Tečaj XIV. List ost odarske, obertnijske i naroi sk Uh&îaiovsako sredo in saboto« Veljajo za celo leto po posti 4 fl 3 fl pol leta Z fl. po posti 1 fl.30kr V Ljubljani v saboto 12. Julija 1856. Poduk zastran žrebcov za pleme. Razglas c. k. deželnega poglavarstva. Kdor hoče žrebca za pleme rabiti, mora pred vsem drugim gledati, kakosnega rodu da je. Treba je tedaj, kolikor je to mogoče, zvediti, kterih in kakošnih staršev da je žrebec, in sami taki žrebci se bodo smeli spušati, kteri in kratek križ, kakor tudi kiatki prečni podaljški leđnih vre tene razodevajo malo krepke kosti eelega života. Zrebci tedaj ? kteri imajo pred rob ne noge, ozke per si, ozko postavljene noge, zlo vdert in ozek križ, se ne smejo za pleme rabiti. Pa tudi žrebci tež-kega in okornega života niso za pleme, in tukaj se mora povedati, da se dajo tudi na težkem žrebcu kosti nog saj poverhi spoznati in da naj se močneji podaljški kosti dobro razodevajo. Pri žrebcih za pleme je tudi na primerno rast života dobro paziti. Ce ravno dá samo natanjčno poznanje kónj primerno razmero posamnih delov života spoznati, se dá Žrebci za pleme morajo dalje boljšim kobilam okraja, vendar saj razmera rasti prednjega delà do zadnjega precej v kterem se imajo spušati, kar njih život kakor tudi njih lahko določiti. V tej reči se opomni, da so žrebci z nizkim z možnost zadene, primerni niso starsev razlienega plemena. Kar to rec zadene, se ni na to zanašati, kar njih gospodarji govore, ker prav dostikrat sami ne vedó, kakošnega rodů so njih konji, in iz tega se ume samo, da je treba, u naj ne 1 a s t n o s t i žrebca, ki je za pleme namenjen, toliko bolj natanko pretehtovati. biti. Ume se tedaj, da v kra- komom (vidermažem), pri kterem je križ več kot en pavec jih, kjer imajo bolj lahke kobile, ne spušajo pretežkih žreb- višji, z ozkimi in plošatimi persmi, s stermimi plečmi, z cov, in tudi narobe ne, da namreč ondi, kjer so se konji že ozko stavo sprednjih nog, večidel v sprednjem delu preslabi ; nekolike poboljšali in požlahnili, ne rabijo prav slabih žrebcov. pa tudi nasprotna napaka se dostikrat vidi, posebno pri na- treba tedaj svariti, da pretežkih, okornih in vadnih žrebcih, kteri imajo debelo glavo, debel vrat, preveč mesnate pleča, in ozko in dolgo ledje, kratek in ozek križ, ozko stavo nog in pa preslabe zadnje nogé, in s tem da se tudi celi zadnji del preslab v primeri s sprednjim kažejo. Ka- po- reči je V tej sploh tacih žrebcov ne spušati, na kterih se znamenja ma Jopridnega plemena razodevajo. Od žrebca se tirja, da je vsaj toliko izrašen zamore vprihodnje krepek konj upati. Zrebec, kteri ima do pušenje za spušanje dobiti, mora že štiri leta star biti, kor žrebci s spredej popisanim životom niso za pleme 5 mora gledati na to, da se mlajsi in toliko ojstreje se pleme ne rabijo, ker lastniki privatnih žrebcov svojo živino večidel čez moč naganjajo, in jih tako prezgodaj ob moč denejo. To pa zarodu nikakor ne more hasniti. v , Zrebec za pleme pa tudi ne sme pres tar biti, po- sebno ce ozke persi to neprimero ocitno razodevajo , enako žrebci za se tudi žrebci s slabim zadnjim delo m, pri kterih je lobočeje kakor kom, ne cr knz dostikrat vec kot za en pavec smejo spušati, in na to je toliko bolj paziti, ker se žrebci za pripravne spo- tacega života pri poverhnem ogledovanji znajo, kar je pa za zarod kaj škodljivo. (Konec sledi.) sebno ce pred ni bil spusan. V tej reci se mora na konje so bili dostikrat že navadnega plemena posebno gledati, ker se toraj zgodaj posta v zgodnji mladosti za delo rabljeni in rajo in omagajo. Sploh se ne smé nobenemu necesarskemu žrebcu privoljenje za spušanje dati, ki je že čez deset let star in ni bil že pred spušan. Véliki zbor nemških kmetijskih in gojzdnih gospodarjev v Pragi. je željo razodelo, naj bi tudi v našem listu povedali: kdaj bo in kako bo omenjeni zbor Radi mu vstrežemo in častitim bravcem nazna- Vodstvo tega zbora narn v Pragi. Kar velikost žrebca za pleme utiče, je skušnja po- nimo sledeče: kazala , da majhni žrebci tudi žrebeta le srednje velikosti zarodé. Posebno v krajih, kjer imajo že precej velike kobile. spravi spušanje premajhnih žrebcov rejo kónj na rakovo pot. Treba je tedaj, kar velikost zadeva, posebno na to gledati, da se samo takim žrebeom pravica za spušanje daje, kteri se v velikosti s kobilami skladajo. Tukaj je pa še Zbor bo terpel od 7. noter do 17. septembra ; v poseb-nem razpisu so imenovane že vse reči, od kterih se bo zbor meni! ; vodstvo prijazno vabi vse kmetijske ingojzdne gospodarje iz ktere koli dežele, naj pridejo v zbor. 5., 6. Zapisovali se bojo deležniki zbora perve dní i to je i bolje, če so žrebci večji kakor kobile. Zrebec za spušanje mora saj 15 pesti velik biti. Samo za mlade žrebce , od kterih se more misliti, da bodo še rastli, in kteri se imajo in 7. sept. koj na kolodvoru železnice, potem pa v sobi zbora, odrajta 6 v krajih spušati, v zamore pravica Klementineja ; kdor se zapise kot deleznik gold.; ondi přejme vse darila, ki bojo podeljene v spomin slovesnega zbora, in pa vse spise, ki zadevajo zborne za-kterih imajo kobile srednje velikosti, se deve. Kdor želi, da mu odbor poprej poskerbi stanovanje, to zadnji čas do 15. augusta pod nadpisom: •2U; od- za spusanje dati, ko so 14 pesti in 3 pavce naj mu pise veliki. Tudi bolj veliki zrebci se smejo spusati, ce so le das festordnende Comité in Prag N. C. 790 sicer velikosti kobil tistega kraja primerni bor mu bo poskerbel stanovanje kar bo moč dober kup. • v v Kar život zadene, je gledati, da je žrebec za pleme Obcni zbori bojo v veliki dvorani duhovnega seminisca v Klementineji, drugi posebni zbori pa v druzih šolskih sobah terdnih nog, to je, da je krepkih kostí. To se dá, kar noge zadene. iz širokosti sprednjih nog koj pod komolcom, iz ši- ravno tega poslopja. V nedeljo zvečer, 7. sept, je pervi rokosti zadnjega stegna tam , kjer se z zgornjim stegnom shod v sobi, imenovani ,,Reunionssaalu; pervi občni zbor sklepa, iz širokosti spredej na kolenu in posebno skočnega je v pondeljk, 8. sept. od 12.'do 2. ure popoldne so zbori clena, dalje iz širokosti pišala na zadnji plati spoznati. Ozke posamnih oddelkov, v ktere se bojo družtveniki zbrali in sprednje persi, plošati obok na persnih stranéh, majhna glo-bocina persnega koša, globoko vdert herbet in križ, ozek pretresali ta ali uni del kmetijstva ali gojzdnarstva ; v torek je občni zbor od 8. do 10. ure; potem grejo vsi ogledavat razstavo kmetijskih in goj zdnih pridelkov; v sredo grejo kmetovavci ogledavat cesarsko kobiljstvo v Kladrub, gojzdnarji pa gojzde kneza Fiïrstenberga v Pirglicu in druge eesarske gojzde; kdor pa želí v mestu ostati, temu se bojo ta dan razkazale znamenitosti zlatega Praga; v četertek je spet občni zbor od 12. do 2. ure, zvečer pa se bo obhajala veselica, ki jo bo pražko mesto napravilo svojim gostom ; v petek spet občni zbor in zbori posamnih oddelkov ; v saboto 13. sept, grejo zborniki spet po okolici pražki ogledavat gospodarstva in gojzde. — Iz tega se vidi, kako prijetno bo pretekel ta teden v vzajem-nem podučenji, ktero pa tudi brez druzih veselíc ne bode; prijazno bo vsakdo sprejet in priložnost bo imel viditi mnogo Imenitnost. Gospodarske skušnje. (Ogenj v dim niku hitro pogasiti). Kadar v dimniku (rajfenku) gori, se zamore ogenj hitro in gotovo zadušiti z žveplom. Vsak gospodar naj ima zmiraj sajen funt drobno zmletega žvepla pripravljenega, zraven naj se primeša en lot strelnega prahu (pulfra), in vse skup naj ima v zapečateni steklenici (_flaški) spravljeno. Ako se nesreća primeri, da začne v dimniku goreti, ni nič druzega treba kakor s strelnim prahom zmesano žveplo pod dimni kom na ognjišu ali kjer si bodi pripravnem mestu raztrositi in potem zažgati. Berž ko pa si žveplo zažgal, pojdi stran, ker žvepleni puh se vleže na pljuča. Kakor hitro začne goreče žveplo v dimnik puhteti, v malo minutait ogenj vgasne. Natoroznanski pomenki. Natoroznanstvo sedaj ili nekdaj. Po H. Sander-u poslovenil M. Verne. K svetu, ki je modro napravljen, gré tudi kar merčes in strup imenujemo. Ce so nekdaj vse to za kazen Božjo, za nepotrebne in škodljive stvari imeli, ni bila narava, temuč neznanost narave in pomanjkanje gotovih skušinj krivo te nespametne misli. Sram jih je bilo nekdaj, se ponižati do mergolincov. Terdili so, da so le izveržek narave; premišljevati jo, so za posvetno, prazno delo imeli; ogledovali je niso, temuč domá za mizo so kovali domišlije o stvaréh, ki jih niso poznali; pričkali so se, kako visoko se svet nad nami širi, če je kje kakošen prazen kraj ali ne — svet pa okrog sebe, rastline, živali, rudninstvo in toliko stvari, ki so več kot učene kvarite, ki naravnost v človeško življenje segajo in nas z gotovimi napravami in zavezami soznanujejo, ki očitno kažejo, da iz Narvikšega uma izhajajo --so nekdaj popolnoma v nemar puščali. Clovek se čudi vedno le nad tem, kar je veliko in sosebno. V Grenlandijo so se vozili in somu mast iz telesa rezali, na slonih jahali, krokodile raztelesovali, po velbljude v Arabijo hodili in jih v glediščih kazali, kožo kačje velikanke (Boa) natlačevali, z narstrupenišimi stvarmi igrali, — al da bi se pa bili poni-žali do červička v prahu, do plesnjevine, do napolživali, je bilo treba posebnih spodbadkov, prej ko se je duh naravoslovja in občjega preiskovanja obudil. Prihranjeno je bilo to našemu stoletju. Vsaka okraj na narave ima sedaj svoje pazitelje, svoje prijatle. Nožica narmanjšega červiča se tako natanko preiskuje kakor somove nosnice. Zdaj imamo popis narave ali. prav za prav svojih znajdb v nji, in ta popis se množi od dné do dné. Po spoznanih lastnostih te in une stvari v naravi se ravnamo v svojih boieznih, na polji in na vertih. Ceravno vsaka znajdba živaloznanstva in rast-linoslovja cloveka ne obogati, — mu je vsaj nova priložnost, vsegarnogočnost in dobroto Božjo občudevati, svoje moči nad delimi narave uriti, bliščečo milino reda, delav-nosti, soglasja, dobrotljivosti in nar pristojniše zveze povsod gledati. Vsaka človeška duša, če ni popolnoma vodena, vživa to hrano z radostjo in se ž njo krepčá. Tudi mno-žica merčesov, naj si bodo majhni, malovredni, navadni, obilni, zaničevani in sovraženi kolikor hočejo, je predmet, s kterim bojo glava naravoslovca, dletvo umetnika in copie slikarja še dolgo opraviti imeli. Dandanašnji se polnijo bukve in nabirke z živalicami, o kterih so Aristotel in veliko tisuč učenih mož za njim měnili, da iz kakošuega gnjilega trupla izhajajo, in so jih zato za smet in zveržek narave imeli. Narava se poslužuje merčesov, da zrak in zemljo vse nesnage čisti. Veliko tisuč plemen takih majhnih živalic je napravila. Ker večidel le majhne ostanejo, jim je čudno rodovitnost dala. V vsak del sveta, v vsako okrajno je lastne plemena djala. V njih majhnem telesu je mnogo music napravila, ki živalici veliko urnost in gibljivost dajejo. Vetčemu delu merčesov je dala silno močen duh, ki jih na vse kraje vodi, kjer narava njih službe potřebuje. Na glavi jim je čuda oči napravila, s kterimi vsako za se dobro jed in vsako nevarnost, ki jim žuga, lahko zapazijo. Njih čeljusti, njih zobé, njih žrela, njih vertovnike, njih rivce, njih klešče, njih bodila, njih noge, njih parklje, njih škarje in vse ude telesca je tako nježno, tako umetno, tako nepo-snemljivo vstvarila, da so pri vsi svoji mičnosti vendar v stanu svetu v mnogoversteu prid biti. Po toliko različnih in silno znamenitih dôbah in čudnih premembah jih vodi, da bi bili že zastran tega od nekdaj oči naravoslovcov mikati imeli. Večjo umetnost, ročnost, in več zvijač, previdnosti in skerbi jim je dala ko večim živalim. Na telesih nar večih žival jim je stanovanje napravila, in nasproti spet grozovito velike stvari stvarila, da te majhne živalice žrejo. Njih ne-napasljivi lakoti je vse na svetu podvergla, in, ovirati jih. se spet vsih pervin in prememb v naravi posluži. Nekterim je dala peruti, in nekterim neperutenim po več sto nog. Z merčesi redi veliko tisuč ljudi, in včasih ji je eno samo pleme zadosti, da cele dežele z revšino in ubožtvom napolni. Od vseh ljudi, rastlin in žival terja vsakdanji davk v živež teh stvari, in nasproti morajo one za vse tište delati, ki po njih terpé. Pozimi pokoplje večidel merčesov; ko se pa o sončni vročini povsod rastline in trohnječe trupla prikažejo, jih pošlje spet brez števila veliko. Veliko tisuč jih pusti v miru in pokoji med seboj živeti, med kterimi pa užgč ne-potolažljivo sovražtvo. V mnogih razdene nektere dele, kakor hitro jih več ne potrebujejo ; pri nekterih pa delà, da jim noge zmiraj priraščajo. Nektere plemena kinči s cvet-licami, s perjanicami, z zercali, z očmi, z biseri, z narisi, z barvitim prahom, z zlatom in z vsakoverstnimi živimi barvami ; nektere pa sili, si iz svoje hrane nekakšno ogrinjalo, nekakšno slabo pohištvo napravljati. (JDalje sledi.) Ozir po domaćii. Popis bistriške doline na ftotrajnskeni. Res žalostno je potovati po terdem Krasu. Kamor se clovek ozrč, malo drugega vidi ko kamenje. Travniki, hribi in doline , vse je s kamenjem obsejano. Tù se ti dviguje mogočna skala podobna siromakovi hišici, tam reži na te druga kakor divja zver, — tanr pelje cesta pod hribom in nad tabo stoji strašno skalovje in žuga ti se na te podreti. Namesto da bi bile gore zeléne in z drevjem obrašene, so bele kakor da bi bile s snegom pokrite. In večkrat voznika srečaš, ki burjo kolne, da nru je voz prekucnila, in ne vé, ali bi za klobukom tekel ali bi šel ljudi iskat, da bi mu pomagali voz vzdigniti. Nehoté si človek v takih okoljšinah misli: oh, kakošna dobrota so pač gojzdi! Ako bi ne bili naši predniki Krasu zelénega plajša vzeli, bi bilo tii zdaj vse drugač. S takimi in drugimi misli priđeš, ako od Postojne proti Reki potuješ do pivške vasi Knežaka. Med viso-kimi hribi še pol ure hodiš in priđeš do Sembij. Sedaj pa v hipu končaš prejšno žalostno premišljevanje, ker nenađoma se prelepa dolina tvojemu očešu odprč. Reka ljubko šurnlja po nji; zdí se ti kakor da bi bila s sreber-nim pašom opasana. Na bregih njenih pa se prostirajo ze- 225 ïéni travniki in rodovitne polja. Dolina je z vasmí obsejana, in gorice, ki jo obdajajo, jso z vinogradi ozaljšane. — Pri tem pogledu te radost navdaja, da vesel koračiš po ovinkih stermega pota v dolino. Dolga je bistriška dolina dvé uri in pol, široka pa dobro uro; obdana je s precej visokimi hribi, med temi so naj visji S teras i ca, sv. Ahec (sv. Ahác) in Dvin. Na sv. Ahcu je stala cerkev, temu svetniku posvećena. Trikrat že je v njo strela udarila in jo razrušila, pa pobožni ljudjé so jo dvakrat zopet sozidali, — v tretje so previdli, da ni mogoče, da bi na takem verhu cerkev stala, pustili so tedaj jo in pod hribom v Jaseni drugo cerkev sv. Ahcu na cast sozidali. Pod podertino cerkve na verhu hriba je studenec z merzlo vodico , ki nikdar ne vsahne, in kamor, ob silni vročini, hodijo žejni delavci po vodo , ki po pla-ninah kosijo. V veliki časti imajo ljudjé to vodo. Bol-niki, ki jih očí bolé, si spirajo z njo oci, in kmet, ko je svoje polja obdělal, gré na hrib, prinese vode in svoje polje z njo poškropi. Prečudne pripovedke si pripovedujejo ljudjé od tega studenca; tako na priliko pravijo, da ljudjé, ki v smertnih grehih živé, tega studenca ne vidijo, ćeravno pri njem stojé! — Ako kmetič dežja ali solnca potřebuje, přiteče na ta hrib, Boga prosit, česar potřebuje, in ko je lani nemila kolera strašno ljudi morila, so cele trume bogaboje-čih na ta hrib vrele. Zadnji hrib Dvin stoji nad starim Jablanskim gradom in je zato imeniten, ker se z njega lahko s prostim očesom jadransko morje in reska okolica vidi. Po gorah večidel kosé in veliko dobrega sená pridelajo. Ne deleč od Dvina ima Reka svoj izvir. Ze slavni Valvazor je imel ta potok za naj čudnejšega krajnske dežele. Blizo rečenega hriba izvira, se tiho in mirno po dolini naprej valí, goni veliko žag in mlinov , se velikrat v zemljo skrije in zopet prikaže in bobní v veliko jamo pod Skocjanom. Po dolgem podzemeljskem potu pride blizo jadranskega morja izpod zemlje in se izliva z imenom „Ti ci no" v morje. Starim Himctm je bil znan, imenovali so ga „Timavus". Gorice so z vinsko terto okinčane. Hvale vreden mož je pred 30 leti skušal vinsko terto saditi, přidělal si je sladko kapljico domá; njegovi sosedje to vidijo in mika jih tudi po kozarcu domaćega vina. In čujte! kmali ni bilo kmeta, da bi vinograda ne bil imel. — Al zlo nas razdeva tertna bolezen, posebno lani se je hudo poznala. In žalostni kmetje so že obupali; dosti jih je terte zruvalo ter íižol in „fer-mentin" (tù se koruza tako imenuje) vsejali. Bog nam daj zopet domaćega vinca! Tudi sadno drevje so začeli marljivo saditi. Veliko veliko drevesic se je lánsko in letošnje leto vsadilo. Hvale vredna naprava je, ki jo je bistriška kantonska gosposka vpeljala, da namreč vsak ženin je moral 50 drevesic posaditi; ako ni tega storil, ni dobil dovo-Ijenja za ženitev. Mnogo drevja je ljuba naša dolina s tem pridobila. Pa tudi ternovski gosp. tehant G raš i c so za sadjorejo kaj uneti mož. Hvala jim! Zdaj pa hočem častitim bravcem tudi vasi, hiše in doline nekoliko popisati. Brez koristi bi bilo vseh omeniti, toraj hočem le od večjih in imenitnejih govoriti. Berž ko od deleč dolino zagledaš, vidiš veliko in lepo vas, ki stoji pod Strašco , in to je Terno v o. Tu je do 90 lepih prav snažnih hiš. Poti so lepo ravni, ker tù so ljudjé že davnej storili, kar nam „Novice" tako iskreno priporočajo in kar se po drugih vaséh še vedno pogreša — poravnali so namreč pote in gnojnice za hišami v skrivnem kraji skopali. Res živa potreba je, da bi se to tudi po vseh drugih krajih storilo! V Ternovem je farna dekanija z dekanom in tremi drugimi duhovniki. Na prijaznem griču stoji stara, jako lepa farna cerkev sv. Petra. Obdana je z visokimi lipami in po kam-nitih stopinjah se pride do nje. Velika je in bolj mestni cerkvi podobna kot cerkvi na kmetih. Petero lepih kamnitih oltarjev, zale orgije in lepi zvonovi jo zaljšajo. Vsa fara, ktera obsega bistriško dolino, se s cerkvenega hribćika vidi. V Ternovem je tudi šola, ki jo otroci pridno obiskujejo, v prav lepem redu. Ternovci so delavni ljudjé, radi polje obdelujejo, pa dosti voznikov je tudi med njimi. Cetert ure od Ternovega je Bistrica, naj večja in bo-gatejša vas v dolini, na potoku kakor vas imenovanem. Res bistra vodica izvira pod skalo, nad ktero se dvigujejo razvaline starega grada. Na lepem vertu pod sadnim drevjem y sumlja izpod sterme skale. Neizrečeno prijetno je, se zjutrej pri solnčnem izhodu na tem vertu sprehajati. Dišeče rožice, prepevajoče tičice, mermljanje studencovo — vse se zbira v nase veselje. — Merzla vodica teče po sredi vasi in goni do 25 mlinov in 35 žag, s kterimi si Bistričani dokaj dnarca prislužijo. Noč in dan se slišijo žage razgetati. Ako pomislimo, da je na Reki 15, na Bistrici pa 35, skupaj 50 žag, in da vsaka žaga spili 20 žag dan in noč, tedaj spili vseh 50 žag 10.000 dilic na dan, vsako leto pa 3.650.000 dilj. Pilijo se tukaj le tanke deščice iz brun, ki jih Pivcani vozijo. V Terstu se dile dobro prodavajo, pa zdaj je ta kupčija slabeja memo pretečenih let. V Terstu jih nakla-dajo na ladije ter jih v Sicilijo, Malto itd. vozijo. Rabijo jih tam za razpošiljanje pomoranč in limón. — Pa tudi s hrasti in drugim lesom Bistričani teržujejo, zatorej ne bom preveč rekel, ako rečem, da je bistriška dolina, kar se tiče tergovstva, med pervimi na Krajnskem. Med 90 lepimi in večidel s ceglom kritimi hišami ste naj lepše: hiša okrajne gosposke in hiša, kjer je gostivnica, „pri Teržaškem mestu" imenovana. Na stermi skali se dviguje nekdaj slaven zdaj pa po-dert grad bistriški. Imeli so ga vitezi bistriški. Ko so pa v vojski pobiti bili, kakor Valvazor pravi, je přišel grad v roke postojnske grajšine. Ker ni bil nikdar popravljen, se je malo po malem razrušil. Bistričani so večidel tergovci, le malo jih je kmetov; oni so prav pridni in delavni ljudjé. Le v tem jih moram, pa brez zamere pokarati, da so enmalo ošabni in se radi čez druge Kranjce povzdigujejo. Naj dostavim pogovor, ki sem ga sam z nekim bistriškim kmetom imel : Kmet: Danes je bil neki Kranjec pri meni; dvoje ovác je kupil. — Pisatelj: Kaj niste Bistričani tudi Kranjci? Kmet: Se vé da ne. Kranjci so okoli Ljubljane. Pisatelj: Kaj pa so? So mar Čiči? Kmet: Bog obvari! Čiči so okoli Lipe, po Čičarii. Pisatelj : So mar Kraševci ? — Kmet: Tudi ne. Kraševci so pri Terstu. Pisatelj : So morebiti Pivčani ? — Kmet: Pivčani so okoli Zagorja. v oj v Pisatelj: Kaj so pa? Ce niso ne Kranjci, ne Ciči, ne Kraševci, ne Pivčani? — l u; Kmet: Ja Bistričani so......Bistričani. Med drugimi vasmí so še vredne, da jih omenim : P r e m, kjer je fara z dvema duhovnikoma. Tukaj se posebno pozná, da so bili verli gosp.korar Aleš nekdaj za fajmoštra. Vsi verti so polni sadnega drevja. Sadje pa je Premcem naj večja dobrota ; ako sadje ne rodí, so Přemci božici. V Reko in na vse kraje nosijo v koših jebelka in hruške na prodaj ; precej dnara si pridobé s sadjem. Da bi jih pač tudi drugi vašani posnemali ! Pod dolanjimZemonom in pod Z ar ečj e m kopljejo premog, ki ga v Reko vozijo in tam porabijo v fabrikah. Jako pridni kmetje so v vasi Kosezah, dosti žita in drugih stvari pridelajo. Ze se bliža tudi naši dolini želez-nica, ki bo v Reko peljala. Ona bo tudi marsikaj premenila. Naj bi pametni možje to že za časa prevdarili. V Reki 5. julija 1856. Janez Bile, Bistričan. V Čertice iz starodavnih časov. Naši predniki so bili polni vraž. Verovali so, da stariši zamorejo svoje otroke prekleti. Taki prekleti otroci so •i 2ti se spremenili v kakošno žival ali rastlino , in so se mogli po svetu klatiti ali drugaci terpeti, dokler jih ni kdo řešil. kar je přišel znani S ke n d e r paša ( grof Uinski) v Sarajevo, in sliši se, da tudi Omer paša ima z armado tje priti, da Kjer ste dvé veji enega se ribale, da se je slišal ali dveh drevés se vkup stikale in jo bo odtod proti Cernigori udaril. Car rusovski je (cvilenje), so mislili, da po naj novejšem ukazu pomilostil tudi begúne iz zahodnih je tam duša zakleta; ako se je mogla ena veja na en hip gubernij od leta 1830 in 1831; vsak zamore brez kazni se kak glas presekati, je bila duša řešena. Ako je pès gos V or v » obcu domu verniti. Gotovo je nek tudi, da sv. oče papež bojo nesel in jo tergal, so pripovedovali, da v gosi ticí kakošna prizanesli vsem, ki so se kakega politicnega pregreška duša prekleta. Tedaj so psu gos vsikdar vzeli. Lése nikdar ukrivičili. Govori se , da na pismo j ktero ste angležka niso započili, ker so měnili, da bi zatega voljo duša terpela, ktera je v léso prekleta. Naši preddedje so verovali tudi na ma v je. Ma v je so nem gospodarstvu, je odgovorila napolitanska vlada in francozka vlada napolitanski poslale in v kterem se ti vladi resno priporočajo mnogotere prenaredbe v nje- . da hile duše brez kersta umerlih otrok. Te so se morale po svetu klatiti in veliko terpeti. One so posebno čertile og enj Ponoći jih je velika množica po zemlji letala; ako so pana je to res tako, bote omenjene kratko in malo ne posluša ona nobenega sveta in da nihče nima pravíce, se utikati v njene domače zadeve. Ako vladi berž ko ne druge strune ogenj naletele, so ga ugasnile in cisto razberskale. Tudi so priletele, ako je kdo ponoći žvižgal, in so ga z velikim stra da prijadra enega dné anglo-fran horn in grozo utesile. Ako se je mavje na sleme hrama usedlo, je sleme prašalo. Glas teh duš pa je bil kakor jav-kanje malih otrok. napéle in nemogoče ni, cozko brodovje v okolico napolitansko. sedaj tudi zato, kdo bo nasledoval gerškega kralja Otona, Pravijo, da gre njegov brat Adalbert pa ker on nima nobenega otroka, noče spolniti tistega pogoja, po kterem se vsled postavnega Kdo ne vidi na pervi hip, da vraže te izvirajo iz pa- nasledstva zamore kralj na gerski cr prestol vsesti, namreč da anskih časov in da so enake vražam tudi druzih ljudstev. noče prestopiti hgerški veri; govori se namesto njega od dru- Ni čuda tedaj, da še dandanašnji se pripovedujejo pravlice, z ega sina kralja belgiskega: crto rofa flanderškega. polne tacih abot. One so nam ziva priča basnoslovja tada- V G i urge vu so se sperli neki avstrijanski in franeozki njega in so nam zatega del zanimive , ker nam razodevajo vojaki; kjer je v tern razporu franeozk vojak vstre- ljen bil, seje berž iz Bukurešta v Giurgevo podala ko- dogodivšino razvitja in omike Slovencov. Koloman Mulec. misija avstrijansko-franeozka, ktera ima ostro preiskati vzrok Novičar iz raznih krajev. V dově in otroci takih zdravnikov in strežnikov y kteri in krivdo te prigodbe. — V Monako ve m ima nek letos biti zbor mnozih vladarjev; kterih pa, kadaj in zakaj, se še ne vé; morebiti je pa še vsa novica le prazna so v službi pri koleri umerli, imajo po cesarskem sklepu pravlica. predpisane penzije, provizije in pripomočke za izrejo otrok tudi takrat dobiti, če omenjeni zdravniki ali strežniki bolnikov še niso bili deset let v cesarski službi in se skaže da so umerli za kolero ali tudi za kako Zmiraj očitniše je, da minister Palmerston ? drugo boleznijo Sardince, ko so zaceli od prenaredbe Laškega velik hrup le spet za nos vodil, ker sedaj se že sami domaći angležki časniki norčujejo o teh domišlijah, iz kterih je očitno, da so prazno slamo mlatili. Ako se cesar Napoleon ne gnati, je V - - V zato, ker so bili pridni v službi zoper to kugo; ravno ta zedini z Angleži, ne morejo ti sami nic opraviti; od Na-milost pa zadene tudi vdově in otroke takih zdravnikov, poleona pa se vé, da ne bo podkuril na Lašken plamena, strašno grozno. ki bi mu utegnil domá hiso zazgati. kteri niso poprej bili v cesarski službi, ampak so le ob koleri od cesaske gosposke v službo poklicani bili in v ti kar bi bilo smešno, ako bi ne bilo tako crto službi umerli. — Sliši se, da deželno poglavarstvo Neki 70 let star mož na Dunaji je svojo 72 let staro ženo primorskih deželá našega cesarstva se bo nekako pre- zaklal, s ktero je 30 let mirno in dobro živel,— in zakaj měnilo, namreč, da vse Primorje avstrijansko se bo ze- — 19 pravijo: iz lj u b o s u m n o s t i ! d i nj en o postavilo pod visje poveljstvo svetlega nadvojvoda Ferdinanda Ma ks a kot nadpoveljnika mornarstva cesar- Presvitli cesar so ukazali, naj se med tište kmete skega. ® v na Ceskem, ktere je letos toca naj huje poskodovala, razdeli 15.000 gold. — lz Marskega in Českega se sliši, da je bila v nekterih krajih unidan taka slana, da je Za nesrečnike , kterim je Zakriti mčesa ne moremo (Serbska národna.) Ljub'la se dva draga na livadi Mislita, da nikdo ju ne vidi. posmodila večidel krompirja. povodi nj na Francozkem toliko škode napravila, so nabrali do 4. t. m. že čez 5 milijonov frankov. — Po vradnem nazna-nilu je francozka armada od tistega dneva, ko se je vpervič na ladijah na Turško pripeljala, noter do tistega časa, ko je bil mir podpisan, zgubila v vsem skupaj v rusovski vojski 62.492 ljudi, med kterimi 1284 oficirjev, 4403 podoficirjev in 56.805 prostakov. V ravno tem času Pa a leda zelena livada Ino čedi beli daj Ced Pastir pi pravi svojemu pastirju avi na poti potniku Potnik pravi na vodi veslarju, Vesl Ladj In i pravi ehovi ladj i pravi studeni vodic odica materi dekliški. ! Dekle lepo tega nejevoljno: 0 livada , da b' se posušila r> Je zgubila v Alger i i 5246 na L a šk em 1088, na izhod Bela čeda, volki te poklali nem morji 1059, domá na Francozkem pa 13.633 ljudi, tedaj šteje od 1. maja 1854 noter do 30. sušca 1856 0 pasti da T b1 te umorili ! 0 potnik, da b' ti noge vsahnile Da čolnai v vsem skupaj 83.520 mertvih. Franeozki vojskovodja i te oda bi odnesla Lahka ladja, v ognji da b gorela Pelissier je ta teden zapustil bojišče v Krimu; v Mar-silji mu bojo mestnjani napravili slovesen obed, h kteremu In odica, ti b' ga pogasila bo povabljeno 1400 do 1800 gostov. Cesar Napoleon Poflfovori vredništva. O je zavolj protina (putke) v toplicah plombierskih. Sliši Gosp. J. N. v B Ne iz Gorice pak iz Reke 1 se, da namesto knezov Ghika in Stirbej-a, dosedanjih stu 1. N. natisnjeni slovstveni pomenek zastran „bodem-itd hospod a rjev Moldave in Valahije, kterih vladstvo je J. E. v K.: Muzeju namenjeno kamenj steklo 1. dan t. m., je turška vlada postavila kajmakane kot začasne oskerbnike podonavskih knežij. — Iz Sarajeva se piše „kat. listu", da je ondašnja katoliška cerkev v ve- tako dolgo, dokler gosp. D. v K. ne pride Pesmica Vaša „Km poskus Gosp. in starinski dnar obderžite Gosp. J. B. V. vC.: Ina, za natis pa se ni, de p Milodari Blej liki nevarnosti; niki (nizami) varovati, da je ne sožgejo Turki. Nedavnej spodarje, *1 fl. za posle Gosp. fajmošter M. Kogovšek Že več kot en mesec jo morajo ponoći Straž- šmartna pod Smarno goro in nekteri njegovih farano 3 fl. £0 Gosp. J. T 7 kaplan Jelšanah, lfl> Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Joief Blaznik