ljudska banka d d.. Dunajska 128 a. Ljubljana Se spomnite lanske, 13. prireditve Naj pridelki? noše iz Cerkelj. Prireditev pa bo tudi letos povezoval Jože Jerič. Glavni pokrovitelj letošnje prireditve je občina Cerklje, sopokrovi-telja pa Gorenjski glas in Mesarija Kepic. Vstopnice za prireditev so v predprodaji od danes (petek) naprej v Trgovini kmetijske zadruge v Cerkljah, v Gostišču Češnar Cerklje, na kmetiji Pr' Kvas v Spodnjem Zalogu in v Gorenjskem glasu (mali oglasi). Andrej Žalar S Tanjo v Domžalah Nožice - Po nekajmesečnem ustvarjanju, ko je pred nedavnim pod naslovom Vse je lepše, ker te ljubim, izšel novi album citrarke Taje Zaje Zupan, po njem že pridno segajo njeni oboževalci. Kot smo že pisali, zgoščenko in kaseto bogati deset slovenskih evergreenov - najlepših popevk iz sedemdesetih in osemdesetih let minulega stoletja. Tanja pa bo svoj deveti album oziroma projekt predstavila 23. novembra v Domžalah. Takrat bodo večer obogatili tudi Faraoni, Alfi Nipič, Mambo Kings, Kvintet Dori, Vita, Juhubanda, Gaucho, Har-monikarice Zupan, Godalni orkester GŠ Škofja Loka, Eva Černe, plesalca Eva Jenšterle in Blaž Kunšič. Prireditev pa bo vodil igralec Jure Ivanušič. V Gorenjskem glasu pa bomo prihodnji teden začeli objavljati nagradne kupone za koncert v Domžalah. A.Ž. Tavčarjeva 22, 4000 Kranj, telefon: 04 2365 360. 04 2380 430 nepremičnine.net//agentkranj RAZMIŠLJATE O NAKUPU ALI PRODAJI NEPREMIČNINE Iz našega širokega spektra ponudbe vam ponujamo tisto, kar iščete, a Za kupce bogat spekter vseh vrst nepremičnin, f za prodajalce, kupci vpisani v register. Provizija: pri prodaji in nakupu 2 %. t Pri prodaji novih stanovanj PROVIZIJE Nil § NE RAZMIŠLJAJTE PREDOLGO, UJEMITE PRILOŽNOST ZDAJ!!! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.-17. ure NAJLAŽJA POT DO NOVEGA NISSANA IZBERITE BREZOBRESTNI KREDIT ALI BONUS AVTO MOČNIK, d.o.o. KRANJ, Britof 162, Kranj Pooblaščeni prodajalec in serviser, tel.: 04 204 22 77 Za ugoden nakup vozil NISSAN lahko izkoristite: aH ugodno financiranje z brezobrestnim kreditom na 2 leti v višini 1.000.000,00sit ali bonus v višini 200.000,00 sit ob zamenjavi vašega vozila za novi NISSAN (rabljeno vozilo odkupimo po pogojih in tarifah Eurotax in dodamo bonus) Ponudba velja do 31. oktobra. SHIFT_expectations Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! PETROL Stanovanjski kredit na klic VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041 / 347 323 KRANJ, Planina III, 1 sobno 43 m2, ll.nad-str., takoj vseljivo, cena ca 12,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323 KRANJ, bližina ZD, 2 sobno 55 m2, ll.nad-str., nizek blok, CK plin, adaptirano, cena ca 14,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041 / 347 323 Škofja Loka, Podlubnik, 3 sobno, 75 m2, XII nad., cena dogovorINepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323 V ŠENČURJU prodamo več NOVIH stanovanjskih enot v novem večstanovan-jskem objektu! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323 LESCE: 2,5ss v 2. nadstropju prodamo, 70 m2, mirna lokacija, balkon, klet, CK (plin), vsi priključki, domofon, vseljivo konec oktobra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BOHINJ - STARA FUŽINA: 27,19 m2, 1ss prodamo, 2. nadstropje, mirna lokacija, vsi Priključki, ohranjeno, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: 36,57 m2, 1ss v visokem pritličju prodamo, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, mirna okolica, CK, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LorvA* nepremičninska družba loman d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net LESCE: 47 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, bivalni prostor s kuhinjo, ločena spalnica, loža, klet, vsi priključki, ugodno, pohititelALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki, vseljivo novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 50 m2, 1ss v pritličju prodamo, lega V-Z, prostoren bivalni prostor, izhod na teraso, notranje dvorišče z zelenico, kletna shramba, vsi priključki, vredno ogleda!ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si SP. GORJE: 49 m2, svetlo 2ss v mansardi prodamo, ohranjeno, etažna CK (olje), drvarnica, lasten parkirni prostor. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, novejše 2ss prodamo, 1. nadstropje, zelo ohranjeno, svetlo, vsi priključki, velik balkon, mirna lokacija, vseljivo takoj, možen nakup garaže.ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: 72,84 m2, 3ss v 4. nadstropju, balkon z razgledi na Jelovico in Karavanke, klet, CK, vsi prikfjučki, ugodno, prazno novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alp-dom.si NEPREMIČNINE ©5745444 BIKI) PREŠERNOVA 50 LESCE: 80 m2, 2ss + kabinet prodamo, mansarda (3.nadstropje), steklena veranda -zimski vrt, vsi priključki, klet, loža, lepi razgledi, veliko svetlobe, ogrevanje po porabi, ugodna cena.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si KRANJ, mesto - gars., 28,30 m2, mans., opremljena, novejša, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - gars., Xlll.nad., 17,38 m2, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.0., 20-26-172, 031 605-114_ LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans., balkon, delno opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ PLANINA I - 2 sobno atrijsko, 62,30 m2. Pritličje, prazno, prodamo, Mike & Co. d_o.o., 20-26-172, 031 605-114_ ZLATO POLJE - 2 sobno, 48,50 m2, 'H.nad., delno obnovljeno, prodamo, Mike & ga d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, mesto - 1+2 sobno mans. stan. v dveh nivojih v pred 14 leti v celoti Prenovljeni meščanski hiši, 79,60 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ Planina 1 prodamo 2SS z 2 kabinetoma , 91 m2, vsi priključki .balkon zastekljen VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40: 04/513-82-41 KRANJ, PLANINA 3 prodamo 46,8 m2 1SS VOGOPROM nepremičnine d.o.o 04/513-82-40; 04/513-82-41 KRANJ PLANINA1, prodamo 2SS vsi priključki VOGOPROM nepremičnine d.o.o 04/513-82-40; 04/513-82-41 KRANJ PANINA 3, prodamo 2SS 63m2, vsi priključki VOGOPROM nepremičnine d.o.o 04/513-82-40; 04/513-82-41 RADOVLJICA prodamo novo 3SS v velikosti 84m2, na mirnem in sončnem kraju , vsi priključki, plinsko ogrevanje, garaža VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82- 40 ali 04/513-82-41 ŽELEZNIKI oddamo dva stanovanja 100m2 in 110 m2 - opremljena VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41 Kranj-Smledniška: Novo 2SS, 58, 80m2, VP- balkon, vsi priključki, parkirno mesto + vrt, vseljivo novembra 2002, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Šk.Loka - Podlubnik: 2SS, 62m2, XI. nad, vsi priključki, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič-Loka: 1SS+kabinet, 47,31 m2 + garaža, balkon, brez CK, mirna lokacija, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296,040/204-66 MEDVODE: garsonjera 21 m2, IV. nad, ločena kuhinja, obnovljena kopalnica. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 , 041/755-296,040/204-661 RADOVUICA-Žagarjeva: 3SS, 68m2, ll/ll nad, vsi priključki, mirne okolica, takoj vseljivo, lastna CK na plin. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ-Savska loka: 2SS, 46m2, I.nad popolnoma obnovljeno, vsi priključki +garaža+vrt, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ-Žagarjeva: 3SS, 98m2, VP, obnovljeno, primerno tudi za poslovno dejavnost, vsi priključki, vredno ogleda, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o., Stritarjeva 5, Kranj KRANJ-PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III: Prodamo več 1SS.2SS, 2SS+ kabinet 3SS različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo: ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Šenčur-Luže: Polovica hiše, spodnja etaža 3SS 80m2 + garaža, parcela 290m2, zelo lepo,vsi priključki sončna mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 KRANJ, Kebetova - 2,5 SS 57 m2 v 3. nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 63,60 m2, CK ni, takoj vseljivo, 13,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 SS 62,50 m2 v 6.nad. in 2 SS 62,80 m2 v 2. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 G 29,6 m2 v 3.nad. za 9,2 mio SIT, 1 G 30 m2 v pritličju za 9,0 mio SIT; 2 SS + K 65,3 m2 v 5.nad. za 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Zlato polje: masardno, obnovljeno, 2 ss + 2 K, 73 m2, etažna CK olje, 17.4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00,041/333-222 13586 Prodam opremljeno GARSONJERO 29,5 m2, CK, v Lescah. B 041/681-510 i369i Prodam 1 ss na Planini II, ul. T. Dežmana, 3. nadstropje. "B 041/647-627 13814 Prodam STANOVANJE na Planini III, 75 m2, nizek blok, brez posrednika. "B 031/484-473 13859 KRANJ - PLANINA 3 ss, prodam, ugodno! H 040/851-906 13867 KRANJ PLANINA I garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, 8,4 mio SIT, KRANJ GRADNIKOVA ul. 1 ss+k, 41,40 m2/lll., plin do vrat, 11,1 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA starejše 1 ss, 48 m2/l, klasično ogrevanje, 7,5 mio SIT, TRŽIČ Kovorska c. 1 ss, 41,67 m2/IV, 9 mio SIT, KRANJ Planina III lepo 2 ss, 62,80 m2/ll, nizek blok, 15,7 mio SIT, KRANJ Planina III sončno 2 ss, 62,5 m2/VI, 15 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, Kranj Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 13911 sodobni interieri, d.o.o. Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: delovno mesto PRODAJALEC delovno mesto SKLADIŠČNIK - ŠOFER Pogoji: srednješolska izobrazba oz. triletna šola trgovske, komercialne ali ustrezne tehnične smeri Kandidati se lahko prijavijo za polni ali štiri urni delovni čas. pisne prijave z obveznim pripisom telefonske številke pošljite na naslov; SINT - sodobni interieri, d.o.o., Kidričeva 16a, 4220 Škofja Loka. OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss z balkonom 37,4 m2 v 1. nad., vsi priključki, stanovanje ima J lego. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13928 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo 4 sobno mansardno stanovanje 105 m2, 3. nadstr., vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13929 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo novejšo dvosobno stanovanje 57 m2,1, nadstr., zastekljen balkon, vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13930 ŠKOFJA LOKA Podlubnik (stolpnica) prodamo garsonjero 27 m2 z ločeno kuhinjo z vsemi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13931 IJiH:fiU!IWIH:Uilifl gsm: 040/633-903, tel.: 04/531-56-64 uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00 Za upokojence realizacija takoj! ŠKOFJA LOKA v mestnem jedru prodamo 2 nadstr. v meščanski hiši 174 m2 in neizdelano podstreho iste kvadrature za poslovno dejavnost ali za stanovanjske enote. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13932 ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo manjše dvosobno stanovanje 45 m2 visoko pritličje, ogrevanje klasično, možnost napeljave plina. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13933 ŠKOFJA LOKA Groharjevo nas. prodamo popolnoma obnovljeno garsonjero 26 m2 3. nadstr, CK ogrevanje vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13934 ŠKOFJA LOKA Mestni trg v prvem nadstropju meščanske hiše prodamo stanovanje v izmeri 88 m2 s pogledom na trg. LOKA nepremičnine, 50-60-300 13935 KRANJ Planina I, 3 ss, 80 m2, pritlično, 2 balkona, lega VJZ, delno opremljeno, 16,5 mio SIT. "B 202-68-55 13952 Kranj Planina I, Gubčeva 4, 2 ss, 64 m2, 1. nadstr. nizkega bloka, balkon zastekljen, vsi priključki, bližina mesta, vseljivo takoj. "B 202-62-42 13973 VOZILA DELI CIROEN avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. "B 50-50-500 13365 Prodam 4 ZIMSKE GUME na platiščih 145-70-13. "B 23 24-263 13942 VOZILO KUPIM NAJBOLJŠI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Takojšnje plačilo, odvoz, prepis. 'B 041/643-054 12350 KARAMBOLIRANO VOZILO ali VOZILO z okvaro motorja od I. 92 dalje, kupimo. Najboljše možno plačilo, uredimo predpis in prevoz. "B 031/343-965 12433 Najugodnejši odkup poškodovanih in celih vozil od 1.90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15a, Kraj, B 20-41-168, 041/730-939 12655 KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj, uredim prepis in odvoz. D 031/770-833 12721 VOZILA PRODAM RENAULT 19, 1.4 RT, temno zelene barve, centralno zaklepanje, el-ekt.pomik stekel, nastavljiva volan in sedež, megleneke, zelo dobro ohranjen, reg. do sept. 2003. Cena 600.000 sit. Tel.: 041/704-857 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), B 5134-148, 041/632-577 9005 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34. B 201-14-13 ASTRA 1.8 GT, I. 93, reg. do 1/03, ABS, servo, radio, elek. paket, sončna streha, kljuka, servisna knjiga, 160.000 km. B 031/369-707 12974 RENAULT CLIO 1.2 RN, 5 V, 1. lastnik, SK, rdeč, kot nov, garažiran, nikoli poškodovan, prva barva v celoti, ugodno! Cena 750 000 SIT. GSM B 041/608-666 BMW 318 IS coupe, črne barve, vsa oprema razen klime, kupljen v SLO, lepo ohranjen, cena 1.3 mio SIT. GSM Đ 041/608- 666 13473 FORD FIESTA 1.1 CLX, 5 V, 80 000 km (realnih), izjemno ohranjena, nikoli poškodovana, grafitne barve, ugodno prodam. GSM "B 041 /608-666 13475 RENAULT LAGUNA 1,9 DTI BREAK, 1.99, srebrna, 113 000 km, SK, avt. klima, usnje, vsa možna oprema, kot nova, nikoli poškodovana, ugodno! GSM 3041/608- 666 13477 RENAULT TVVINGO 1,2 BASE, 1.97, črne barve, izjemno ohranjen, garažiran, prva lastnica, vreden nakupa, cena 970 000 SIT. GSM B 041 /608-666 13479 RENAULT 4 1.91, 1. lastnik, rdeče barve, 80 000 km (realnih), nikoli poškodovana, cena 190 000 SIT. GSM B 041/608-666 A6 2.5 TDI.LET 98, 100.000 KM, SERVISNA, ČRN, VSA OPREMA, ZELO OHRANJEN, 4.090.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.,TEL; 04-5319-118 ALFA 156 1,9 JTD SW, LETNIK 2002, M.MODRA, 9.500 km, VSA OPREMA, CENA: 4.990.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FIAT STILO 1,2 ACTIVE, LETNIK 2002, 3V, METALIK SREBRN, 11.000km, KLIMA, 6XAIR BAG, POT.RAČUNALNIK, SERVO VOLAN, ABS,... CENA: 2.690.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 FIAT UNO 1.0 I.E., LETNIK 1997, RDEČE BARVE , 114.000 km, CENA: 495.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 FIAT STILO 1,8 DYNAMIC 3V. METLIK ČRN, KLIMA, ABS, SERVO, POT. RAČUNALNIK, 6XAIR BAG, ... CENA: 3.270.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 PEUGEOT BOXER 2,5 TD, LETNIK 1995, BELE BARVE, 278.000km, POVIŠAN, PODALJŠAN. CENA: 1.170.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK.LET 99, MET SIV, 110 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, XENON, 3.330.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118 MATIZ 800.LET 2000, 43.000 KM, MET TEMNO ZELEN, 5V, 1.LASTNIK, EL OPREMA, AR.990.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL; 04-5319-118 XANTIA 2.0 HDI BREAK,LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118 OCTAVIA 1.6 GLX, LET 97, 80.000 KM, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, SERVISNA, 1.770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118 ' LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA, AIR BAG, OHRANJENA, 1.120.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 ESCORT 1.6 16V, LET 94, 80.000 KM, 5V, 1.LASTNICA, SERVISNA, AIR BAG, 830.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET MODRA, 33.000. KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 Suzuki ra|woo POOBLAŠČENI AVTOSERVIS, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO JERŠIN d.o.o. Jezerska c. 2, 4000 Kranj tel.: 04/201-53-10 ASTRA 1.6 KARAVAN,LET 98, 85.000 KM, RDEČA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJENA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ASTRA 1.4 IGL KARAVAN,LET 95, BELA, 2X AIR BAG, AR, 750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SHARAN 1.9 TDI,LET 2002, 4.000 KM, MET SREBRN, 115 KM, 7 SEDEŽEV, AVT KLIMA, REG 8/03, 5.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 HYUNDAI, COUPE 2.0 FX,LET 96, RDEČ, 1.LASTNICA. SERVISNA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, EL OPREMA, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAGUNA 1.9 DTI BREAK,LET 2000, MET TEMNO ZELENA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, REG 3/03, AR, ROLO, SANI, MEGL EL OPREMA, 2.730.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 FIESTA 1.3, LET 2000, BELA, 50.000 KM, 5V, AIR BAG, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 ASTRA 1.6 IGL,LET 94, SREBRNA, 3V, CZ, AR, 595.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SWIFT 1.3 GL.LET 2001, 10.000 KM, SREBRN, 2X AIR BAG", SERVO, 5V, EL OPREMA, 1.LASTNICA, 1.260.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 CLIO 1.2.LET 96, BEL, 3N, DCZ, 730.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 TIPO 1.4 IES.LET 94, 122.000 KM, BEL, REG 1/03, 450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel. :04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 U Začeli smo z izvajanjem verificiranega 3-letnega srednješolskega poklicnega programa BOLNIČAR-NEGOVALEC Vpisni pogoj: zaključena osnovna šola; možna je tudi prekvalifikacija. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vpis je še možen - pokličite nas po telefonu: 506 13 70. NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM, SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118 M C1 B.atcv Praprotnic 10, NAKLO ^^-JTel./fax: 04/25-76052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^V«^ AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV ^MONROEj GOLF III 1.4 CL, I.95, prevoženih 90.000 km, cena 1.200.000 SIT. B 531-86-74, 031/483-658 13687 Karamboliran FORD FOKUS 1.6,1.01, prodam. B 041/597-169 13701 SEAT ALHAMBRA 1.9 TDi, metalno modre barve, 2x klima, vebasto, el. paket, 4x air bag, lepo ohranjen. "B 041/44-44-10 13732 PASSAT 1.8 T HIGHLINE limuzina, 1.98, srebrne barve, lepo ohranjen. "B 041 /44- 44-10 13733 Prodam ŠKODO FELICIO 1.3,1.98, metalno bordo barve, garažirana, lepo ohranjena, 66.000 km. B 041 /845-792 13735 Prodam ROVER 214 SI, I. november 95, prevoženih 125.000 km, vsa oprema razen klima. B 041/826-526 13756 PASSAT KARAVAN CL, I. 91, ABS, servo, CZ, pomična streha, 480.000 SIT. s 040/287-436 13770 Prodam HONDO CIVIC hb 1.4 i, I. 98, servisna knjiga pri lastnik. "B 23-43-100 Prodam RENAULT CLIO 2.0 RS Sport, 1.00, 55000 km, kompletna oprema, kot nov. B 23-43-100_, 13777 Prodam R 4,1. 90, registriran do 6/03. B 040/801-830 13808 Ugodno prodam LADO NIVO, 1.87, vozno in neregistrirano. 031/690-958 13811 RENAULT TVVINGO 1.2 PACK, I. 89/00, el.šipe, centralno zaklepanje, servisiran, zelo lepo ohranjen. B 031 /320-797 13816 Prodam OPEL VECTRA 1.8 CD, I. 96, registriran do 30.5.2003, prvi lastnik. B 5961-740 , 031/65 2-759 ,3337 Prodam LADO NIVO, I. 97, ugodno in TRAKTOR IMT 560. gozd. opremljen. B 040/204-513 _ 13848 Prodam KIA PRIDE, I. 99, še v garanciji, sive barve, 1 lastnik, cena po dogovoru. B 20-25-618, popoldan 13354 Prodam AUDI OUATTRO 2.8-174 PS A4, vsa možna oprema, cena 1.850.000 SIT. Avto ima izredno lego na cestišču, vendar je preveč močan in hiter, da bi ga priporočal mladim. G.Dominik, 574-25-51, 041/799- 185___13862 Prodam OPEL ASTRO I. 97. 041/942- 593 13863 CLIO 1.2, I. 2000, odlično ohranjen, prodam. "B 041/366-664 13883 MEGAN 1.6 RT, 041/731-843 96, prodam. V 13884 Prodam AUDI 80 S, I. 92, 1.8, vsa oprema, razen klime, možna menjava. B 041/44- 99-23 13888 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Prodam OPEL VECTRA I. 95, reg. 10/03. Cena 790.000. "ff 041 /853-020 13904 Prodam MEGAN 1.6 I. 96, prevoženo 78000 km. Cena po dogovoru, B1 031/389-197 13909 Prodam R 4, I. 91, reg. do 28.3.03, garažiran, ohranjen, vreden ogleda. B 5957-434, 041/924-978 13922 ŠKODA OCTAVIA 1.6 GLX, I. 98, klima, vsa oprema. B 041/398-574 13947 ŠKODA FELICIA 1.3 LXi, I. 97, 70.000 km, zelo ohranjena. "B 041/787-050 13948 Prodam R 5 letnik 1995. 20 031 /62-45- 13950 GOLF CL I. 91, 1600 cm3, bencinar, zelo ohranjen, prodam, reg. 9/2003. 2332- 761 • 13954 Prodam R 4 I. 89, registriran do 6/03. V 041/258-902 13955 FIAT PUNTO I. 94/12, 1. lastnik, prodam. B 041 /320-701 13963 SUZUKI SVVIFT 1.3, I. 98, lepo ohranjen, rdeče barve, nikoli karamboliran, garažian..Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, B 275-93-93 13966 PEUGEOT 307 XR 1.6 16 V 5 v, I. 2001. 25000 km, klima naprava, 2x AB, daljinsko centr. zaklepanje, električna stekla, ABS zavore, potovalni računalnik, kovinska svetlo modra, nikoli karamboliran, servisna knjiga, cena 2.850.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, "B 275-93-00 13967 VW GOLF 4 1.4,1. 98, metalno sive barve, lepo ohranjen, lita platišča, 2 x AB, ABS, elektro paket. .Avtohiša Kavčič, Milje 45, Vi-_ soko, "B 275-93-93 13968* KERN NEPREMIČNINE Te>:2021-353 Maistrov trg 12 ■ 2022 566_knu'J VW SHARAN 2.0 B karat 1.98, 1. lastnik, temno zelene barve, lepo ohranjen, garažiran, nikoli karamboliran, servisna knjižica, elektro paket, klima naprava. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 SUBARU JUSTY 1.2 SX 4 WD, 1.90, RENAULT 21 2.0 GTX, I.93. B 031/830-000 RONDO TRAPE_13985 MERCEDES 190 D, 1.86. RENAULT 5 CAMPUS 1.91. B 031/830-000 RONDO TRADE d.o.o. 13986 HONDA CIVIC 1.6 ESI HB, 1.93, HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 5 vrat, 1.96. B 031 /830-000 RONDO TRADE d.o.o. 13987 FIAT TIPO 1.4 IES, 1.93, CITROEN AX 1.0 SPOT, 1.97. B 031/830-000 RONDO TRADE d.oxx_13988 FIAT UNO 45 FIRE, 1.92, RENAULT TVVINGO 1,2 letnik 99. B 031/830-000 RONDO TRADE d.o.o. 13989 Prodam OPEL ASTRO GLS 1.6 i, 1.92, prva reg. 94, temno rdeče barve, lepo ohranjena. "B 031/526-769, 04/59-63-450, po 16. uri 13990 Prodam ŠKODO FELICIO 1.3,1.98, 1. lastnik, garažirana, servisna knjiga, bordo rdeče metalne barve. S 041/845-792 13992 ZAPOSLIM Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na B 041/604-413 ali 04/59-57-995, Svet knjige, Slovenska c. 29, Ljubljana Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artikov. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke, n 031/634-584, 041 /793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 13068 ASISTENTKO za delo v STOMATOLOŠKI ORDINACIJI v Gorenji vasi za nedoločen čas, zaposlim. Lastnoročno napisane vloge na naslov: Dr. B. Leljak, Tekstilna 17, 4000 Kranj 13316 Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat, nastop dela možen takoj. B 23-61-371, 23-61-370, Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva 16, Kranj 13401 Zaposlimo dekle za delo v dnevnem lokalu, tr 041/570-937 Brišnik Bojan s.p., Klanec 38, Komenda _ 13415 Zaposlimo MIZARJA in DELAVCA za pri-učitev. SMOLEJ d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič Informacije med 8. in 18. uro na V 595-88-02 ali 041/619-302 13482 GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA / info'o g-glas.si Petek, 18. oktobra 2002 Rodio Triglav ® RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice Tajništvo: Tel.: 04/586 10 12 04/586 28 62, 031/344 444 SMS: 041/950 901 Fax: 04/586 13 02 http://www.radiotriglav.si e-mail: tajnistvo@radiotriglav.si DINI TRIGLAV, Kl GA LAHKO SLISIT6. V AVTU, DOMA ALI SLU BI, RADIO TRIGLAV J€ V€DNO V VAŠI DRU BI. Z NAMI ST€ VSflH DflN NA TRIGLAVU. Nagrade: 1. nagrada: knjiga + majica + kapa 2. nagrada: majica + kapa + skodelici 3. nagrada: majica + kapa - senčnika Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 30. oktobra 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. GLAS Nagrajenci križanke GORENJSKI GLAS - že 55 LET Med 1429 pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence 1. nagrada: 25.000 SIT prejme STANE JARC; Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka 2. nagrada: 15.000 SIT prejme MARJETKA JERAM, Maistrova 2, 4240 Radovljica 3. nagrada: 15.000 SIT prejme ROZALIJA LAMOVEC, Goropeke 6, Žiri Nagrajencem čestitamo! Za vas beležimo čas! SESTAVIL: F. KALAN BESEDNA PREME-TANKA Radio Tfigtav mttto MM 96 60RCAJSKA 00.8 !«*«*••« 101,5 Kf*Sffe 9POJEJ* NJ66f> 5A AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo PETEK od 8 °C do 12 "C SOBOTA od 4 °C do 11 °C NEDELJA od 3 °C do 9 °C Danes, v petek, bodo padavine čez dan prehodno ponehala, popoldne so možne krajevne plohe in posamezne nevihte. V soboto in nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Predvsem v soboto bodo čez dan še nastale krajevne plohe. Do začetka 35. šahovske olimpiade je še natanko teden dni Na Bledu (skoraj) vse pripravljeno Kljub temu da v okolici športne dvorane na Bledu še potekajo zaključna dela, pa so prostori za sprejem najboljših šahistov in šahistk sveta pripravljeni in teden dni pred začetkom največjega športnega dogodka v Sloveniji Bled že živi s šahovsko olimpiado. Bled - Izdaja priložnostnih kovancev, nove poštne znamke, včeraj zvečer pa tudi odprtje razstave kiparske zbirke šahovskih figur priznanega slovenskega umetnika Petra Veneta v trgovsko poslovnem centru na Bledu so znanilci, da je največji športni dogodek v Sloveniji, 35. šahovska olimpiada, vse bliže. K sreči se zaključujejo tudi dela v športni dvorani na Bledu in njeni okolici, tako da smo predstavniki organizatorjev. Šahovske minskih ovitkov, razstava šahovnic iz osebne zbirke Cilke Dimec Žerdin, prav tako pa bodo na ogled risbe z natečaja "Tudi šah je lahko moj hobi ali življenje v malem", ki se ga je udeležilo 90 osnovnih in posebnih šol, ki so poslale 46 literarnih del in več kot 400 likovnih del. Največ sprememb je pred šahovsko olimpiado doživela športna dvorana. V prizidkih so nastali novi prostori, še do prejšnjega meseca ledeno ploskev pa so naj- Na zgornji ploščadi trgovskega centra ob lokalu A propos je že postavljena šahovnica, kjer se obiskovalci Bleda lahko preizkusijo v šahu. zveze Slovenije in prireditvenega odbora, pa tudi novinarji, sredi tedna (vendarle) z Bleda odšli zadovoljni. Festivalna dvorana, kjer različna srečanja in sprejemi potekajo praktično skozi celo leto, je v zgornjem nadstropju pripravljena za številne novinarje, ki bodo kar sedemnajst dni, od 25. oktobra do 11. novembra, po vsem svetu poročali o 35. šahovski olimpiadi. Prav tako se bo za vse druge obiskovalce marsikaj dogajalo v pritličju Festivalne dvorane, kjer bo razstava šahovskih znamk in spo- prej odtajali, namestili talno gretje, položili parket in prek njega tapison. Notranjost so opremili tudi z vsemi zastavami držav udeleženk tekmovanja, ki jih bo v moški konkurenci stoštiriinštiri-deset, v ženski pa natanko sto. Večina šahovskih partij bo potekala v tej dvorani, kamor bodo namestili še platna, na katerih bo moč spremljati vse partije. Del dvobojev bo potekal tudi v novi manjši dvorani v prizidku, kjer se bodo prvič v zgodovini šahovskih olimpiad skupaj pomerile tudi ekipe slepih, gluhih in telesno pri- Radarski mrk na Brniku Na Letališču Ljubljana so v ponedeljek, 14. oktobra 2002, zaznali napako v delovanju na radarskem sistemu. Brnik - Takoj so začeli ta ko z odpravljanjem napake kot z ob-javljanem sporočil letalcem o spremenjenem načinu kontrole zračnega prometa v zračnem prometu Slovenije. Pristojne službe za kontrolo zračnega prometa vodijo zračni promet v našem zračnem prostoru, kot je to mednarodnimi standardi. Radarsko se bo zračni promet pričel kontrolirati, ko bodo izpolnjeni za to vsi pogoji. V zračnem prostoru Republike Slovenije sedaj ne vlada "radarski mrk", saj sta na voljo še radarski sliki iz vojaškega radarja na Ljubljanskem vrhu in avstrijskega radarja Koralpe. 15. oktobra 2002 je avstrijsko podjetje za kontrolo zračnega prometa Austrocontrol sporočilo Upravi RS za civilno letalstvo, da načrtujejo tehnično vzdrževanje radarja Koralpe v noči iz 17. na 18. oktobra 2002. Na prošnjo slovenske Uprave je Austrocontrol prestavil tehnično vzdrževanje na 22. do 24. oktobra letos. Varnost zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije, po besedah direktorja Uprave Milana Krajnca, zaradi napake v delovanju radarskega sistema na letališču Ljubljana ni ogrožena. "Zračni promet v našem zračnem prostoru je zmanjšan zaradi uvedbe omejitev, ki izvirajo iz proceduralnega načina kontrole zračnega prometa," je še navedel Krajne. B.B. r 1 1 1 mljeli u miiiiir PT\ Kot je povedala Eva Štravs Podlogar iz Turizma Bled, v času šahovske olimpiade na Bledu in v okolici (Bohinj, Radovljica,...) pričakujejo okoli 2100 šahistov, spremljevalcev in novinarjev. Prva olimpijska šahovska ekipa, ki bo pripotovala na Bled, bo reprezentanca Filipinov, ki jo pričakujejo že v ponedeljek, 21. oktobra. ljajo tudi možnosti igranja na posebnem turnirju, ki bo v času olimpiade potekal v restavraciji Panorama Grand hotela Toplice. Prav tako bo vsak dan mogoče igrati vrtni šah na zgornji ploščadi trgovskega centra ob lokalu A propos. V tem lokalu so ob šahovski olimpiadi izdali tudi posebno razglednico s šahovsko tematiko. Domačini in gostje Bleda so navdušeni nad novim, izgledom zgornjega dela vhoda v športno dvorano. zadetih šahistov in šahistk. Seveda so novi tudi prostori za analizo partij na severnem delu dvorane, za mladince do 20 let in januarja 2003 evropskim olimpijskim dnevom mladih. Nato naj bili zgornji Slovesno odprtje šahovske olimpiade bo v petek, 25. oktobra, ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu, odprl pa jo bo častni predsednik 35. šahovske olimpiade in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. busi) postavili tudi trgovsko - gostinski šotor, v katerem si bodo tako udeleženci kot obiskovalci in domačini lahko ogledovali prenose šahovskih turnirjev, v šotoru pa bo ponudba priložnostnih šahovskih spominkov, poskrbljeno pa S postavitvijo zastav držav udeleženk blejska športna dvorna dobiva olimpijsko podobo. Včeraj so v trgovskem centru v galeriji "Šahovnica" že odprli razstavo Petra Veneta, na kateri razstavlja šahovske figure iz lesa. Medtem ko so dela v dvorani večinoma zaključena, pa bo te dni treba poskrbeti še za okolico. kjer je tudi povsem nova ploščad in vstop v dvorano, vsi ti prostori pa bodo - ko bo v dvorani spet ledena ploskev, še letos služili svetovnemu hokejskemu prvenstvu prostori namenjeni turistični informacijski pisarni. Za čas šahovske olimpiade bodo na platoju centralnega parkirišča ob dvorani (kjer so navadno parkirani avto- bo tudi za gostinsko ponudbo in glasbeno spremljavo. Šotor bo vsak dan odprt od 12. ure do 1. ure ponoči. Seveda bo prostor za gledalce in obiskovalce tudi na tribunah športne dvorane, kamor ne bo vstopnine, bo pa seveda treba paziti na mir, ki ga potrebujejo šahisti. Vse partije na olimpiadi bo prav tako moč spremljati po Internetu. Za vse šahovske igre željne obiskovalce na Bledu priprav- Ob šahovski olimpiadi v Sloveniji je pred kratkim izšla tudi zanimiva knjiga "Slovenski šah", ki jo je pripravila Šahovska zveza Slovenije, založil pa ČZD Kmečki glas, prav tako pa je ob izrednem šahovskem dogodku na Bledu pri založbi Didakta iz Radovljice izšla knjiga "Šah: od prvih potez do mata". Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Šinik