3. evropska regionalna konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve (Ecosystem Services Partnership EU – ESP Europe 2021 Regional Conference) Tartu, Estonija, 7.–10. 6. 2021 Med 7. in 10. junijem je v Tartuju, najstarejšem mestu v Estoniji, potekala tretja evropska regio- nalna konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve (Ecosystem Services Partnership EU – ESP Europe 2021 Regional Conference). Konferenca bi morala potekati že junija 2020, a je bila zaradi pandemije Covida- 19 prestavljena in tokrat prvič organizirana hibridno. To pomeni, da je del predstavitev potekal v živo v konferenčnih dvoranah, drug del pa v spletnem prostoru, pri čemer smo vsi lahko spremljali poljub- ne sekcije in predstavitve. Kljub temu, da spletno druženje ne more nadomestiti predavanj in razprav v živo, so pozitivni vidiki takšnih srečanj prihranek časa, energije in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Konference se je udeležilo 460 delegatov iz 51 držav, od tega 31 evropskih. V živo je bilo v Tartuju prisotnih zgolj 55 udeležencev. Naslov tokratne konference je bil »Ekosistemske storitve – znanost, poli- tika in praksa ob soočenju z globalnimi spremembami« (Ecosystem Services Science, Policy and Practice in the face of Global Changes). V hibridnem konferenčnem prostoru se je v štirih dneh zvrstilo 6 ple- narnih predavanj, v 38 sekcijah, organiziranih v sklopu različnih delovnih, tematskih in sektorskih skupin, pa je bilo predstavljenih več kot 425 znanstvenih predstavitev. Slovenijo smo na konferenci s plakatom, na katerem smo predstavili izsledke sistematičnega kar- tiranja raziskav o  ekosistemskih storitvah v  Sloveniji, zastopali Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) Suzana Vurunić (Zavod za gozdove, OE Nazarje) in Anže Japelj (Gozdarski inštitut). Celotna študija je objavljena v tej številki Geografskega vestnika. Vsi omenjeni smo del neuradne Skupine za obravnavo ekosistemskih storitev v Sloveniji. 157 Geografski vestnik 93-1, 2021 Zborovanja Slika 3: Referati s posvetovanja so objavljeni v posebni monografiji, ki jo je souredil podpisani. vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 157 Več podrobnosti o konferenci si lahko preberete na konferenčni spletni strani: https://www.espcon- ference.org/europe2020/wiki/650138/proceedings. Naslednja konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve bo potekala med 10. in 14. oktobrom 2022 v Heraklionu na Kreti. Mateja Šmid Hribar Mednarodni posvet o nasprotju interesov pri uporabi alpskega prostora Innsbruck, Avstrija, 16.–18. 6. 2021 Pod okriljem Univerze v Innsbrucku oziroma njenega Inštituta za zgodovinske vede in evropsko etno- logijo (Institut für Geschichtswissenschaften und Europäische Ethnologie) je konec aprila potekal dvodnevni mednarodni posvet, ki je v ospredje postavil različne interese pri uporabi alpskega prostora (uradna nem- ški in angleški naslov: Nutzungskonflikte im Alpenraum/Conflicts of use in the Alpine region). Posvet je bil organiziran v  okviru projekta Issues with Europe: A  Network analysis of the German-speaking Alpine Conservation Movement (1975–2005) (Evropski izzivi: Mrežna analiza okoljskega gibanja v nemško govo- rečih alpskih deželah (1975–2005)), ki ga financirajo nemška (DFG), avstrijska (FWF) in švicarska (SNF) znanstvena fundacija. Na podlagi poziva za prijavo prispevkov, je bilo za posvet izbranih štirinajst prispevkov – pet iz Švice, štiri iz Avstrije, po dva iz Nemčije in Italije in eden iz Slovenije. Posvet, ki zaradi pandemi- čnih razmer ni potekal na Univerzi v Innsbrucku, temveč prek spleta, je potekal v nemškem in angleškem jeziku. Prispevki so bili tematsko razdeljeni v štiri »panele«: koncepti, volkovi, kmetijstvo in regionalno planiranje, izven tega okvira pa je bilo predavanje o izsledkih projekta, ki je posvet organiziral. Pri uporabi alpskega prostora se prepletajo predvsem okoljski, turistični in drugi gospodarski inte- resi ter interesi transportnega prometa, katerih zahteve in potrebe so pretežno povezane z izven alpskimi težnjami, ki niso vedno v skladu s potrebami lokalnega prebivalstva, ki jim Alpe služijo kot življenj- ski, kulturni in gospodarski prostor. Niso pa nasprotja interesov prisotna zgolj med »izven« in »notranje« alpskimi težnjami, temveč tudi znotraj teh skupin. Zato ni presenečenje, da so se predsta- vitve v okviru zgoraj naštetih panelov pretežno posvetile temam, kot so: turizem, promet, energija, okoljevarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo ter kultura. Glede okoljevarstva omenimo zgolj primer Tirolske, kjer imajo zaradi stalno naraščajočega prometa proti in iz Italije, že od sedemdesetih let prejšnjega sto- letja prisotna gibanja proti tranzitnemu prometu. V edinem slovenskem prispevku sva Blaž Komac in podpisani (oba ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) na primeru Posočja poudarila preplet interesov glede vodne energije. Alpe so namreč pomemben vodni vir za vodno oskrbo in gospodar- stvo, zato jih glede rabe zaznamuje dvojnost. Na eni strani je »neokrnjena« gorska narava (slika 1), na drugi pa stalne težnje po (iz)rabi naravnih virov (slika 2). Vodni potencial v Alpah so že zgodaj upo- rabili za transport in pridobivanje energije, v zadnjem stoletju predvsem električne. Tudi Posočje je bilo stalen »poligon« za velike hidroenergetske načrte. V 20. stoletju so na srednjem in spodnjem toku Soče v Sloveniji zgradili več hidroelektrarn, ki letno proizvedejo 1150 GWh električne energije. Zaradi ocene, da porabljajo le tretjino razpoložljive energije, pa so stalne težnje po gradnji novih. Prvi načrti segajo v čas pred drugo svetovno vojno, stalna gradbena prizadevanja pa do sodobnosti. Nasproti tem inte- resom se je oblikovala naravovarstvena zavest ter turistične težnje po izrabi. Daljši povzetek slovenskega predavanja je bil objavljen v Sobotni prilogi časnika Delo (31. julija 2021) ter v knjigi Regionalni raz- voj včeraj, danes, jutri (2021; https://doi.org/10.3986/9789610505921) z  naslovom »Stoletje (ne)participativnosti: gradnja hidroelektrarn v Posočju«. Poleg predstavitev udeležencev je bila organizirana tudi zanimiva virtualna ekskurzija oziroma »Sprehod skozi zgodovino doline Inn«, katere lokacije pa bi bilo veliko lepše videti v živo. Prispevki s posvetovanja bodo objavljeni v 27. številki serijske publikacije Geschichte der Alpen – Histoire des Alpes – Storia delle Alpi (2022; https://www.labisalp.arc.usi.ch/en/pubblicazioni/histoire-des-alpes-storia-delle- alpi-geschichte-der-alpen). Matija Zorn 158 Zborovanja Geografski vestnik 93-1, 2021 vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 158