GLASNIK LJUBLJANA, 7. MAJA 1963 O H * D H I VESTNIK O K B I I X LJUBLJANA LETO X. ST.. 29 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Načela razvoja gospodarstva in družbenih služb v okraju Ljubljana za 1961 leto (Načela je sprejel okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in seji zbora proizvajalcev, dne 5. aprila 1963) korih območjih, sprejema okrajni ljudski odbor Ljubljana naslednje NAČELA Razvoj gospodarstva in druibe-»•U služb na območju okraja je r Mu 19&2 potekal r glavnem v skla- * osnovnimi nalogami in erner-aicami resolucij posameznih bivših •krajev Kranj, Ljubljana in Noro mesto. Upoštevajoč postavljene naloge m smernice v družbenih planik so r lanskem letu tudi občinski Ijud-*kj odbori in njihovi organi v sodelovanju z gospodarsko zbornico la drugimi družbenimi organi is-vedli vrsto akcij in ukrepov za pti-*»vitey gospodarske aktivnosti. Ta Prizadevanja, ki v preteklem letu 5* niso mogla priti do konkretnei-**** itdraza v doseženih uspehih. Pomenijo izhodišče za kontinuiran Proizvodni proces in njegovo večja dinamiko v bodoče. . Pri ocenjevanju gospodarskih d°l?ajanj v preteklem letu je treba ®n niso bila dosežena l , v,dena pričakovanja v celoti. i^Pr5T *e je posebno v II. polletju ■ , s*-oga leta močno povečala ce-otna gospodarska aktivnost, ki je *>a poleg ugodnejših objektivnih 1 H'?0Jiev. predvsem rezultat poveča-e aktivnosti subjektivnih činite-JM. kot tudi nadaljnjega razvijajo in utrjevanja sistema družbe-p£u se,noupravljanja in socieli-dtmili družbenih odnosov. "* Preteklo leto je v zvezi z zaposlovanjem predvsem pozitivna .^^»vitev, du je prenehala težnja «1 A P° zviševanju števila zapo-epiji, ki je v preteklih letih zlasti )(i "'dustriji zavzelo že zaskrbljujoč i lz navedenega sledi, da je v rlJv« Iftu uveljavljeni sistem , litve dohodka žc prišel pozitivno . 17-raza v tem, da je spodbujal organizacije k moder-r._ ac,i1. in zbol išanju tehnoloških n i,.Ce*v)v *n ^ boljšemu izkorišča-r/,u proizvodnih in sto- ltX£n'h zmogljivosti. ^PodafciT in y.a ▼ftla J v P^Jjctjih je vpll- r-l". n,(” sprememba v obračunu .ftonega dohodka, tj. prehod od (tir."ril^ai?p rin vnovčeno realiza-t0vi’ ■ \ Ic bil uveljavljen v pregani/11 ..'t."- Vrsta gospodarskih or-dnr Je. v .nov'b Pobojih gospo- •ežn»njai ?tasli v začetku, zašla v Lnr jp bfi° 8 rešiti predvsem z uspeš- nejšo politiko kreditiranje iz sredstev komunalnih in ostalih poslovnih bank, z delno sprostitvijo sredstev zaradi spremenjenega načina obračunavanja družbenik obveznosti in z obvezno medsebojno poravnavo obveznoati. Kljub pomembnemu povečanju proizvodnje in izvoza, zlasti v drugi polovici preteklega leta. pa je treba poudariti predvsem naslednje značilne vzroke, ki so negativno vplivali na hitrejšo rast proizvodnje in izvoza, z namenom, da bi jih v bodoče čimbolj odklanjali: ■ — nezadostna orientacija gospodarskih organizacij v usmeritev proizvodnje za potrebe mednarodnega tržišča; — nezadostno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti predvsem zaradi slabe organizacije dela in premajhne uporabe znun-stveno-tenničnin dosežkov; — nepravočasno dokončanje začetih rekonstrukcij, zlasti v zvezi z odpravo ozkih grl v proizvodnji; — nezadostno upoštevanje nače- la delitve osebnih dohodkov po delu. ki je imelo za posledico prepočasno razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov; _ — nezadostno prilagojena proizvodnja potrebam tržišča, naraščanje splošne potrošnje preko obstoječih možnosti ter nezadostna založenost in desortiranost trgovine, kar je vplivalo na neenakomerno naraščanje osebne potrošnje in s tem na zastoj v izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva; — pomanjkanje sredstev gospodarskih organizacij, potrebnih zn rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev; — omejitev gospodarskih organizacij pri razpolaganju z delom deviznih sredstev, ki so jili ustvarile s svojim izvozom; — zaostal razvoj terciarnih dejavnosti, zlasti tistih, ki vplivajo na razvoj turizma. Poleg navedenih vzrokov je na rast proizvodnje v preteklem letu vplivalo še neskladno gibanje realnih dohodkov zaposlenih v primerjavi s produktivnostjo: posledica tega je bilo nesorazmerje med nominalnimi osebnimi dohodki In naraščajočimi življenjskimi stroški. t r ipodarstva l* družbenik ib za lete H0 U a US- nje r,t, Vai°1? gospodarska giba- okrajni lindski odbor Ljubljana, ei|je infe i em letu ostavljenih nalog bo treba razpoložljiva investicijska sredstva usmeriti predvsem v tiste gospodarske dejavnosti, ki omogočajo čiipvečjo rentabilnost, hitro aktiviranje vloženih sredstev, večji devizni priliv in boljšo preskrbijo, n ost tržišča. Pri tem pa bo tiebo upoštevati, do je nujno potrebna tudi rekonstrukcijo podjetij z visoko stopnjo izrabljenosti oziroma zastarelosti osnovnih sredstev. Na nadaljnji razvoj proizvodnje bodo vplivali tudi izboljšani pogoji gospodarjenja, kot so povečana sredstva amortizacije, nadaljnje izpopolnitve v sistemu delitve dohodka ter povečane možnosti za samostojno razpolaganje gospodaiskih organizacij z. ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Zaradi sprostitve depozitov gospodarskih organizacij pri banki sc bodo povečal« tudi razpoložljiva obratna sredstva, kar bo vplivalo na večjo operativno samostojnost podjetij. Upoštevajoč dejstvo, da ostajajo načela, ki so bila postavljena v resolucijah o gospoda rok em razvoju bivših okrajev Kranj, Ljublinua in Novo mesto za leto 1962, aktualna tudi v letu t963, je treba izpolniti v letu 1963 predvsem naslednje osnovne naloge: 1. Nadalje je treba večati obseg in sortiment proizvodnje in storitev, zn kar so pri dosedanjih dosežkih in upoštevajoč že izvršene in predvidene nove investicije podani vsi objektivni pogoji. Do bi se izboljšala struktura gospodarstva, je treba usmerjati investicijska sredstva v intenzivnejše razvijanje proizvodnje, v industriji predvsem r proizvodnjo z višjo stopnjo finali-zneije z relativno manjšo uporabo živega dela in z večjo usmeritvi So proizvodnje v izvoz, povečana vlaganja pa je treba zagotoviti tudi za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so važne za izboljšaš je preskrbe prebivalstva. S tako usmeritvijo ia i čim boljšim izkoriščanjem proizvajalnih zmogljivosti, reprodukcijskega materiala in živega deta ter s hitiej-šim obračanjem sredstev gospodarskih organizacij in z večjo prizadevnostjo subjektivnih faktorjev se pričakuje, da se bo povečala tudi produktivnost ter materialna osnova gospodarskih organizacij za njihov nadaljnji razvoj. 2. Posebno skrb je treba Še nadalje posvečati sistematičnemu proučevanju vseh oblik integriranja v gospodarstvu, ki naj temelje na podrobno proučenih tehnoloških in ekonomskih elaboratih, da se pri njihovem uresničevanju dosežejo čim večji gospodarski učinki. 3. Izvozu je treba posvetili vso pozornost zlasti glede kvalitete, sor-timenta in cene izdelkov, da bi se tako zagotovila konkurenčnost v zunanjetrgovinskih odnosih. Gospodarske organizacije naj stalno in sproti analizirajo tuj« tržišča zaradi piavočasnega in hitrega prilagajanja njihovim zahtevam. Glede reprodukcijskega materiala in opreme je treba težiti k zmanjševanju uvoza ter se v povečani meri usmerjati na uporabo domačih materialov. 4. Nenehen in hiter razvoj znanosti in tehnike terja večje upoštevanje najnovejših izsledkov znanstveno-raziskovalnega dela pri nadaljnjem razvoju in modernizaciji pioizvodnih procesov. Raziskovalne ustanove uaj bolj neposredno sodelujejo z gospodarskimi organizacijami in prvenstveno rešujejo naloge, katerih uresničitev omogoča sprejemanje čim racionalnejših ekonomskih odločitev in hitro praktično uporabo. 5. Stremeti je treba za nadaljnjim dvigom strokovne usposobljenosti' zaposlenih, ki naj bi ustrezala potrebam na delovnih mestih glede na nujnost uvajanja sodobnejših oblik proizvodnje m poslovanja. Gospodarskim organizacijam je treba zagotoviti boljšo pomoč s strani strokovnih organov občin, zbornic in strokovnih organizacij. 6. V okvirn skupnih naporov proizvajalcev zn nadaljnji porast proizvodnje in produktivnosti je treba zagotoviti večjo poslovnost komunalnih bank. ki naj s stalnim analiziranjem poslovanja gospodarskih organizacij izvajajo čim smotrnejšo politiko dodelievnnia kreditov v skladu z načeli čim ekn-nomičnejšega poslovanja gospodarskih organizacij. 7. Zagotoviti je treba hlfr»'šii in skladnejšo rasi osebne potrnJn*e in družbenega standarda z rastje produktivnosti in narodnega dohod-, ka, s čimer bo doseženo hitrejše večanje realne potrošnje in s tem tudi življenjske ravni delovnega človeka. 8. Se nadalje je treba razvijati delavsko in družbeno samoupravljanje. S tem v zvezi je treba posvetiti vso pozornost izdelavi statutov gospodarskih organizacij, kar naj ne bo samo formalno pravna naloga, temveč je treba s pravilnimi določili dati osnovo za racionalnejše poslovanje in skladno urejanje notranjih odnosov' v podjetjih. Prav tako je treba v pravilnikih o notranji delitvi dohodka v podjetjih zagotoviti potrebno stimulacijo za ustvarjanje prihrankov pri materialnih stroških. S povezovanjem interesov gospodarskih organizacij z družbenimi interesi je še naprej treba utrjevati komunalni sistem ter razvijati socialistične družbene odnose. II. PROIZVODNJA 1. Glede na obstoječe proizvajalne zmogljivosti, njihovo boljše izkoriščanje in boljšo organizacijo dela, predvidene nadaljnje investicije ter pričakovano povečanje izvoza se predvideva, da se bo v letu 1961 skupni fizični obseg proizvodnje in storitev povečal za okoli 11 odstotkov, tako da bo rast proizvodnje hitrejša kot v preteklem letu. Predvideva se tudi relativno hitrejša rast družbenega proizvoda, kar ustreza temeljni usmeritvi gospodarskega razvoja. V industriji, ki daje 57*/« družbenega proizvoda oziroma 52 °/o narodnega dohodka celotnega okrajnega gospodarstva, se bosta družbeni proizvod in narodiii dohodek povečala za nekoliko več, kot znaša povprečje za celotno gospodarstvo. Močnejši porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot v preteklem letu je predviden tudi v gospodarskih panogah, katerih razvoj je tesneje povezan z nadaljnjo rastjo osebne potrošnje in družbenega standarda. 2. Na področju industrije se bo povečala proizvodnja vrednostno za okoli 12*/«. Predvicleni porast industrijske proizvodnje bo dosegljiv predvsem zaradi boljšega izkoriščanja proizvajalnih zmogljivosti, nekaterih že izvršenih in nekaterih v letu 1963 predvidenih rekonstrukcij, ob minimalnem povečanju števila zaposlenih. Zato je potrebnov da se industrijsko podjetja v večji meri usmerijo no proizvodnjo za izvoz in pospešeno analizirajo potrebe zunanjih tržišč ter prilagajajo tem potrebam svoj proizvodni sortiment in cene. Posebno skrb je treba posvetiti hitrejši rasti proizvodnje v kovinski in elektroindustriji, zlasti še v strojegradnji ter v kemični in usnjarski industriji, kjer obstoječe zmogljivosti še niso izkoriščene v zadostni meri. Predvidene dolgoročnejše rekonstrukcije naj sc čim hitreje izvedejo. Čimbolj je treba uvajati proizvodnjo visokofinalizi-ranih izdelkov, ki so zanimivi tudi za izvoz. Upoštevajoč povečanje investicij na področju kmetijstva je treba tudi hitreje razvijati proizvodnio tistih industrijskih strok, ki bodo v povezavi s kmetijskimi gospodarskimi organizaeiiami razširjale predelavo kmetijskih pridelkov. Izrabljenost in zastarelost osnovnih sredstev nujno terja njihovo nadomestitev s sodobno opremo ob vzporedni odpravi grl. Zato naj go- spodarske organizacije iidelajo temeljito proučene načrte za rekonstrukcijo svojih obratov. Za čim boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti je treba razširiti delo v več izmenah, da se dosežejo znatnejši prihranki sredstev in njihovo hitrejše obračanje. To še posebno nujno zahteva sedanje hitro ekonomsko zastarevanje osnovnih sredstev in uvajanje vse bolj spopolnjenih proizvodnih postopkov in izdelkov. Pri tem pa morajo industrijske gospodarske organizacije čim racionalneje izko-riščati reprodukcijski material, zlasti iz" uvoza. Da bi proizvodnja nemoteno in enakomerno potekala, pa je treba odstranjevati težave, na katere zadeva preskrba z reprodukcijskim materialom iz domače proizvodnje in iz uvoza. Industrijske gospodarske organizacije naj še naprej izboljšujejo organizacijo dela ter na potrebna delovna mesta naineste strokovno usposobljen kader, kar je posebno važno za vodilna mesta. Pri izkoriščanju obratnih sredstev je treba doseči čim ugodnejši koeficient obračanja, pri čemer "je treba iskati možnosti skrajševanja proizvodnih ciklusov, odpravljati prevelike in netkurantne zaloge blaga, uvajati prožnejšo politiko cen, zlasti pri prodaji slabše ido-čih in nesezonskih artiklov ter se čim hitreje usmerjati na proizvodnjo, ki zagotavlja večjo tržnost izdelkov. Investicije morajo temeljiti na načelu čimvečje rentabilnosti z usmeritvijo no takšne zmogljivosti, ki zagotavljajo proizvodnjo za povečanje izvoza. Zagotavljajo naj tudi večjo specializacijo s hitrejšim razvijanjem vseh oblik integracije, kar noj omogoči gospodarskim organizacijam racionalnejšo proizvodnjo ter uspešnejše nastopanje na zunanjem tržišču. 3. Na področju kmetijstva naj občinski ljudski odbori izdelajo plan perspektivnega razvoja družbenih posestev zaradi določitve površin, ki so potrebne za njihovo nadaljnjo razširitev. V skladu s to usmeritvijo je treba mobilizirati Čimveč finančnih sredstev zlasti za kritje lastne udeležbe pri nakupu zemljišč. Temu namenu je treba prilagoditi tudi politiko oblikovanja in uporabe občinskih skladov za i>ospeševanje kmetijstva. Povečanje kmetijske proizvodnje zahteva doslednejše izvajanje odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih in bolje organizirano pogodbeno sodelovanje. Kmetijska posestva naj z vsemi možnimi ukrepi povečajo intenzivnost izkoriščanja zemljiških površin. Posebno pozornost noj posvete izboljševanju novo pridobljenih zemljišč. Obrati družbenih posestev naj proizvodnjo čimbolj specializirajo, z agrotehničnimi ukrepi, z boljšo organizacijo dela in z ustreznim nagrajevanjem pa povečajo produktivnost. Zaradi boljšega preskrbovanja mest in industrijskih središč je treba povečati proizvodnjo vrtnin in sadja, zlasti v družbenem sektorju. Zato je treba izvesti v vrtnarskih obratih obsežnejše melioracijske ukrepe, sadjarsko proizvodnjo pa organizirati v okviru velikih sadjarskih obratov. Na področju živinoreje je treba povečati stalež goveje živine in boli stimulirati proizvodnjo mleka. Tudi na tem področni ie trebn še nndnlie razvijati pogodbeno sodelovanje. 4. Gozdarstvo predstavlja v okraju važno gospodarsko panogo, od katere proizvodnje so odvisne mnoge druge dejavnosti. To pa narekuje usmerjenost gozdarstva v boljše izkoriščanje lesne mase in v večje prilagojevanje proizvodnje gozdnih sortimentov potrebam celotnega gospodarstva. Da bi zagotovili trajnost gozdarske proizvodnje, je treba potrošnjo lesa za obdelavo in predelavo ter za izvoz uskladiti s sečnjo v mejah določenega etata. Doseči je treba skladnejše odnose med cenami posameznih gozdnih sortimentov in ekonomsko stimulirati proizvajalce za izdelavo sortimentov, ki v končni fazi potrošnje zagotavljajo večji gospodarski učinek. Zaradi omejenih količin je treba porabo lesa nadomeščati z drugimi materiali povsod tam, kjer je to možno. Večjo pozornost je treba posvetiti negi in melioraciji gozdov in pospešiti urejevalna dela v zasebnih gozdovih ter prilagoditi načrte novim oblikam gospodarjenja v teh gozdovih. V gozdno gospodarskih območjih, kjer so urejeni vsi gozdovi ali pa gredo urejevalno dela h kraju, je treba takoj pričeti s pripravo gospodarskih načrtov za ta območja. Zarodi racionalnejšega in naprednejšega upravljanju je treba gospodarjenje v gozdovih zasebnega sektorja poveriti gozdnim gospodarstvom v okviru gozdno gospodarskih območij. Občinski ljudski odbori naj v okviru gozdno gospodarskih območij v letu 1963 ustanove medobčinske gozdne sklade za financiranje skupnih nalog za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. 5. Večjo pozornost je treba posvetiti nadaljnjemu razvoju turizma kot eni izmed gospodarsko najbolj rentabilnih dejavnosti, za kar obstajajo na območju okraja vsi objektivni pogoji. Razvoj turizma mora biti usmerjen v pivi vrsti v povečanje inozemskega turizma. Turizem naj se razvija na podlagi programov, izdelanih za posamezna turistična območja. 2e obstoječe programe je treba dopolniti v skladu s sedanjimi razvojnimi tendencami in čimprej pričeti z izdelavo programov za območja, za katera se niso izdelani. Prav tako pa je treba z ustrezno politiko cen. ustvarjanjem pogojev za preživljanje dnevnega in tedenskega počitka, z organizacijo letovanj in z večjo propagando v drugih republikah povečati tudi domači turizem. Razpoložljive kapacitete le treba intenzivneje izkoriščati celo leto. Z ustreznejšo diferenciacijo cen za razna obdobja bi bilo mogoče pritegniti turiste tudi v ncee-zonskih mesecih. Povečati je treba tudi izkoriščanje zmogljivosti v počitniških domovih, za kar naj prvenstveno skrbijo ustanovitelji teh domov v sodelovanju z družbenimi organizacijami in potovalnimi agencijami. Za pospešen razvoj turizma se predvidevajo večja vlaganja sredstev, ki jih je treba prvenstveno nameniti za dokončanje že začetih del ter zn izgradnjo objektov in naprav, ki bodo zagotovili še v letošnjem letu večje ekonomske uspehe, posebno v inozemskem turizmu. Se nadalje je treba pospeševati in razviiati vkl jučevan ie zasebnih turističnih sob v turistični promet, nre<1v«'»m zaradi pomembnosti nii-hovih kapacitet v okraju ter vpli- vati na izboljšanje kvalitete storitev zasebnikov. Spričo vse večjega zanimanja za gradnjo wcokend naselij in drugih turističnih objektov naj občinski ljudski odbori čimprej določijo v ta namen ustrezne lokacije. Večjo skrb je treba posvetiti tudi izboljšanju kvalitete in izbire v turistični ponudbi, ki se naj kaže predvsem v večji potrošnji inozemskih turistov. Večja potrošnja inozemskih turistov noj bo rezultat usklajenega sodelovanja vseh v razvoju turizma sodelujočih panog, tj. gostinstva, prometa, trgovine, obrti, komunalne dejavnosti, kakor tudi ostalih gospodarskih in drugih organizacij, ki lahko s svojim delovanjem pripomorejo k izboljšanju in večji pestrosti turističnih uslug. Zato bodo morale vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije z izboljšanjem svojih uslu(? in večjo aktivnostjo v nakazani smeri predvsem v turističhih krajih, gospodarskih središčih in tranzitnih mestih ter na območjih, ki so vključena v maloobmejni promet, skrbeti za Čimvečji devizni priliv. 6. Gostinstvo, ki nudi v turizmu izmed vseh gospodarskih panog največ uslug, mora skrbeti predvsem za izboljšanje pogojev poslovanja in za kultnrnejše nudenje uslug. Pospeševati je treba integriranja zainteresiranih gospodarskih organizacij, ki naj bodo ekonomsko utemeljena in ki bodo ustvarjala pogoje za smotrnejše izkoriščanje že tako skromnih sredstev za modernizacijo poslovanja, predvsem z vidika higiensko-telinične ureditve gostinskih obratov. Spričo dejstva, da se v sedanjih pogojih vse bolj uveljavlja izletniški turizem, za katerega so pomembni tudi zasebni gostinski obrilti, je treba na območjih, kjer ni pogojev za ustanavljanje rentabilnih obratov družbenega sektorja, z ustreznejšo davčno politiko spodbujati zasebnike k ustanavljanju in razvijanju manjših gostišč. Posebno skrb je treba posvetiti razširitvi kapacitet družbene prehrane kot izrazito deficitarne veje v tej panogi. Zaradi vse večjih zahtev sodobnega turizma postaja problem kvalificirane delovne sile v gostinstvu vedno bolj pereč. Predvsem primanjkuje sposobnega komercialnega in vodilnega kadra. Zato je treba s primerno stimulacijo pritegniti več absolventov " višjih in visokih šol. Za primerno zasedbo delovnih mest v novozgrajenih gostinskih obratih p» je treba skrbeti že vzporedno z gradnjo teh objektov. 7. Za nadaljnji razvoj prometa ie predvsem treba modernizirati železniški promet, ki naj se usposobi za uspešnejše opravljanje vse bolj zahtevnih prometnih uslug. Zato je treba nameniti več sredstev obnovi in modernizaciji železniškega omrežja in prevoznega parka. Avtoprometna podjetja pa naj » tesnejšim sodelovanjem z železniška transportno službo in s potrebnim* integracijami dosežejo smotrnejša razporeditev območij svojega udejstvovanja. Z bolj urejenimi voznim1 redi naj zagotove racionalnejše i*" koriščanje razpoložljivih prevoznih sredstev, ustrezno sprostitev in vklj®" Čitev na relacijah, na katerih je zaradi naraščajočega potniškega premetu nujno potrebna uvedba novih in dopolnitev obstoječih prog. Posebno pozornost je treba Pj' svetiti tudi smotrnejši tarifni pon" tiki v železniškem in javnem cestnem prometu. glasnik ST&AN 127 Podjetje PTT naj že v letu 1963 skuša dokončati modernizacijo avtomatskega telefonskega omrežja in izgradnjo visokonapetostnega siste-jna povezave kablu na liniji Ljubljana—Kranj—Jesenice z vzpored-nim povečanjem števila telefonskih priključkov. Za čim smotrnejše vzdrževanje cestnega omrežja na območju edot-uega okraja naj se zagotovi izgrad-nJa potrebnih obratov, delavnic, garaž in skladišč ter nabava potrebne mehanizacije. Potreba rednega vzdrževanja cestišč v okraju zahteva tudi s odobriš0 mehanizacijo v cestnem proštu. **] so samo v predelu Gorenj-t * štirje mednarodni prelazi, od Haterih morajo biti trije stalno pre-Vo*n' ze sedaj, po dograditvi zvezne ceste Naklo—Podljubelj pa l>o moral 6 , redno vzdrževan tudi prelaz Preko Ljubelja. & Na področju gradbeništva je treba zagotoviti boljše izkoriščanje »goječih zmogljivosti. To bo mo-doseči z boljšo organizacijo aela, racionalnejšo uporabo obstoječe mehanizacije in z večjo kontinu-‘teto gradenj. Ker inia gradbeništvo še vedno sezonski značaj, bo treba vprvi vrsti “mejiti vplive vremena. Z nabavo ustrezne strojne opreme bi bilo tre-r® delovne procese še nadalje mehanizirati. Ugotoviti je treba, da traja gradnja pri nas še vedno pre-d° kar vpliva na podražitev gradbenih dol in zakasnelo aktiviza-?i<*. objektov. Zato naj bi investi-“rJi v bodoče oddajali dela le ti-um izvajalcem, ki so s svojo teh-•caio opremljenostjo in strokovnimi . adn sposobni kvalitetno in hitro ■zviniti prevzete posle. Zaradi vedno bolj perečega ,sta-i “^?ujsHega problema je treba s ii.£ x' 0BVOK<>čiti gradbenim podjet-Kradnjo stanovanj za b(5o nr^ rU Zn ‘a stzinovunj« naj oocio predvsem tipski. r.i ro,zvajalna podjetja bodo ino-oljcnj nv bi smela za- neJ!. ^ *rK°vini bo treba zaradi ujeti z- 111 oogostranskega pomena islta-tržišz 4 pestre oblike za poživitev iodn^f'• • n“ območjih mest in Yins ‘r'j.kih središč. Zato naj trgo-vlnl»Cx- gospodarske organizacije skl i ^,n,več sredstev iz namenskih Ra , “V razširitev maloprodajnemu,, ‘u v modernizacijo teh- o mogoče doseči predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti in naraščanjem produktivnosti, ki sc bo na območju okraja v primerjavi s prejšnjim letom povečala za okoli R*/«. Pričakovano povečanje produktivnosti temelji tudi nn že izvršenih rekonstrukcijah in na vplivu novih investicij, na odpravi pomanjkljivosti v sistemu delitve dohodka, na uvajanju in izpopolnjevanju spod-budnejŠih oblik nagrajevanja po delu, na uvajanju novih tehnoloških postopkov ter na ustreznih ukrepih gospodarskih organizacij na področju organizacije dela. Pričakovani gospodarski razvoj, ki naj ga omogočata predvsem racionalnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in večja mehanizacija proizvodnje, kakor tudi sodobnejši proizvodni postopki in boljša organizacija dela, pa mora temeljiti tudi na strokovno ustreznejši zasedbi delovnih mest in na dvigu ravni strokovne usposobljenosti zlasti zaposlenih na vodilnih mestih v gospodarstvu. Dvig strokovne usposobljenosti jc treba uskladiti z novimi zahtevami delovnih mest, ki jih narekuje nova organizacija dela in uvajanje sodobnejših delovnih procesov. Zato je treba izobraževati kadre na delovnih mestih predvsem v ustreznih trcnažuih centrih in z drugimi dodatnimi oblikami strokovnega izobraževanja. • Posebno pozornost je treba posvetiti tudi nadaljnjemu prilagajanju učnih načrtov strokovnih šol potrebam gospodarskih organizacij na sedanji stopnji njihovega razvoju, kakor tudi glede na njihovo perspektivo. Spričo nadaljnjega izvajanja rekonstrukcij v važnejših industrijskih strokah sc pričakuje v letu 1963 in v nadaljnjem razdobju relativno zniževanje števila zaposlenih v teh dejavnostih. To narekuje temeljitejše usmerjanje zaposlovanja predvsem v terciarne dejavnosti, kjer se ugotavlja še vedno občutno pomanjkanje kadra, zlasti strokovnega. Občinski ljudski odbori naj poskrbe, da sc zavodi za zaposlovanje delavcev strokovno pripravijo na tako politiko in pravočasno izvedejo predpriprave za njeno smotrno in kontinuirano izvajanje. Pri tem je treba posvečati vso pozornost vprašanju zaposlitve ženske delovne sile v predelih, kjer le-ta preostaja. Povprečno število zaposlenih sc bo v letu 1963 povečalo v družbenem sektorju gospodarstva v primerjavi' r. letom 1962 za okoli 34/«, v negospodarskih dejavnostih pa za okoli 4 °/e. Ob predvidenem gibanju zaposlenosti v letu 1963 bi od skupnega števila zaposlenih odpadlo na gospodarstvo 79 •/«, na negospodarske dejavnosti pa 21 %. V okviru ukrepov, ki so jih izvedli ljudski odbori, gospodarske zbornice in družbene politične organizacije, je treba še naprej razvijati raziskovalne ustanove ter jim omogočiti, da sc čimbolj neposredno vključujejo v proces proizvodnje, da se v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami omogoči uvajanje novih delovnih metod ob uporabi sodobnejših proizvodnih sredstev. Taka usmeritev je potrebna zlasti spričo dejstva, da večina gospodarskih organizacij ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi in podobnimi institucijami oziroma biroji, zaradi česar naj some gospodarske organizacije dajejo pobudo za raziskovalno delo, raziskovalni zavodi in instituti ter podobne organizacije naj pa hitro rešujejo prevzete naloge, da omogočijo gospodarskim organizacijam na tej osnovi sprejemanje čim racionalnejših ekonomskih odločitev. V nakazanem smislu morajo vsi prizadeti faktorji skrbeti, da sc nova vlaganja^ načelno izvedejo samo tam, kjer so že vnaprej zagotovljeni optimalni učinki, predvideni na podlagi ugotovitev sodobnih znanstvenih izsledkov. IV. INVESTICIJE Investicijska dejavnost v družbenem sektorju gospodarstva sc bo v letu 1963, v primerjavi s preteklim letom povečala za okoli H*/«, pri čemer je treba upoštevati, da so bile skupne naložbe v osnovna sredstva v preteklem letu relativno visoke. Glede na to bo realizacija v letu 1963 predvidenih gospodarskih inve- sticij terjala velike napore in skraj- . no racionalno uporabo razpoložljivih sredstev, z večjim poudarkom na . ekonomičnosti ter rentabilnosti investicij, predvsem z usmeritvijo v izvoz. Struktura investicij bo v letu 1963 ugodnejša za industrijo, do česar prihaja zaradi večjih vlaganj v tem letu za rekonstrukcijo Železarne Jesenice. V industriji se bodo naložbe relativno močneje povečale šc v kovinski in elektroindustriji, v industriji gume tfcr v kemični industriji. V ostalih panogah se pričakuje povečanje naložb zlasti na področju kmetijstva, turizma in gostinstva. Vlaganja, ki bodo opravljena v obliki rekonstrukcij ali razširitev, morajo zagotoviti predvsem čimveč-jo mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, ob upoštevanju zadnjih dognanj znanosti in tehnike. To naj omogoči masovnost in kvalitetnost proizvodnje ob istočasni večji specializaciji in kooperaciji med podjetju V ta namen je potrebno, da zainteresirane gospodupske organizacije pravočasno pripravijo potrebne programe in projekte, ob večji vključitvi in upoštevanju izsledkov znan-stvcno-raziskovalnih ustanov in projektantskih organizacij. Pri investicijah v letu 1963 je treba dati prednost predvsem nabavi opreme, zlasti za odpravo grl, med-.. tem ko je treba gradnje omejiti le na skrajno nujno mero. Težišče financiranja investicij pa mora biti na lastnih sredstvih gospodarskih organizacij. Pri tem mora združevanje .sredstev, zlasti preko bančnih organizacij odigrati čim važnejšo vlogo, tako na področju gospodarskih kot tudi negospodarskih investicij, kolikor posamezne gospodarske organizacije in politično teritorialne enote same nimajo na razpolago potrebnih sredstev. V nakazanem smisla naj se gospodarske organizacije v čim večji meri odzovejo akciji za vpisovanju obveznic pri Splošni gospodarski banki LRS, kar naj zagotovi po eni strani večjo koncentracijo investicijo , skih sredstev, po drugi strani pa nudi zagotovilo podjetjem za uresničitev njihovih razvojnih programov. Pozitivna stremljenja gospodar-. skih organizacij v nakazanem smislu morajo podpirati tudi pristojni občinski ljudski odbori na ta način, da zagotove v okviru svojih družbenih investicijskih skladov potrebna sredstva predvsem tam, kjer se gospodarske organizacije udeležujejo natečajev za pridobitev dolgoročnih investicijskih sredstev iz družbenih . investicijskih skladov višjih politično teritorialnih enot. ., V. GOSPODARSKI ODNOSU Z INOZEMSTVOM , V letu 1963 jc treba šc naprej iskati vse možnosti za povečanje izvoza. Računa sc s povečanjem za 39*/«. V strukturi izvoza bo odpadel pretežni del na industrijo, v primerjavi s preteklim letom pa bo močneje porastel tudi izvoz kmetijskih proizvodov in proizvodov iz gozdarstva. Za hitrejše naraščanje izvoza je potrebna čim hitrejša prilagoditev proizvodnje zahtevam zunanjih tržišč glede, sortimenta. kvalitete in cen, posebno pa tudi glede točnosti pri izpolnjevanju dobavnih rokov. Povečano vključevanje v mednarodno menjavo postavlja gospodarske organizacije zaradi nizke produktivnosti oziroma visokih proizvodnih stroškov pred problem konkurenčne sposobnosti na zunanjem tržišču. Za doseganje ugodnejših go-- spodarskih uspehov na tem področ-' ju morajo zato zlasti industrijske gospodarske organizacije posvetiti posebno pozornost materialnim stroškom, ki predstavljajo pomemben element v lastni ceni. Reprodukcijski material, zlasti inozemskega izvora, morajo izkoriščati čimbolj smotrno in racionalno ter se truditi za doseganje čimmanjšega kala, kvaru in loma. V čimvečji meri naj sc usmerjajo na domače vire ter zmanjšujejo uvoz reprodukcijskega materiala, vzporedno s tem pa iščejo možnosti za uporabo novih domačih materialov. Upoštevajoč obstoječe proizvodne pogoje, ki že danes omogočajo proizvodnjo bolj zahtevnih izdelkov in višoko stopnjo finalizacije, je treba predvsem zaradi povečanja izvoza še nadalje skrbeti za čimholjšo kakovost, uporabnost in zunanji videz izdelkov. Pričakuje se, da se bo v letu 1963 najbolj povečal izvoz opreme ter izdelkov elektroindustrije, tekstilne, lesno-prcdelovalne, kovinske in usnjarsko-obutvene industrije. Težišče izvoza mora biti na finalnih izdelkih, ki zahtevajo visoko stopnjo obdelave, izkoriščati pa je treba tudi možnosti za opravljanje uslug tujim naročnikom, posebno z aranžmaji v gradbeništvu in projektiranju. Da se zagotovi čimvečji porast izvoza, je potrebno organizirati in pospeševati ustrezne službe in ustanove, ki se bavijo z analizami zunanjega tržišča in zlasti okrepiti ko-njunkturno službo. Pri tem morajo odigrati pomembnejšo vlogo zunanjetrgovinske organizacije, ki naj z ustreznim jača-njem svojega strokovnega kadra omogočijo čimuspešnejše izvajanje naše zunanjetrgovinske politike. Na področju naporov za povečanje deviznega priliva, se mora v večji meri kot doslej uveljaviti še posebno turizem, ki predstavlja v okviru gospodarskih dejavnosti okraja najrentabilnejšo obliko izvoza. V ta namen je treba zagotoviti čimobsežnejši in kvalitetnejši sorti-ment turističnih uslug, zlasti v pomembnejših turističnih območjih okraja. 4. OSEBNA POTROŠNJA Pričakovano povečanje proizvodnje in produktivnosti v celotnem gospodarstvu okraja bo omogočilo tudi ustrezno povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih. Četudi v letu 1962 ni bil dosežen ustrezen porast, ker so se zvišali življenjski stroški, se računa v letu 1963 z večjo založenostjo tržišča, kar bo vplivalo na postopno stabilizacijo een in s tem tudi na močnejše večanje realne osebne potrošnje. S tem v zvezi pa je potrebno doseči tudi večje varčevanje na področju splošne potrošnje. Za izboljšanje preskrbe m založenosti tržišča je treba angažirati tako industrijske gospodarske organizacije kakor tudi kmetijska posestva in zadruge, da zagotove potrebne količine proizvodov za široko potrošnjo. V nakazanem smislu je zato potrebno tudi uskladiti politiko predpisovanja tistih družbenih dajatev, ki neposredno vplivajo na raven cen. potrošnega blaga. Zaradi širšega zadovoljevanja življenjskih potreb, zlasti v mestih in industrijskih središčih, in zniževanja življenjskih stroškov je treba vzporedno pospešeno ustanavljati in razvijati predvsem storitvene dejavnosti deficitarnih strok, posebno v okviril stanovanjskih skupnosti ter mestnih sosesk. Pri reševanju problemu preskrbovalne in servisne službe je treba posvetiti posebno pozornost izdelavi'in realizaciji urbanističnih programov, ki morajo upoštevati organizacijo družbenih centrov z vidika kompleksnega zadovoljevanja življenjskih potreb. V takih pogojih se računa, da bo znašalo predvideno povečanje realnih osebnih dohodkov na zaposlenega okoli 8Vo, medtem ko sc pričakuje povečanje fizičnega obsega osebne potrošnje za okoli 6,5 */*. Na povečanje skupnih sredstev za osebno potrošnjo bodo vplivali predvsem povečani osebni dohodki iz delovnega razmerja, pričakovana valorizacija pokojnin, ugodnejša politika najemanja potrošniških kreditov ter večje varčevanje na področju splošne potrošnje. VII. DRUŽBENI STANDARD IN DRUŽBENE SLUŽBE Skladno z razvojem proizvodnje in osebne potrošnje je treba v letu 1963 razvijati tudi dejavnosti družbenega standardu in ostalih družbenih služb. 1. Pospešeni razvoj gospodarstva zlasti v mestih in industrijskih središčih ustvarja vse večje nesorazmerje med razpoložljivim stanovanjskim fondom in naraščajočimi potrebami. Zaradi tega bo treba v letu 1963 pospešiti gradnjo stanovanj. Računa se, da bo skupaj v družbenem in zasebnem sektorju dograjenih 5900 stanovanj, od tega 1200 stanovanj za tržišče. Da bi se zagotovila izgradnja stanovanj v takem obsegu, bo treba skrajšati dograditvene roke. Vso pozornost bo treba posvečati tudi večji ekonomičnosti pri gradnji stanovanj. 1 Občinski ljudski odbori naj v večji meri prouče problem vzdrževanja obstoječega , stanovanjskega fonda ter naj temu primerno spremenijo uveljavljene predpise o delitvi stanarine. Za pospešitev stanovanjske graditve naj občinski ljudski odbor pravočasno določijo zazidalne okoliše, ki morajo biti usklajeni z urbanističnim razvojem posameznih naselij. Vzporedno s tem naj pravočasno zagotove tudi ureditev in razširitev komunalnih naprav. Spričo dejstva, da sama štano-vunjska graditev ne more v celoti zadovoljiti potreb občanov, ie treba zlasti v mestih in industrijskih središčih preiti od gradnje stanovanjskih kolonij k načrtni graditvi mestnih sosesk, kjer bodo zagotovljene tudi ostale potrebe občanov, kot so servisi, preskrba, vzgojnovarstvenc ustanove in podobno. Več prizadevanj bo treba vložiti tudi v usmeritev zadružnih graditeljev k blokovni graditvi stanovanj, kar naj se zagotovi s spodbudnejšo kreditno politiko. Občinski ljudski odbori naj prouče najprimernejše oblike predplačil na stanovanjsko pravico zasebnih stanovanjskih interesentov. Več pozornosti je treba posvetiti tudi načrtnejšemu razdeljevanju razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki naj omogoči pridobitev stanovanjskih pravic tudi tistim zaposlenim, ki v okviru svojih gospodarskih organizacij ne morejo uresničiti svojih želja. 2. Dosedanji ukrepi na področju urbanizma narekujejo, da je treba delo na teni področju v bodoče še bolj poglobiti. Z razvojem gospodarstva postaja namreč pomanjkanje urbanističnih programov vse resnejša ovira za nadaljnji razvoj načrtne graditve mest in industrijskih središč. Za urbanizacijo mest in naselij je treba vzbuditi zanimanje celotnega prebivalstva ter ustvariti potrebno javno mnenje, ki bo omogočilo izvajanje skladnejših ukrepov različnih organov na tem področju. Da se zagotovi skladen razvoj mest in obrobnih naselij, je treba čimprej omogočiti sprejem regionalnih in programskih urbanističnih osnov z izdelavo programov prometne mreže in predvidene namenske izrabe površin. Zaradi tega naj občinski ljudski odbori takoj prično s sistematičnim delom na tem področju v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi organi in ustanovami, predvsem pa v sodelovanju z občani. 3. Komunalnim dejavnostim je treba posvetiti enako skrb kot stanovanjskemu gospodarstvu zaradi njihovega močnega vpliva na proizvodnjo in osebno potrošnjo. Komunalne organizacije, ki imajo ustrezne pogoje poslovanja, naj se upravljajo po ekonomskih načelih poslovanja. Krajevne skupnosti naj bi neposredno nadzirale poslovanje komunalnih organizacij ter angažirale tudi sredstva državljanov za potrebe komunalne ureditve. Proučiti- je treba vprašanje komunalnih uslug, ki bi morale obsegati poleg rednih stroškov še stroške enostavne reprodukcije ter anuitete zn razširjeno reprodukcijo. Pri določanju teh cen je treba gledati na to, da te ne bi negativno vplivale na standard prebivalstva. Glede na obstoječe stanje komunalnih naprav, ki zaradi dotrajanosti in preobremenjenosti ne ustrezajo več zahtevam, je treba čimprej začeti s sistematičnim urejanjem in razširjanjem teh naprav. 4. Na področju šolstva je treba v letu 1963 predvsem zagotoviti potreben obseg sredstev za nemoteno delovanje osnovnega in drugostopenjskega šolstva, pri čemer je treba predvsem skrbeti za boljšo opremo šol s potrebnimi učili in drugimi učnimi pripomočki. Pri investicijah v osnovno šolstvo je treba skrbeti zlasti za racionalno trošenje investicijskih sredstev in stremeti za dokončanjem začetih gradenj šol v občinskih centrih in industrijskih središčih. Zaradi občutnega pomanjkanja zmogljivosti srednjih strokovnih šol jc nujno treba pričeti z novogradnjo gradbene tehniške šole v Ljubljani ter dograditi in adaptirati druge prostore za potrebe teh šol. Treba je stremeti za kvalitetnejšim delom izobraževalnih centrov za delavce, ki jih jc treba ustanavljati povsod tam, kjer jih še ni. Za to morajo še posebej skrbeti gospodarske organizacije in družbene službe. Posebno skrb je treba posvetiti izobraževanju učnega kadra v poklicnih šolali, kjer poučuje precej učnih moči, ki nimajo izobrazbe, kakršno zahtevajo predpisi o verifikaciji teh šol. 5. Na področju kulture jc potrebno v letu 1963 težiti k razširjanju mreže knjižnic in še posebej dejavnosti matičnih knjižnic. Delo zveze svobod in prosvetnih društev je treba razširjati predvsem ob pomoči in sodelovanju profesionalnih ustanov ter z medsebojnimi gostovanji in prireditvami širiti množično prosvetno delo. Posebno skrb je treba posvetiti delu kiilturno-vzgojnih ustanov za otroke in mladino ter njihovo delo pravilno usmerjati. Okrepiti jc treba mrežo kinematografov in izboljšati njihovo ureditev. Nadaljevati jc treba tudi z obnovitvenimi deli na področju spomeniškega* varstvu. Urejevati je treba spomenike v spomeniških krajih, na grobišču talcev v Ljubljani in na ostalih grobiščih NOB. Za okrepitev in razmah kulturno-prosvetne dejavnosti je treba^v letu 1963 dokončati graditev nekaterih kulturnih domov. V večji meri je treba skrbeti tudi za napredek telesne kulture in posvetiti večjo pozornost graditvi iu vzdrževanju športnih objektov zlasti po šolah in v okviru stanovanjskih skupnosti. 6. Organizacijska okrepitev in izpopolnitev strokovnih zdravstvenih zmogljivosti zaradi izboljšanja zdravstvene službe narekujejo v letu 1963 naslednje naloge: — začeti je treba z gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani z 820 do 850 posteljami; pri tem jc treba zgruditi predvsem oddelke, ki so kritično nezadovoljivi v sklopu medicinskega zdravstvenega centra v Ljubljani; — v skladu s to prioritetno zdravstveno gradnjo jc treba reševati organizacijske oblike na polikliniki v Ljubljani, ki naj deluje kot specialistično dopolnilo osnovne zdravstvene službe in kot sprejemno ambulanto bolnišnice v Ljubljani; ! — nadaljevati jc treba z izgradnjo nedokončanih objektov osnovne zdravstvene službe ter po planiranih fazah nadaljevati gradnjo splošne bolnišnice v Trbovljah, Novem mestu in na Jesenicah ter dograditi bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju; — začeti oziroma nadaljevati je treba s pripravami za gradnjo zdravstvenih domov v krajih, kjer so zdravstveni domovi stari. Nadaljevati je treba z začetimi adaptacijami in napraviti oziroma dokončati načrte za gradnjo ostalih objektov osnovne zdravstvene službe; — mladinsko klimatsko zdravilišče v Kraljeviči je treba usposobiti za celoletno obratovanje; — zaradi občutne potrebe po strokovno-organizacijski opori zdravstvene službe in upoštevajoč zakonite obveznosti je treba okrepiti delo zdravstvenih centrov oz. zavodov, k* opravljajo posle zdravstvenih centrov; — preventivnemu zdravstvenemu varstvu jc treba nuditi vso organizacijsko in finančno oporo ter jc treba v ta namen strokovno, kadrovsko i" finančno okrepiti to službo na terenu; — zdravstveno zavarovanje kmetijskih jiroizvnjulcev jc treba raZ" vijati v smeri razširjenega zdravstvenega varstva, pri čemer je treba uskladiti ustrezne predpise bivši>! treh okrajev in upoštevati možnost' in sredstva prizadetih skladov socialnega zavarovanja in občin te< pravilno obremeniti kmetijske pfO' izvajalce; —- zdravstveni zavodi, njihovl družbeni in samoupravni organi t®* pristojni sveti za zdravstvo pri ljudskih odborih naj še nadalje razvija' jo novo socialistične pridobitve * zdravstvu s tem, da pravilno razp0' rejujo lastim sredstva na osebne dohodke in sklade, krepijo strokovnost svojega dela in v splošnem •*’ boljšujejo zdravstveno varstvo PrC' Rivalstva. 7. Na področju socialnega v»r' stva zahteva poglobljena skrb * človeka hitrejši razvoj strokovne? socialnega dela na širšem področj' zaradi česar jc treba predvsem rU vijuti centre za socialno delo, za ® glasnik STKAN 129 lovanjc katerih noj bi občinski ljudski odbori zagotovili potrebne materialne in kadrovske pogoje. Posebno skrb morajo socialne službe posvetiti mladini, ki je potrebna socialnega varstva, pospeševanju in razvijanju rejništva in kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. okrb Ža invalide in borce NOB »Jihove otroke mora tudi v letu , r ostati prvenstvena naloga pri-■tojmh organov občinskih ljudskih oborov in organizacij zveze borcev, * naJ. hitreje# rešujejo predvsem sta-žencc Nog' t*ru®< probleme udele- Razširjajo in izboljšujejo naj še udi vse oblike otroškega var-vu. In nnj predvsem krajevne upuosti v povezavi z drugimi organizacijami in strokovnimi služba->. skrbc za ureditev manjših prostorov v stanovanjskih blokih v te mene, s čimer bo omogočeno, da odo vključeni v varstvo vzgojne slu nove ali druge oblike varstva vsi roči, ki so potrebni vzgoje in var- f ta v tako je treba v letu 1963 lie '1,^1 s*cr^)c*' za izboljšauje živ-jenjskih pogojev v domovih pečit- U fi'1 v8 ray~^*r'tcv teh kapacitet. Z novo organizacijo sociulnc-6« zavarovanja v letu 1963 je treba lte t s.am.ouI,rav»ih organov te služim s ,t>eti za vsestransko smotrno porabo sredstev za socialno zava- sl TiC' pr' ^cmcr ne sme priti do abše oskrbe zavarovancev, pač pa večjega varčevanja teli sredstev. Razpoložljiva sredstva, ki jih ko-skupnosti socialnega zava-lahko dajejo kot kreditna : ^ va za investicije v zdravstvo, nit*1 naiaFati predvsem za okre-„i®v *n izboljšanje osnovne mreže zdravstvenih ustanov. VIIL upORABA SREDSTEV SKLADOV Ciia*nkvU1/d tudi položaj in funk-S tPT„ lnskih 'n okrajnih skladov. vloen1 l z7czi se tudi zmanjšuje riav , taJa glede njegove nmtc- negospo- darskih ^g?Spotlursl V hv?eJavnosti-PodrnZ; ■ u a. Predvidevanji na 1963 tu.Vd^^aticij je treba v letu PrilnoJi?!. '*° uporabe sredstev zneo-5 • 1 osn<>vnim načelom žveplana N"iiepu^iškefa družbenega Usmeri ,.Jlhova sredstva je treba tej. naložbe, pri' katerih to vil,. i,e lz teh skladov zago-dnicii1Pj1<^Litcv večjih sredstev iz družbenih skladov. vanin >s*cv?j°8 mehanizem obliko-n”di bol?dSt|P^ P.r<'ko skladov, ki kontin, • o^joktivne možnosti za d~* tur vsr. P0’,1*1^110-teritorialnih enot trebn iV, 1? poslovnost bank, je za zb i do j ut i dolgoročnejše načrte skla.zn.l>sti ekonomskih oblik ffaaizneiL*1 ,|l0 gospodarske or-tvi Čist,.! T^dbujale k taki deli-Večjj ' ifa dohodka, da se zagotovi • fAti« sr-,i5i" slovm, n'111 naj se zlasti tudi po-jQjo nn l- Prvenstveno usmer-s'ranie zl,'ranjc in smotrno pla- v°j trosim*ilSlcv za nadaljnji raz-Jy6°spodarstva. ljudski " n 8.tuko usmeritvijo naj ali n-i. ' lflri Postopoma ukinejo strežno združijo tiste skro- mne namensk"e sklade, ki so sc v preteklem razdobju pokazali kot nezadostni zu učinkovitejše usmerjanje investicijskih naložb, ter v okviru ustreznejšega sistema oblikujejo močnejše namenske sklade. Upoštevajoč napore, ki jih bo treba v letu 1963 vložiti za hitrejši razvoj kmetijstva, je priporočljivo, da občine oblikujejo in okrepe posebne namenske sklade za razvoj te gospodarske dejavnosti. Ta sredstva nuj sc uporabijo predvsem za odkup zasebnih kmetijskih obdelovalnih površin, ki naj zagotove v bližnji perspektivi družbenim kmetijskim organizacijam doseganje višje stopnje dohodka in rentabilnosti. V te sklade naj sc steka tudi ustrezni del dohodkov družbenega investicijskega skladu v skladu s potrebami podjetij in strukturo gospodarstva na območju komun. Glede na to, da je razvoj obrti in terciarnih dejavnosti v preteklih letih relativno zaostajal, je potrebno, da se ustanove tudi namenski skladi za razvoj obrti, pred vsem »služnostnega značaja. Na območjih, kjer je treba reševati skupno problematiko vseh terciarnih dejavnosti, naj se ustanove skupni namenski skladi. Pri zbiranju sredstev za te sklade je treba čimbolj odpravljati še obstoječe loknlističnc tendence in zaprtost posameznih komun ter upoštevati načela čim ekonumičnej-šega poslovanja teh dejavnosti na območju določenih središč. V večji meri kot doslej je treba piistojniin družbenim organom oziroma upravnim odborom skladov zagotoviti samostojnost odločanja pri dodeljevanju sredstev teh skladov, da se trošenje teh sredstev čimbolj vskludi s potrebami razvoja. Da bi se dosegli postavljeni cilji gospodarsko-družbenegn razvoja okraja v smislu teh načel, se predvideva uporaba posameznih okrajnih skladov ob upoštevanju politike uporabe sredstev zveznih in republiških skladov takole: 1. Sredstva okrajnega investicijskega sklada bo treba ob upoštevanju spremenjene vloge republiškega investicijskega sklada zaradi prenosu obveznosti iz splošnega investicijskega sklada uporabiti predvsem za vlaganja v tiste gospodarske panoge, ki so pomembne za celotno naše gospodarstvo. Razpoložljiva sredstva sklada se bodo z upoštevanjem še pred združitvijo okraja sprejetih obvez uporabila: a) na področju industrije: za udeležbe pri realizaciji tistih investicij, ki so predvidene v perspek- tivnem razvoju !n katerih cilj je bistveno povečanje prbj/. v odlije iu produktivnosti ter doseganje visoke rentabilnosti; to velja predvsem za področje elektroindustrije, kemične, kovinske, nekovinske, lesne ter grafične industrije; b) na področju kmetijstva: predvsem nakup obdelovalnih zemljišč zaradi razširitve kmetijskih posestev ter zu gradnjo furin bekouov in farme nešnic; c) na področju turizma in prometa: zu investicije, ki so pomembne za razvoj turizma kot kompleksne gospodarske dejavnosti posebno zaradi podaljšanja turistične sezone (žičnice in pod.); • č) na področju gostinstva: dograditev in razširitev hotelskih ter za razvoj turizma pomembnejših drugih nastanitvenih zmogljivosti. 2. Sredstva okrajnega cestnega skladu se bodo glede nezadovoljivega stanja cestnega omrežja in mestoma katastrofalnih posledic zaradi vremenskih vplivov uporabila predvsem za popravila in redno vzdrževanje cest 111. reda. V ta namen se bodo sredstva sklada dodeljevala okrajnemu cestnemu podjetju v skladu s programom njegovega dela, pri čemer je treba dajati prednost predvsem'območjem, ki so važna za razvoj turizma. 3. Sklad za pospeševanje kmetijstva mora s čim smotrnejšo politiko dodeljevanja svojih sredstev predvsem pomagati v nadaljnjem razvoju socialističnega kmetijstva v okraju. V ta namen sc bodo sredstva uporabila prvenstveno za stroške organizacije ter za povečanje in urejanje zemljiškega fonda družbenih kmetijskih posestev, za pospeševanje poljedelske in živinorejske proizvodnje nasploh, za stroške priznavanja posevkov in selekcijo, za analize semenskega blaga in »motnih gnojil, za vzgojo kadrov ter za druge stroške v zvezi z organizacijo kmetijskih služb. 4. Sklad za skupno financiranje negospodarskih investicij bo namenil svoja sredstva predvsem za potrebno dopolnitev drugih negospodarskih skladov, da se z združitvijo namenskih sredstev zagotovi njihova čim smotrnejša uporaba pri financiranju pomembnejših objektov v okrajnem merilu na področju negospodarskih dejavnosti. Del sredstev tega sklada je treba zagotoviti tudi za udeležbo pri najemanju kreditov iz drugih virov, kar naj omogoči angažiranje čimveč ostalih sredstev v okraju. Pri dodeljevanju sredstev sklada naj sc čim dosledneje uveljav- lja način kreditiranja. Tako prakso je treba postopoma uvesti tudi na tistih področjih, kjer so se določene dejavnosti, vezane sicer neposredno na financiranje iz proia-čuna, doslej dotirale, da sc tudi na tem področju zagotovi bolj ekonomična poraba sredstev in spodbuja k bolj proučenim investicijam. Upoštevaje zlasti že 'prevzeto obveznosti iz prejšnjih let, se bo okoli tretjina sredstev sklada uporabila za odplačilo posojil, ostali dve tretjini pa zu modernizacijo nekaterih cest, za ohranitev naravnih znamenitosti turističnih središč, za ureditev varnostne in gasilsko službe, za financiranje nekaterih nujnih vlaganj na področju zdravstvu, prosvete in telesne kulturo ter za spomeniško varstvo in druge javne službe okrajnega značaja. 5. Medobčinski Sklad za financiranje strokovnega šolstva, ki se je v teku dosedanjega poslovanja že uveljavil kot nujno potreben za financiranje graditve večjih objektov okrajnega značaja, bo uporabil svoja sredstva za izdatke srednjega in srednjestrokovnega šolstva, pomemben pa je tudi delež sredstev, ki se bo namenil za novogradnjo gradbene tehniške šole v sklopu šolskega gradbenega centra. Takšna politika uporabe sredstev je v skladu s smernicami razvoja te dejavnosti na območju okraja, kjer se je zlasti v zadnjem času pokazala rešitev tega .vprašanja kot nujna in neodložljiva. ZAKLJUČEK Načela razvoja vseh dejavnosti v okraju, postavljena v sedanjih pogojih družbeno ekonomskega razvoja, naj ob upoštevanju smernic zveznega in republiškega družbenega plana ter zagotovljenih pogojev gospodarjenja služijo občinskim ljudskim odborom, gospodarskim in ostalim organizacijam za nadaljnjo konkretizacijo nalog, ki se morajo odraziti tudi v izvajanju nalog, postavljenih v družbenih planih občin in programih gospodarskih organizacij. Pri uresničevanju teh nalog je treba maksimalno izkoristiti vse možnosti in pogoie, da se doseže čim večja materialna osnova za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj okraja kot celote ter nadaljnje razvijanje in utrjevanje sistema samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov. Številka: 30-08/63. Datum: 5. aprila 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš L r. 7. seja okrajnega zbora in seia zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora dne 26. aprila 1963 116. Na podlagi 158. člena zakona o volitvali odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. I. LRS št. 11-92/63) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. 4. 1963 sprejel ODLOK o določitvi števila odbornikov okrajne skupščine in števila odbornikov, ki jih posamezne občinske skupščine z. območja okraja Ljubljane volijo y okrajno skupščino 1. člen Do izdaje statuta okraja Ljubljana sc s tem odlokom določa številčni sestav okrajne skupščine. 2. člen Okrajna skupščina ima 80 odbornikov. 3. člen V okrajno skupščino volijo po-samezne občinske skupščine z območja okraja naslednje število odbornikov: t. Občinska skupščina v Cerknici 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 2. Občinska skupščina v Črnomlju 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 3. Občinska skupščina v Domžalah 4 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 4. Občinska skupščina v Grosup-lju 3 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 5. Občinska skupščina v Hrastniku t odbornika, od tega v prvi mandatni dobi zu dve leti nobenega odbornika. 6. Občinska skupščina na Jesenicah 3 odbornike, od tega v prvi mandatni' dobi za dve leti 2 odbornika. 7. Občinska skupščina v Kamnika 3 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 8. Občinska skupščina v Kočevja 2 odbornika, od, tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 9. Občinska skupščina v Kranju 6 odbornikov, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 3 odbornike. 10. Občinska skupščina v Litiji 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 11. Občinska skupščina Ljublja-na-Ccnter 6 odbornikov, od tega v prvi mandatni dobi za dre leti" 3 odbornike. 12. Občinska skupščina Ljublja-na-Bežigrad 4 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 13. Občinska skupščina Ljubija-na-Moste-Polje 4 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 14. Občinska skupščina Ljublja-na-Siška 6 odbornikov, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 3 odbornike. 13. Občinska skupščina Ljublj«-na-Vič-Rudnik 7 odbornikov, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 3 odbornike. 16. Občinska skupščina v Logatcu 1 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti nobenega odbornika. 17. Občinska skupščina v Metliki 1 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve Jeti nobenega odbornika. 18. Občinska skupščina v Novem mestu 6 odbornikov, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 3 odbornike. 19. Občinska skupščina v Radovljici 3 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 20. Občinska skupščina v Ribnici 2 odbornika, od tega v prvi man- - datni dobi za dve leti 1 odbornika. 21. Občinska skupščina r Škofji I-oki 3 odbornike, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 2 odbornika. 22. Občinska skupščina v Trbovljah 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 23. Občinska skupščiua v Trebnjem 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dre leti 1 odbornika. 24. Občinska skupščina < Tržiču 1 odbornika, od tega v. prvi mandatni dobi za, dve leti nobenega odbornika. 25. Občinska skupščina na Vrhniki 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 26. Občinska skupščina v Zagorju ob Savi 2 odbornika, od tega v prvi mandatni dobi za dve leti 1 odbornika. 4. člen Ta odlok začno veljati od dneva objave v »Glasniku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 020-013/63. Datum: 26. aprila 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. 117. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 1. točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odbofih (Ur. list SRS SL 19-69/52) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora dne 26. aprila 1963 sprejel ODLOK o spremembah odloka o Izenačenje predpisov za okraj Ljubljana. 1. člen V 2. členu a) poglavja Odloka o izenačenju predpisov za okiaj Ljubljana (Glasnik štev. 23-104/63) sc črta točka 14. 2. člen V 4. členu a) poglavja se črta točka 4. in se prenese v 2. člen a) poglavja pod točko 14. 3. člen V 4. členu c), poglavja se črta točka 3 in ae prenese r 2. člen d poglavja pod novo točko 16. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasnika, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 5. aprila 1963 dalje. Številka: 020-014/63. Datum: 26. aprila 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš L r. 118. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 7. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. L SRS št 19-89/52) ter 12. in 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Ur. 1. SRS št 50-263/61) je Okrajni, ljudski odbor Ljubljana na sedmi seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Ljubljana Odlok o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Ljubljana (Glasnik, okraja Ljubljana številka 22-16/62) se spremeni in dopolni takole: 1. člen V naziva odloka se črtajo besede »v okraja Ljubljana« in namesto njih postavijo besede »s teritorija komunalnih zavodov ta socialno zavarovanje v Ljubljani in Trbovljah«. 2. člen V 1. členu se črtajo besede »v okraju Ljubljana« in namesto njih postavijo besede »za kmetijske proizvajalce s teritorija komunalnih zarodov.za socialno zavarovanje v Ljubljani in Trbovljah«. 3. člen Na koncu 2. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda »k prodajni ceni vsakega zdravila, izdanega po tej točki, prispeva zavarovanec po 100 din«. 4. člen 2. točka 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »pravico do brezplačne nabave enojnih očal po lastni izbiri in pod pogoji, ki veljajo za osebe, zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju.« V 3. točki 3. člena se črtajo !>e-sede »in zobnih protetičnih«. na koncu 3. točke 3. člena pa »c doda stavek: »K stroškom zobnih prote-tičnili del prispevajo zavarovanci polovico, drugo polovico pa plača sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja«. 5. člen V 4. členu se črtajo besede »delavcev in uslužbencev«. 6. člen Črtata se 5. in 6. člen. 7. člen Ta odlok prične veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od t. 7. 963. dalje. Številka: 190-02/63. Ljubljana, 26. aprila 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš 1. r. 119. Na podlagi Z odstavka 15. člena in 7. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. SRS št. 19-89/52) ter 18. in 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Ur. 1. SRS št. 30-263/61) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na predlog upravnega odbora Sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana sprejel na sedmi seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 ODLOK o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plačujejo občine v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev 1. člen Kmetijski proizvajalci, ki imajo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev zavarovane osebe, so dolžni plačevati v letu 1963 premijo za osnovno zdravstveno zavarovanje (premija kmetijskih proizvajalcev) in premijo za razširjeno zdravstveno zavarovanje (posebna premija kmetijskih proizvajalcev). Premija kmetijskih proizvajalcev znaša 8,43«/«, posebna premija kmetijskih proizvajalcev pa 9,31 •/• od katastrskega dohodka. Z člen Občinski ljudski odbori so dolžni odvajati v predpisanih rokih pobrano premijo kmetijskih proizvajalcev na tekoči račun sredstev sklada financiranja obveznosti osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proinvafalcev in posebno premijo kmetijskih proizvu* jalcev na tekoči račun sredstev sklada za financiranje obveznosti iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. 3. člen Del prispevka, ki ga poleg delu stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev po repu-ldiškem odloku plačujejo občine v sklad za zdravstveno zavarovanje, znaša TOV« od stroškov za zdravstveno varstvo po 8. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. ’4. člen dui Določbe tega odloka s<|. (tbvezno na teritoriju komunalnih raVodov za socialno zavarovanje v I.jubljau; in Trbovljah. 5. člen 7 31. 12. 1 1962 preneha veljati odlok o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi, dela prispevka, ki ga plačujejo občine v sklad za zdravstveno zavarovanje (Glasnik okraja Ljubljana št. 21-14/62). 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vest-f niču okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 190-03/63. Datum: 26. 4. 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbor« Boris Mikoš Lr 120. Na podlagi Z odstavka 15. člen* in 7. točke 64. člena Zakona o okraj- ' nih ljudskih odborih (Ur. 1. SRS št 19-89/52) ter 5„ odstavka 31. člen« j Zakona o zdravstvenem zavarovanju ] kmetijskih proizvajalcev (Ur. lis* | SRS št. 30-263/61) je Okrajni ljud; , ski odbor Ljubljana na sedmi seji okrajnega zpora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1961 sprejel ODLOK i o kritja v leta 1962 nastalega p«* . manjkljaja pri sredstvih sklada ' zdravstvenega zavarovanja kmetij1 * .lrik :-J......._________ it skih proizvajalcev za razširjeno zdravstveno zavarovanje t 1. člen Za pokritje primanjkljaja iz le* ( ta 1962 v razširjenem zdravstvene*,, „ zavhrovatijur kmetijskih proizvajal' y cev se uvaja dodatna posebna pr®' mija kmetijskih proizvajalcev, ki ^ znaša 3 °/o od katastrskega dohodka c po razporedu za leto 1963. Dodatno posebno premijo h dolžni plačati kmetijski proizvajal' k ci z območju bivšega okrajnega **' ti voda za socialno zavarovanje Ljub* ti ljana. s 2. člen n Dodatno posebno premijo km(y1; ti iških proizvajalcev po čl. 1 leg* odloka so dolžni hlačati kmetij**1 • dolžni plačati kmetij**1 . proizvajalci, ki so imeli zavarovan6 . rvcnlvn ir lestvi 1 tidkO »nl/nnti C osebe v letu 1962 po zakonu J zdravstvenem zavarovanju kmetij' 11 skih proizvajalcev. 3 j", Dodatno posebno premijo km6' tijskih proizvajalcev po tem odl^jv, ku predpiše in izterja v celoti finance pristojni upravni organ o*1' g| činskega ljudskega odbora po ^ ločbah 22. člena zakona o zdrs*' ^ stvenem zavarovanju kmetijsk'6 proizvajalcev (Uradni list SRS št<"l' 30-263/61) r 3. tromesečju leta I9"’’ 3. člen Dodatna posebna premija km6” tijskih proizvajalcev iz I. člena ga odloka sc vplačuje na rač'!6 ja sredstev sklada za financiranje 0 ■ M vernosti in razširjenega zdravsl*6' nega zavarovanja kmetijskih P***’ izvajalcev. 4. člen Ta odlok začne veljali z dn®? objave v Glasniku, uradnem vesti* ku okraja Ljubljana. Številka: 190-04/63. Datum: 26. aprila 1963. Predsednik .Jj okrajnega ljudskega odi*' ”1 Bori« Mikpš Lr. 121. Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih m°čju Triglavskega gor- , nii.^1 "^rbi za zagotovitev finanč-i in * 8redtiev za gradnjo turističnih ! ,n ”P°rtnih objektov; ' na osnovi odobrenih kreditov 19-89/52) fe? 112. In 160. člena mlečnega zakona o šolstvu (Ur. 1. FLRJ 61. 28-535/58) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na sedmi seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. A 1963 sprejel naslednjo ODLOČBO 1. Ustanovi se Sola za živinorejsko veterinarske tehnike v Ljubljani. 2. Sola je štiriletna. 3. V šolskem letu 1963/64 se odpre prvi letnik, v naslednjih šolskih letih pa postopoma ostali letniki. Sola je zavod s samostojnim financiranjem s pravdi, ki jih potrdi ustanovitelj. 3. Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-37/63. Datum: 26. 4. 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš L r. , in i 110 osnovi odobrenih kreditov i inveti^®-. Medstev ter odobrenih - uih programov in glav- *tov "slepo pogodbe z iz-t •zvaja'J1j8r#<‘,iih del ter nadzoruje \ *seh P^zema gradnjo objektov ' Iuri«»ixntere,8en,<)v' k* Šele graditi ' 8lavsL J** °bjek(e na območju tri-, Pridnl,i^a ,^or8tv». gradi objekte a h ^ein . Jenrmi sredstvi in jih pre- I1 aja mteresentom. I- Ost 3" Vj0 ® e določbe cit. odločbe osta-1 "spremenjene, r r .j, A * javeavrnl°*b? velja od dneva ob-i? "kraja Ljubljen’ uradnem ve8tniku T ^tev‘lka: 022-36/63. D»tum 26. 4. t%3. ii ii • Predsednik "rajnega ljudskega odbora Boris MikoŠ 1. r. 123. Na podlagi 2. odstavka 13. Člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. SRS št. 19-89/52) ter 112. in 160. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur, 1. SFRJ št. 28-535/58) je Okrami ljudski odbor Ljubljana na sedmi seji okrajnega zboru in na ,seji zboru proizvajalcev dne 26. 4. 1963 sprejel naslednjo - ODLOČBO 1. Pri Zobotehniški šoli v Ljubljani se s šolskim letom 1963/64 ustanovi oddelek za zobna asistentke.,; 2. šolanje traja 2 leti. •' 3. t,; Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-38/63. Datum: 26. aprilu 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. nika Tehniške šole za varilce v Ljubljani. 2. Ta odločba začne veljati 1. septembra 1963 in se objavi v »Glasniku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana. številka: 022-39/63. Datum: 26. aprila 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš 1. r. 125. Na podlagi 1. odstavka 23. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. SRS št. 19-88/52) in 14. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana (Glasnik št. 59/58, 14-5/59, 93-59/59, 49-57/61, 74-75/62 in 6-38/63) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. 4. 1963 sprejel naslednjo ODLOČBO Pravice in dolžnosti ustanovitelja, ki jih je imel okraj Novo me-sip do Učiteljišča v Novem mestu, se prenesejo v pristojnost Občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 2. ‘ Ta odločba začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. številka: 020-4/63. Datum: 26. 4.‘1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. Na 122. J sklh odborih (Ur. L SRS št 124. . Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list SRS Št. 19-89/52) ter 112. in 160. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. 1. SFRJ St. 28-333/58) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na sedmi seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. 4. 1963 sprejel naslednjo ODLOČBO Pri Tehniški šoli za strojno stroko v Ljubljani, ustanovljeni z odločbo OLO Ljubljana številka 13/1-7964/1-39 od 19. 6. 1959 (Glasnik okraja Ljubljana št. 72-47/59), sc ustanovi v šolskem letu 1963/64 odsek za varilsko stroko. Tehniška šola za strojno s,roko v Ljubljani prevzame v ta odsek tudi dijake drugega in tretjega lct- za prehrano in živila pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva Ljubljana; namestnik Člana: Ciril Globočnik, predsednik Komisije za gospodarstvo pri Okrajnem komiteju ZMS Ljubljana. številka: 4/8-58/38-63. Datum: 26. 4. 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš L r. 127. Na podlagi 28. Člena statuta okraja Ljubljana je okrajni ljudski odbor Ljubljana na 7. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 sklenil: Odbor za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, imenovan na 51. seji Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dne 23. 10. 1962 v naslednjem sestavu: ing. Marijan Tepina, Boris Kocjančič, dr., Rudolf Obračunč, dr. Jance Milčinski, ing. Marjan Prezelj, Miha Berčič, Majda Bojc, Marjan Šenk, Ciril Fain, Franc širok in Franc Drobež preneha z delom in se člani odbora razrešijo svoje funkcije. številka: 4/8-58/37-63. Datum: 26. A 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. Na podlagi 26, člena zakona o volitvah odbornikov • občinskih okrajnih skupščin je okrajni ljudski odbor Ljubljana nu skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 sprejel ODLOČBO o imenovanju Okrajne volilne komisije za volitve odbornikov v okrajno skupščino okraja Ljubljana ' Zu volitve odbornikov v okrajno skupščino se imenuje Okrajna volilna komisija, ki jo sestavljajo: predsednik: dr. Živko ■■ Zobec, predsednik Okrožnega sodišča Ljubljana, namestnik predsednika: Jolanka Mevželj, sodnik Okrožnega sodišča Ljubljana; tajnik: Peter Dular, direktor Zavoda za statistiko in proučevanje gospodarstva Ljubljana; namestnik tajnika: Ludvik Ra-pošu, načelnik Oddelka za skupne službe OLO Ljubljana; član: Vladimir Žorž, Okrajni odbor SZDL Ljubljana; namestnik člana: Milan Baškovič, načelnik Oddelka za upravno pravne zadeve OLO Ljubljana; član: Janko Brunet, šef odseka za statistiko Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana; namestnik člana: Slavko Boha-nec, predsednik Komisije za ideološko delo in izobraževanje sindikalnih kadrov pri okrajnem sindikalnem svetu Ljubljana; član: Vida Stepišnik, šef odseka Na podlagi 28. člena statuta okraja Ljubljana je okrami ljudski odbor Ljubljana na 7. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 sklenili V odbor za gradnjo nove bolnišnice V Ljubljani se kot zastopniki okrajnega ljudskega odbora Ljubljana imenujejo: ing. Marijan Tepina, predsednik Mestnega sveta, Leopold Krese, podpredsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, dr. ing. Pšeničnik, docent Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, Franc Drobež, tajnik dosedanjega odbora za gradnjo nove bolnišnice. Številka: 4/8-58/37-63. Datum: 26, 4. 1963. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. Na podlagi 28. člena statuta okraja Ljubljana je okrajni ljudski odbor Ljubljano na 7. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1963 sklenil: dr. Robert Neubauer, rojen dne 17. 9. 1923 L se razreši funkcije ravnatelja Zavoda za zdravstveno varstvo biv. okraja Novo mesto. odbornikov obeh zborov -dne 26. 4 1963 sklenil: Številka: 4/8-299/1-63. Datum: 26. 4. 1963. ing. Slavko Trošt, direktor Okrajnega zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. •e razreši številka: 4/8-17/114-62. Datum: 26. 4 1963. Na podlagi 28. člena statuta »kraja Ljubljana je okrajni ljudski odbor Ljubljana na 7. skupni seji OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČIM Ttač ODLOK • potrditvi zaključnega računa s Izvršitvi preračuna smIm Tržič Ne podlagi 18. točke 30. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS It. 19-88/52) ter 168. Siena zakona o proračunih in e finansiranju samostojnih zavodov (Ur. L FLRJ, št. 32-847/59, 25-388/61. 32-767/61, 28-338/62, 35-716/62 in 15-185/63) je občinski ljndski odbor Tržič na seji občinskega zbora in ne seji zbora proizvajalcev dne 11. aprila 1963 sprejel na lete 1962. t. člen ■) Potrdi se zaključni račun e izvršitvi proračuna občine Tržič za lete 1964. 2. člen Zaključni račun občine Triič za lete 1962 z zaključnimi računi proračunskega sklada, 6 f* obrečne rezerve in 10 •/• posebne proračunske rezerve, je sestavni del tega odloka. 5. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki za leto 1962 so: 1. Občinski proračun dohodki odbitku: 320,108.784 din financiranje sklada za šolstvo 10% posebne prorač. rezerve teko; da je ostalo za financiranje proračunskih izdatkov izdatki presežek dohodkov nad izdatki 2. Proračunski sklad (rezervni) dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki 3. 6 % obvezna rezerva dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki 4. 10% posebna, prorač. rezerva dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki 108,380.900 din 19,618.279 din 191,909.603 din 1,902.389 din 346.738 diu 346.738 din 7.712.298 din 7,712.288 din 19,618.279 din 19,618.279 din 4. člen Presežek proračunskih dohodkov nad izdatki v znesku 1,902,389 din se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 19(i3. 7. člen 10% posebne proračunske rezerve v znesku 19,618.279 din bo v letu 1963 dohodek občinskega proračuna. Odbitki 1. Finansiranje sklada za šolstvo 2. 10% posebna proračunska 3. Dohodki za proračun rezerva 108,580.900 din 19,618.279 din 191,909.605 din funkcije direktorja zavoda za zadružno gradnjo. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš Lr. 2. Izdatki: 1. del — prosveta in kultura 2. del — socialno varstvo 3. del — zdravstvena zaščita 3. del — držama uprava 6. del — komunalna dejavnost 7. del — negospodarske investicije 8. del — dotacije 9. del — obveznosti in garancije 10. del — proračunska rezerva Skupaj izdatki 11,478.904 din 16,199.046 din 10,983.164 din 74667.347 din 6,868.875 din 28,996.237 din 26.104.000 din 9,364866 din 3,300.757 din 190,007.216 din OBČIMI ZI80BJE 01 SIfl Na podlagi 10. točke 30. člena zakona d občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. SRS št 19-88/52) ia 166. člena zakona o proračunih ia o financiranju samostojnih zavodov (Ur. L SFRJ, it. 32-847/39, 23-368/61, 32-767/61. 26-338/62, 33-716/62 in 13-183/63) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega ■bora in na seji zbora proisvajal-oev dne 12. aprila 1963 sprejel 1. člen Potrdi se . zaključni račun • i* vršitvi proračuna občine Zagorje d Savi za leto 1962, sestavljen po d* ločbah zakona o proračunih in 1 financiranju samostojnih zavod#' in uredbe o izvrševanju proračnd in, računovodskega poslovanja dr žarnih organov in zavodov. ODLOK e potrditvi zaključnega računa • izvršitvi proračuna občine Zagorje ob Sevi za lete 1962 2. člen Zaključni tečna peoiačuaa »h Čine za lete 1962 in 10% posehd obvezna proračunska rezerva * leto 1962 se sestavni del tega e* loke. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni datki so znašali po občinskem « ključnem računu za leto 1962: Po prvem delu »Skupni dohodki« Po drugem delu »Posebni dohodki« Po tretjem delu »Dohodki državnih organov« Po četrtem delu »Ostali razni dohodki« Po petem delu »Prenešena sredstva« Skupaj vsi dohodki Od tega je bilo porabljeno ia formiranje posebne proračunske rezerve 31,5% odvedeno v sklad za šolstvo 29,63% državni upravi ObLO 7% medobčinskemu skladu za negosp. in vest. in 4% medobčinskemu šolskemu skladu Dohodki po proračunu občine so znašali Izdatki po prvem delu prorač n na Po prvem delu »Prosveta in kultura« Po drugem dela »Socialno varstvo« Po tretjem delu »Zdravstvena zaščita« Po petem delu »Dižavna uprava« Po šestem delu »Komunalna dejavnost« Po sedmem delu »Negospodarske investicije: Po osmem delu »Dotacije« Po devetem delu »Obveznosti in garancije« Po desetem delu »Proračunska rezerva« Skupaj izdatki Presežek dohodkov nad izdatki Znaša 242,424.248 die 101.493.348 din 313.070 die 11,095.692 din 6,318.73» din 361.647.007 din 21,475.349 din 91,190.383 din 33,307.315 din 31,420.877 din 17,960.323 din 146.292.848 din 7.285.734 din 13,471.342 din 11,644.187 din 7,714.269 din 29,174.834 din 6,135.17$ din 25,079.599 din 35.821.680 din 5.681.608 din 144,028.649 din 2,264.199 din 4. člen 5. člen Presežek dohodkov proračunskega sklada 546.732 din se prenese kot dohodek proračunskega sklada v letu 1963. 6. člen 8. člen Ugotovljeni presežek dohodkov nad izdatki se prenese v leto 1963 kot dohodek proračuna, prav tako se prenese v leto 1963 posebna proračunska rezerva v znesku 21,473.349 dinarjev. 3. člen Ta odlok se objavi v Glasni*1’ uradnem vestniku okraja Ljubi j*"* številk*: 400-14/63. Zagorje; dne 12. 4. 1963. Predsednik , občinskega ljudskega odb#' Dušan Kolenc 1. r. Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestnika okraje Ljubljana. VSEBINA 6% obvezna rezerva v znesku 7,712.288 din se bo v letu 1963 uporabila zn kratkoročna posojila proračunu občine v primeru nezadostnega ali neekonomskega dotoka proračunskih dohodkov. številka: 400-7/63-4. Datum: 9. 4. 1963. 11$ Načela razvoja gospodarstva In druž-benlh služb za L 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora Milan Ogris 1. r. 11« Odlok o določitvi Števila odbornikov okrajne skupščine In Števila odbornikov, ki )lh posamezne občinske skupščine z območja okraja Ljubljana volijo v okrajno skupščino. 117 Odlok o spremembah odloka o Izenačenju predpisov za okraj Ljubljana. Pregled dohodkov in izdatkov po zaključnem računu računa občinskega ljudskega odbora Tržič za leto 1962 1. Dohodki: 1. del — skupni dohodki 2. del — posebni dohodki 3. del — dohodki obe organov in zavodov 4. del — ostali dohodki 6. del — prenesena sredstva 11« Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Ljubljana. Skupaj 196,703.234 din 103.044.246 din 855.490 din 4.160.720 din 15.315 094 din 320,108.784 din 11». Odlok o določitvi premijo kmetijskih proizvajalcev ln določitvi dela prispevka, ki ga plačulejp občine v sklad zdravstvenega savurovunja kmetijskih proizvaja leeVtiiv , 120 Odtok o kritju v letu nastalega primanjkljaja pri sredstvih sklada zrlrrvstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev zn razjtlrjeno zdravstveno zavarovanje. ,, 121 Odločba o spremembi odločbe o U*« novltvl samostojnega zavoda z* gradnjo Velega polja. 122 Odločba o ustanovitvi šole za živjjj rejsko veterinarske tehnike v 141 liani. 123 Odločba o ustanovitvi oddelka zobne asistentke prt Zobotehnlškl r v Ljubljani. 124 Odločba o ustanovitvi odseka l* > rilsko stroko pri Tehniški Soli strojno stroko v Ljubljani. 123 Odločba o prenosu pravic ln dol*5f stl ustanovitelja do Učiteljišča v j: vem mestu na občinski ljudski °° Novo mesto. , 120—130 Izvolitve, Imenovanja ln ra tve na 7. seji OLO. . 282 Odlok o potrditvi zaključnega A (>S«>l>ll4»l — — 1 j [)f)2 o Izvršitvi proračuna za 1. Tržič. 283 Odlok o potrditvi zaključnega i **/ na o izvršitvi proračuna za L l*1 čine Zagorje ob Savi.