Prestolonaslednik pri cesarju. Nov poveljnik druge armade nadvojvoda Jožef Ferdinand. — Poveljnik tretje armade Boroevic se izraža o vojnem stanju. — V Galiciji polagoma napredujemo. — Zasedli smo mesta Stryj, Korosmezo iu Sereth. - Petrolejski vrelci v Galiciji zopet naši. — Ruski general ujet. — — Srbska poročila lažnjiva. — Na Francoskem nobene izpreniembe. — Potopljen angleški podmorski čoln E 3. Avstrijsko=rusko bojišče. Zopet zmagujemo, Dunaj, dn 20, oktobra. Genoralni štab uradno razglaša: Boj v srednji Galiciji (med Przemyslom in Lvovom) ob reki Str\viaz se je poostril. Naš napad se vedno bolj razširja* in napreduje proti vzhodu. Za nekatere posobno važne višine se jo boi-ilo na dbeh straneli z veliko srditostjo. Vsi poizknsi sovražnika, da Tri nam zopot odvzeli višino Magiera (pri mesta Medyka), so se izjalovili, Pač pa se je našim četam po hudem boju posrefiilo zavzeti višino Drevo, ki leži severoizhodno od T.yszkowioe (severno od Sambora), Na jnžni straui Magiere smo vrgli sovražnika iz raznih njegovih postojank, V teh bojih so n a š i ujeli mnogo Tlnsov, med njimi tudi enega generala. Zaplenili smo med drvigim ludi več strojnili pušk. Ujetiiiki poročajo o groznem učinkovanjju ognja iz našili topov. Jnžno od reko Stnviaz, icjer teče naša bojna firta preko mesta .S'iarj>:Sambor, so je boj nekoliko ustavil. Mesta Stryj, Korosmezii in Sereth so že naši iztrgali iz rok sovražnikov, ki so rnorali bežati. Avstrijski cesar Przeinyslu. Na čest tko poveljnika trdnjave Przem,ysl, Knsroaneka, ob priliki cesarjevega godu, je došla v Przemysl potom brez/K:. ega brzojava sledefia brzojavka: Njegovo Veličanstvo zaupa, da je trdnjava nopremagIjiva in da ostane v gotovi posesti 6et, ki io branijo. — Zaupanje presvitlega cesarja se je, nvnlL Bogu, v sijajni mcri izpolnilo. Nadvojjvoda -- naslednik Auffenlicrgov. V vojaškib krogih se vzdržujo vest, da bo že priliodnje dni imenovan nadvojvoda -Jožef Ferdinand Auffenbergovim naslednikom,. Poviorjono nm bo potemtakem poveljstvodruge armade. Prestoloiiaslediiik |iri cesarju. N-advojvoda Karl Franc Jožef je prispel dno 19, oktobra na Dunaj. Na kolalvoru ga jo pnAakovala soproga nadvojvodinja Cita. Drugi dan ga je cesar ob 8. uri zjutraj sprejel v dolgi avdijenci. Prostolonaslednik je porofial cesarju o razmcrah na lx>jišču. Po avdijonci se je pcljal k svoji materi v Autfartonsko palafo. Petrolejski vrelci zopet v našili rokah. Lipsko, dne 19. 19. oktobra. List ,,Leipziger Neueste Nachriobten" puro^ajo z Dunaja: Avstrijske čete so sedaj zasedle tutli 13or.vslav in l)roiiobycz, kjer se nahajajo znani petrolejski vreloi. (Drohobycz leži v sredini P.vte SarnborStryj, Boryslaw pa jugoztaliodno od Drobobycza.) Bukovina zopet naša? Krakov, dne 20. oktobra. Iz B!strioe na Sedmograškem se poroča, da jo deželni predsodnik bukovinski, Grof Meran, potoval tam mimo v Cernovice, da zopet prevzame svoje iiradne posle. (Ta vest se mora sprejeti z veliko pi-evidnostjo, ker še dosedaj naimreč manjka uradnili porofiil, ki bi naznanila, da so se R«si že umakiiili iz Bukovine.) General Boroevič upa na zmago. Dva Rusa proti enemu Avstrljcu. Dunaj, dne 20. oktobra. Nek dunajski 6asnikar je preteoeiio soboto v družbi več drugih tovarišev obiskal generala Boroevifia. Soba, v kateri vrši general svoja tleki, je zelo priprosta; ravno tako tudi vsi drugi prostovi, katere rabi gen-eral. Ca.snikarje je sprejol general zelo prisrčno. Rekel je med clrugim: ,,Znano mi ]e, da javnost ni povsem zadovoljna, ker se bitke nc razvijajo vedno tako, kakor bi si občinstivo želelo ]3omislimo samo: Bitka pri Rossbacliu je trajdla samo pol ,ure, pri mestu Gravelotte saimo pol dneva, pri >odanu en dan. Vsaka teh bitk se je za one, ki so bili poraženi, pokazala kot naravnost uničevalno. Jaz sem se bori! pri Tomaševem 7 dni in pri Lvovu 5 dni, predno se je vojni položaj spremenil. Na Francoskem ; a traja bitka že več tedr.ov, ne da bi se že odločila bojna sreča na to ali drugo stran. Oblegavije trdnjavc Sebastopol je trajalo 6 lTiesecev., nied tem ko se sedaj najmočnejše trdnjave užugajo žo v dveli do osem dnch. Vojna je v sedanji dobi popolnoma drngačna kot lrekdaj. Odkrito povem, ako bi Rusi imeli našo infanterijo, bili bi scdaj že lajiko na D;unaju. Ako pa l)i mi imoli tako močno arfderijo kakor je ruska,, bi stala sedaj na.ša armada že pri ruski trdnja\ i Kiew. Sredstva in pripomočki, ki se rabijo v vojski, so postali drugačni, a Ijudje so ostali isti. Le na živce današnjih vojakov se stavijo v sedanjih bltkali huiše zahteve. Gospodje, vi ste gotovo videli, kako izborno vojaštvo imamo Avstrijci, A proti naSerau vriomu moštvu ima Riisija armado, ki je glode števila \ prime. ri z našo močjo naravnost ogromna. V zafietku vojske je stal en Avstrijec proti trem Rnsom, sedaj pa ima na bojišču naš vojak le dva ltnsa proti sebi. -Prišlo pa ho ae tako dalef', da bo štcvilo naSo arma. de na bojižču enako s številom Rtisov. Še-le tedaj bo prišla končna, uničujoča odlofiltev za Ruse. P r e p r i č a n s e m , d a b o k1 o n 8 n a z m a g a n a š eg a. o r o ž j a s i j a j n a. Do tedaj pa je za javnosl najbolje, da ima potrpežljivost. Ali bo bitka trajala 4 tedne ali 4 mesece, tega ne moro noben Mtr.-ek naprej vedet'." Tako sonli general, i>od katonoga poveljstvom se naJiaja tudi naš tretji armadni zlx>r. Kako ie v Galicijl. Rojak, ki se je udeležil najliujših bojev v Galioiji, piše: Pred vsem pozdrav! Ze en mesec sem tu. Dnevi teko še dosti hitro, dasi je ta dežela do skrajnosti dolgofiasna. Kako je vendar krasnai naša domovina. Vi hodite mnogo po deželi, prosim, povejte mirnim ]judem, kako srefini so, da so se rodili v tako krasni deželi kakor je Goriška, oziroma Kranjska in Stajerska, zlasti pa, ker so tam gospodje na lasluib tleh, dofiim je tu kanet od pana (gospoda) odvisen siromak, ki gara za žive in mrtve, zraven pa živi slabejše kakor pri nas zadnji ovfiji pastir. Izhodna Galiciia je ravna pokrajina, dolgočasna, da se Bogu usmili. Va. si so zelo redke.. Po cele dneve srao korakali, da smo prišli zopet do Ijudi, Ve&inoma do kake pristave. To so prostrana poslopja sredi polja, kuier imajo grašfiaki svoje shrambe in hleve. Vse je zanemarjeno. Lastnik živi morda v daljnem mestu, tu ima le svoje valpete in podložaike. Svobodnili kmetov je malo. Pani imajo cele pokrajine; do 30 vasi ima kak grof. h\ v Galieiji toliko vasi pomeni že celo glavarstvo v načem smislu, Ljudje žive slabo,. Kekoč sem sestradan dobil pri kmetu krulia, ki je bil pa tako slab, zamešan iz raznili žit, da ga nisem mogel jesti. Voda pa za nas ni užitna. Le v skrajni žeji jo rabimo. In pri nas? Nagi ljudje so se pomehkužili, zato iim smrdi doniovina. Zahodni del Galicije je hrilx>vit, toda brez kakih naravTiih krasot. Kako j.e vendar krasna naša Slov. Stajerska v gorah! 0 Gorenjski niti ne govorim. Avstrijsko=sri?sko bojišče. Maribor, dne 20. oktobra, S srljskega bojiš&a ni posebnih novic. tJradna poročila o bojih med Avstrijci ter Srbi in Crnogorci molčijo, Ivje stoji sedaj naša armada v Srl)iji, tudi danes ne moremo poročati. [zvemo pa, da vladajo v srbski armadi res Cudne razmere. Prišlo je oelo med srbskimi in rn&kimi častniki do spora, katere je poslal ruski car Srbom na pamoč zoper Avstnjo. Zadnji 6as krožijo tudi novice, da se nanierava ulovec kralj Peter žoniti. Vzel bo baje vdovo rajnega ruskega poslanika Hartwiga. Srbi poročajo lažnjivo. Diunaj, dne 20. oktobra. Poveljni'k avstrijskih fiet, ki so borijo proti Srbom in Oniogorcem, genoral Potiorek, nraduo razglaša: Srbski lsti so raztrosili vesti o celi vrsti namišljenih srbskih zmag, k'i pa temieljijo samo na pobožnih srbskih žcljah, a nikakor ne odgovarjajo resnici. 1. Srbi so se hvalili, da so premagali naše pri Kurjačici ob Drini. Stvar pa je bila slede(%,a: Naše čete so morale oniioiijeni kraj izprazniti, ker je grozila naSi postojanki velika povodenj. Kurjafiica je lo malo seln na srbski strani Drine, kjer vodi ftez reko mostič, ki nima za potek vojske skoro uobencga pomena. Mi snno so umaknili v najlepšem redu na levi breg Drine. Sovražnik nas niti motil ni pri našem prchodu, radi toga so srbske vesti o velikcm Stovilu avstrijskili ujetnikov popolnoma iz trfce izvite. 2. Na gorskem sedlu Gučevo se rudi bližine sovražnih bojnih čet vršijo dan za dnevom borbe mod nažimi in Srbi. Danes napadajo naši Srbe, jutri pa zopet Srbi na.se oddelke. Kake pcisebiie važuosti se tem praskam ne more pripisovati. Namišijoue srbske zmage na GuSevem so le navaden izrodek srbske domišljije. Srbi so pozabili poviedat1, da so bili isti dan, ko kričijo o zmagi na Gučevem, na jiižni strani tega sedla od "naših lmdo tepeni. 3. Si-bi so razkričali, da so pri Roniauji-planini (10 km od Sarajeva proti izhodu) pobili eno našo divizijo, Nasproti temu pa sedaj tista naša divizija preganja Srbe eez mejo. (Iz tega je razvidno, da so se Srbi zopet grdo zlagali.) Due 12. in 13. oktobra so oddelki te divizije porazili 3 do 4 srbske bataljone in ujeli mnogo vojakov ter 5as>tinikov.  ffemško-rasko bojišče, Kako sodi nemški general Welk o Hindea^uvgu. Nemški general Welk se je izrazil napram nekemu časnikarju o generalu Hindenburgu sledeCc: ,,General Hindenburg je eden naših najbolj priljubljenih vojskovodij. Pred njegovimi čudovitimi vojnimi čini j,e zatrepetala vsa armada belega carja V Mazurijskih jezerili je potopil nad 150,000 Rusov- Obupni klici in grozno tulenje potapljajočih se rnskih vojakov se je slišalo 2 uri daleč, — Hindenburg je bil že delj časa upokojen. Bil je svoj čas poveljriik 6. armadnega zbora v Magdeburgu. Ko je pa izbruhnila vojska, se je nemški cesar takoj spomnil izvrstnoga vojskovodje ter ga vprašal, če prevzame poveljstvo vojne proti Rusiji, Hindenburg se je izjavil, da prevzame povoljstvo, toda le tiedaj, 6e dobi prosto roko. Za načelnika svojega generalmega štaba si je pa izbral generala Ermnicba, načelnika generalnega Štaba trdnjave Liitticb oblegajo&e neoiške annade. Hindenburg je poslal v Luttich po generala Emtnicha poseben vlak. Skupaj sta se nato odpeljala s posebnim vlakom v izliodno Prusijo. Med vožnjo sta pa preštudirala zemljevid ter napravila ves vojni načrt proti R«siji. Pred Kraljievoem (Konigsberg) je pa pozval k sebi še dru.<re častnike generalnega štaha in jim predložil izgotovljeni vojni načrt. Ko je v Kraljevcu izsfopil iz železniškega voza, je rekel: ,,Mi tedai lahko začncino!" — Tme Hindenbtnrg navdaja Rvise s strahom in trepetom." Na morju. Boji v Adriji. Dunaj, dne 20. oktobra. Uradno se razglaša: V jutru, dne 17. oktobra, se je v Adriji hlizu rta Punta cVOstro (v bližini Kotora) razvil boj med nekaterimi našimi torpeduimi \n podmorskimi čolni ter med francosko križarko ,,\Valdek-Rousseau". Boja se je udeležil tudi neki avstvijski zrakoplov. Ceravno je sovražna križarka našo ladje močno obstreljevala, so se iste vrnile nepoškodovaite iz boja, Franoozi so obstreljevali tudi svetilnik d'Ostro, a so ga le malo poštoodovali. V daljavi se je na niorju. opazilo veft Irancoskega bojnega brodovja, ki pa je takoj izginilo, kafcor bitro je opazilo naše podmorske čolne. Naši torpedni čolni so v prvih iutraujih urah, dne 13. oktobra, napadli črnogorsko pristaniš^e Bar (A.ntiwari) ter so z obstreljevanjem iz bližhie uničili nekaj skladišč in polnih železniških vozov. Ukradeni podmorski čoln. Iz Milana poročajo: Preiskava zaradi nkradenega podmorskega čolna v Speziji je konfiana m proiskovalni komisarji so se vrnili v Rim, Ka.kor poro6a list ,,Gazetta Del Popolo", je spravila preiskava ua dan mnogo obtežilnega gradiva za družbo ,,Fiat" in njeno osobje tcr za poveljništvo in mornariške oblasti v Speziji, proti katerim bo predlagala preiskovalna komisija sodnijako in disciplinarno postopanje. Zdi se, da očita koinisija voja.škim oblastim, da so zanemarjale svoje dolžnosti. "0 podimorskem ftolnu samem ni nobenih poročil in vedno bolj se utrjuje mnenje, da se čoln nikdar vetf ne bo vrnil v Italijo. Turčija zaprla zallv v Smyrni. Frankobrod, dno 19. oktobra. Frankobro^.slri list ,,Frankfurter Zeitsing" javlja, da je Tnrčija z minaimi za.prla. zaliv v Smyrni za vse tuje vojne ladje. Ob eeli maloazijski rrors'ci obali ima le mesto Smyrna v Mali Aziji pnstaniščo, ki nudi vsem, tudi tujim vojnim ladjam, zavctjo pred viharji. Zaprtje važnega zaliva v Siuyrni pa zopct ooznačuje, da je napetost mod Turftijo in trosporazumom dosegla vrhunec. Pomorska bitka ob holandski obali. Pomorsko liitko, v katori so Nemci izgubili d:io 17. t. m. 4 torpedovke (S 115, s 117, S 118 in S 119), nam opisuje aonsterdaioski list ,,Nieuw van den Dag", po izpovedi kapHanov dveh ribiSkili parnikov iz Ymiiidena, ki sta bila prifti potopa ncmških torpodovlc. O- ba kapitana sta bila nekako ob YA. uri sredi nnmnr sko b tto NaStola sta 15 anglefikili in nomFL iTadi' od katenh so bde nekatere tako blizu, ,la bi Ula nogla spoznati celo inoStvo pri topovih. Z vseli sti-uii so letele granate, tako, da sta bila holandska pari - uam8ISaXS.eiia' TUdi POdm°rSki Mni S° " 5viga" Poročilo ,,Allgemeene Handelsblad" pravi da je bilo v bitki morda 10 ladij. Ena križarka je go.-ela. To je mogla b ti samo angleSka ladja, kajti neinbkiii ni bao bbzu. Potopljen angleški podmorski čoln. Berolin, dne 19. oktobra. Uradno se javlja: Angleški podmorski fioln E 3 smo dne 18. oktobra uničili v NemSkem zalivu Sever nega morja. Namestnik na.5elnika admiralitete pl. Behnke (Nemci niso imeli pri tem spopadu nobeue iz^- gube. Colii E 3 je bil eden izmed najvefiiih podmor- skili 6olnov na svetu, zato je njegova izguba za An«- leze posebno občutna.) Japonska ki*ižarka ,,Takatšio" se potopila. London, drie 20. oktobra. lz Tokija, glavnega mesta Japonske, se uradno javlja: Dne 17, oktobra je trčila japonska križarka ,,Takatšio" v zalivu Kiaučou na neko mino in se potopila. Od posadke, ki je štela 264 mož, se je rešilo saimo 9 inož in 1 častiiik, pstali so utonili. * * Potopljena Japonska križarka ,,Takatšio" jo bila sta.ra vojna ladja, zgrajena 1. 1885, N;ena tonaža je znašala 3709 ton, njena brzina 18 mcrskih milj v eni uri. Oborožena je bila z 8 topovi kalibra 5 cm in 6 topovi kalibra 47 cm. Njena posadka je štela 305 mož, — Cetudi izguba za japonsko vojno mornarico ni obžutljiva, vendar bo to oliladilo vojno navclušenje žoltega plemena. Nemškofrancosko bojišče Nemška armada na potu proti Dunkirelien-u. Rotterdam, dne 19. oktobra. (Kor. u.) ,,Rotterdamsc1aer Courant" javlja: Ncmška arrnada, ki je oblegala Ant\verpen, prodira po raznili eestah proti Dunkirchemi, kjer so se Franoozi utrdili. Južno od Dunkirchena se nahaja bolgijska armada, katere ostanki so prispeli v fietrtek semkaj. U-mikanje te armade je bilo podobno begu. Bila je brez zveze z onim delom armade, k'i se ie bil precl zasedenjem Antwerpna umaknil v Ostendo in bil z ladjami prepetljan v Boulogne. Ta del belgijske armade naj bi se organiziral, da se ga postavi na Irancosko levo krilo. Dixnniidei\, kjer so se nahajali francoski mornariški vojaki, da krijejo umikanje belgijskih ftet, jo najbrže od včeraj izpraznjen. Južno od Diinkirchena in Boulogne stoje močni fraiicoski oddelki, Boji pri Nienportu in LilLe. Berolin, dne 20. oktobra. Iz glavnega netniškega vojniega stana se z dne 20, oktobra opoldne poroča: Nemške četo, ki so prodirale od Ostenda ob morski obali proti iugo-zahodu, so trčile pri Nienportu na močne Irancoske čete, Boji že trajajo tretji dan. Tudi zahodno od mesta Lille so se vršili srditi boji. Vsi napadi Francozov sc bili odbiti. Izgube sovražnika so velike. Kardlnal Mercier v Melielnu. Iz Rotterdama poročajo, da, se je belgi.iski kar dinal Mereier, ki se je ob ftasu obleganja zatekei v Antvvfirpen, zopet vrnil v Meheln* Antweri>en stal mnogo žrtev. Slovenski topničar piše izpred Anhverpna clne 7. oktobra: ,,Pred Antweri)nom in pred trdnjavami trajajo žo od 15. septembra r.eprenehoma krvavi bo]i. ker Angleži dobro streljajo. Antwcrpen nas stane skoro toliko žrtev kakor popnej cela Belgija. Nekaj trdnjav smo že razbili." — Naši slovenski fantje se torej borijo v daljni Belgiji; oni dosezajo z avstrijskinii silnimi motornimi topovi, ki jih občuduje ves vojiiški svet, velikanske uspelie. Krogle iz 42centimeterskih topov. Poro&evalec nekega italijanskega lista opisuje vtiske o 42centimeterskih kroglali Nemcev tako-le: ..Naenkrat smo slišali straSno tuljenje v zraku. Zdelo se iiajn jc, da plava nad našimi glavami strašna poSast. GLa.sov niti popisati ni mogoče. Vsak izmed nas bi se liotel skrti za sk;ale. Tako poteče nekaj sekund. Vedno l>olj se bliža tuljenje in zdi se nam., dn nas lioče raztrgati nevidno zlo. Nacnkrat umolknc in zdi se, da nas nevidna roka ndari v obraz, potem votel pok in zopet strašno tulje-nje. Kakili 500 m pred nami se dviga velikanski dim, kamenje, iztrgano drovje proti nebu. Zdi se, da je vsa ravnina raztrgana, razpofiena na vse strani. Zemlja se trese kakor ob potresu. To ie zmaga topa nad oklo|)om. Nepričakovano snidcnje. Bilo je v zagrebški bolnišnici Rude&ega križa. kjer je velika soba dolofena za fastnike. V srcdi sobe stojita dva stebra. Neki stotnik, težko ranjen na nogi, leži že več dni v sobi. Polog njega so le še trije tovariši, a 16 postelj je S<3 praznili. Tilio in mirno ,je v sobi. Nekega veftera pa se je začel zuuaj na liod- niku šum in hrup ter hitra hojai gor in dol po hodniku. Ker je bilo že bolj ix>zno, je gorela v sobi le še nočna lučka, ki je le slalx) razsvetljevala sobo. Pripeljali so nove ranjence in ker je bilo drugje že vse polno, so začasno namestili nekaj vojakov tudi v sobo za častnike. Ranjonci, ki so bili utrujeni po dolgi vožnji, so kmalu trdno zaspali. Ko so prihodnjega jntra posijali prvi solnčni žarki skozi okno, se je stotuik, dasiravno le s težavo, vendar sklonil nekoliko pokoncu, da bi si ogledal ranjen.ce, ki so jih prejšnji večer namestili v sobi. Tam za stebrom se mu je zazdelo, da je zagledal znano lice. Nagnil se je uckcliko na stran, da bi videl bolje, in tedaj se mu je nehote izvil vzklik: _,,Svoboda, to si ti!" Bil je njegov sluga. Sluga pa se ni ganil in ni mogel odgovoriti na pozdrav, daslravno so njegove o&i zrle naravnost v stotnika. Ubogi sluga je ležal popolnoma ohromel na svojem ležišču in debele solze so mu tekle po licih. So pač govorile te solze, ko niso mogla govoriti usta. Vera oniehča v vojski tudi najbolj trdo srce. Goriški Slovenec Leop. Živec, ki je bil dne 1. oktobra odlikovan, piše dne 30. septembra z bojišča: Nam gre še precej dobro, samo slabo in nirzlo vreme imamo. V zadnjem najliujšem boiu dne 8. t. m., ki je trajal 4 dni neprestano no5 in dan, nam je Slo dc-bro. Vkljub 3krat večji sili nam je bilo mogoče, sovražnika nekaj kilometrov potisniti nazaj. Prvi dan tega boja, dne 8. t. m., sem bil lahko ranjen v leyo nogo. Ostal sem nekoliko zadaj, si rano opral in' obvezal. Potem pa sem šel zopet k svojemu oddelkii1. Na poti sluSajno naletim na naš sanitetni oddelek, ki je nesel ranjenega Rusa. Vprašali so ga, 6e dohajajo nove 6ete izi Sibirije. Odgovoril je: Jaz ne znam, Že 3 dni sem tam ležal ranjen. Naši so nie pu^tili in bežali." — Pokazal nam je tudi, kaj ima jesti. V majhni vrečici je imel še za eno žlico kruho' vih in sladkorjevih drobtinic. Pripovedoval je, kako strašno inesarilo naše granate in šrapneli med Rusi. Tzjavljal je tudi, da se mu zdi med nami veliko boljše ko v lastni armadi. Vt a k i h s1u6 a j i h , kakorj e k r v a v i boj,spozinačl ovek šienlevero, kiom e h 6 a t u d i n a j b o 1 j t r d o s r c e.