CENA 4.50 din - LETO XLIII - št. 3 Ante Marković v pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki Ladje v konvoju Brdo pri Kranju, 10. januarja - !\a ponovni jugoslovanski turneji se je predsednik zvezne vlade Ante larkovic mudil tudi v Sloveniji, pogovore je imel s slovenskim političnim vodstvom in z vodilnimi gospodarstveniki, slednje je najbolj zanimalo, kako se nam bo godilo v prihodnjih mesecih, sklepati pa je moč, da je Marković prišel predvsem po soglasje za napovedane ustavne spremembe. Ante Marković je pohvalil delo Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu, direktorica dr. Danica Purgova ga je seveda prisrčno pozdravila. Foto: G. Šinik Napovedane ustavne spremembe je premier Marković seveda utemeljeval tudi z upravljanjem programa za ozdravitev gospodarstva in financ, predvsem pa s pristojnostjo v primerih kršenja ustave, v tem smislu je odgovoril tudi na vprašanje, kako bo zvezna vla- da reagirala na srbsko gospodarsko blokado. Za Slovenijo je zelo občutljivo tudi vprašanje notranje razporeditve bremena gospodarske reforme, v ušesih je ostala Markovićeva prispodoba o konvoju, ki se premika s hitrostjo najpočasnejše ladje, po- temtakem se lahko hitreje premika s pospešitvijo najpočasnejše. Brez pravega odgovora pa je ostalo tudi opozorilo predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja. da Slovenija že marca ne bo zmogla plačati obveznosti v sklad za nerazvite, saj so trikrat večje kot lani. M. V. V Sloveniji so razpisane splošne volitve Volilna tekma se je začela Ljubljana, 10. januarja - Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je 8. januarja razpisal splošne volitve v skupščine in volitve predsednika in članov predsedstva republike. Volili bomo 8., 12. in 22. aprila. Letos bomo prvič volili svobodno, demokratično in izbirali med kandidati različnih strank. Ker gre za drugačne volitve, kot smo jih bili desetletja vajeni, volilni postopki marsikoga begajo, vendar gre za očiten napredek pri demokratičnosti volitev. 8. aprila bomo volili delegate v zbor občin in družbenopolitični zbor republiške skupščine ter predsednika in člane predsedstva republike. 12. aprila bomo volili delegate zborov združenega dela občinskih in republiške skupščine. 22. aprila pa bomo volili delegate zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin ter zbora občin republiške skupščine. Splošno pravilo teh volitev je, da morajo biti vse volitve tajne, z več kandidati, kot jih bo izvoljenih. Vsak kandidat lahko kandidira samo na eni listi in v eni volilni enoti. O načinu volitev bomo še podrobneje pisali. -» J. K. Znani kandidati DEMOS Na tiskovni konferenci je DEMOS - združena opozicija -med drugim predstavila tudi svoje kandidate za najodgovornejša mesta v slovenski državi. Tako je kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije dr. Joie Pučnik (predsednik DEMOS, predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije), kandidati za člane predsedstva SR Slovenije pa so Ivan Oman (predsednik Kmečke zveze Slovenije), Franc Miklavčii(Slovenski krščanski demokrati), dr. Dušan Plut (predsednik Zelenih Slovenije) in dr. Dimitrij Rupel (nekdanji predsednik Slovenske demokratične zveze in sedanji podpredsednik DEMOS). Več na drugi strani. V. B. Kranj, petek, 12. januarja 1990 VJlv^' Fronta se je poslovila Končno se je zgodilo. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije ali SZDL je od torkovega zasedanja republiške konference dalje samostojna politična stranka slovenskih socialistov, ki bo s svojim programom in svojimi kandidati nastopila na spomladanskih volitvah. Dobre, stare frontovske matere ni več oziroma je od njene prvotne vloge ostalo bore malo. Otroci, če lahko tako imenujemo stare in nove kolektivne članice, politične organizacije in zveze, so se drug za drugim osamosvajali, potrdili polnoletnost, mati pa je kar predolgo mencala z odločitvijo o svoji nadaljnji in novi podobi ter vsebini. Čeprav so mnogi, donedavni njeni člani, po osamosvojitvi menili, da SZDL potlej nima več pravice do življenja in da je zrela za tihi pokop na smetišču zgodovine, se je vodstvo vseeno zedinilo. da je na slovenskem političnem zemljevidu prostor tudi za socialiste. Socialistična misel ima na Slovenskem tradicijo, prav tako je bila tudi SZDL globoko zakoreninjena v ljudeh in bi bil zato umik s politike nesprejemljiv. Mislim celo, da se je SZDL odločila za samostojno pot prekasno, da bi morala to storiti prej, recimo ob sprejemanju dopolnil k slovenski ustavi, iz katerih je bila črtana posebna vloga Zveze komunistov, SZDL pa je bila premalo samozavestna pri zahtevi, da se iz ustave črta tudi njena, čeprav majhna vloga v političnem življenju. Prav na tem temelji mladinski očitek novi stranki socialistov, da je v boljšem položaju od konkurence in da zato nima pravice s svojimi kandidati nastopati na volitvah. Očitek ima osnovo, v ozadju pa je zanesljivo tudi bojazen pred dodatno, v ljudeh nrecei zakoreninjeno politično konkurenco. Čas bv pokazal, če je bila taktika SZDL pri prehodu na samostojno strankarsko pot umno izbrana. Statut bo namreč sprejet šele marca, kongres pa naj bi bil šele novembra. Mogoče pa SZDL računa na glasove ljudi tudi zato. ker je partija obremenjena s preteklostjo, demokratična opozicija pa je ljudem neznana tudi v pogledu njenega ravnanja, če bi prišla na oblast. Slovenska politična oziroma volilna javnost je sedaj še neznanka. Njeno delitev bodo pokazale šele volitve, pred njimi pa je tvegano napovedovati zmago ali poraz tega ali onega. Torkova seja konference SZDL, ki se sicer še ni odločila, ali bo fronta po novem Zveza socialistov ali Socialistična zveza, je pomembna še po nečem. Slovenski politični prostor je večinoma razdeljen in kaj posebno novega ne moremo več pričakovati. Volitve bodo povedale, kdo bo prihodnja štiri leta na oblasti in kdo bo v opoziciji, v vlogi kontrolorja oblasti. J. Košnjek Slovenska kmečka zveza Politični in kmetijski uspehi Slovenska kmečka zveza ni samo politična organizacija, ampak tudi stanovska. Čeprav so v javnosti bolj poznani njeni politični uspehi in se že ustvarja vtis, da se ukvarja samo z volitvami in s politiko, pa dosega zadnje čase pomembne rezultate tudi na kmetij sko-stanovskem področju. Nobenega dvoma ni, da je kmečka zveza začela "mlečno vojno" in da je z bojkotom oddaje mleka, z raznimi (za oblast neprijetnimi) sporočili za javnost, delegatskimi vprašanji in drugimi oblikami pritiska "prisilila" oblast k sprejetju mlečnega zakona, ki kmetom (če se bo le dosledno izvajal) zagotavlja realno plačilo za oddano mleko. Republiška skupščina bi morala 27. decembra obravnavati osnutek spremenjenega zakona o gozdovih, ven- dar je kmečka zveza tudi v tem primeru posredovala in pripomogla k temu, da osnutek zakona ni bil uvrščen na dnevni red - tudi zato ne, ker bi po besedah predsednika zveze Ivana Omana uzakonil še precej slabše rešitve, kot so sedanje. Kmečka zveza se namreč zavzema za to, da kmet ne bi bil samo formalni lastnik gozda, ampak tudi gospodar, da ne bi bil gospodar le pri tistih drevesih, ki jih poseka "na črno", in da mu ne bi bilo treba pisati posebnih prošenj že za nekaj kubičnih metrov lesa za domačo uporabo; zavzema se tudi za ločitev poslovnih in strokovnih gozdarskih nalog, za prosto prodajo lesa oz. za odpravo monopola gozdnih gospodarstev, za takšno organiziranost, ki ne bo politična, ampak ekonomska... Ker v kmečki zvezi komajda verja- mejo, da bi sedanja republiška skupščina znala pravilno oceniti zahteve kmetov in gozdarskih organizacij, predvsem njuna različna stališča, ne skrivajo želja, da bi sprejetje zakona odložili do spomladanskih volitev in do novega sestava skupščine, v katerem naj bi tudi kmetje imeli svoje predstavnike. In nenazadnje: kmečka zveza je v nekaterih krajih preprečila reorganizacijo kmetijskih kombinatov še pred sprejetjem zakona o zadružništvu, predvsem pa to, da bi zadružna lastnina prešla v razne holdinge in druge velike poslovne sisteme in da bi zadruge, organizirane po klasičnih zadružnih načelih, ostale brez materialne podlage. C. Zaplotnik MERKUR KRANJ 20 % ZNIŽANE CENEzA VEČINO BLAGA PRODAJA NA KREDIT! ZA VSE BLAGO ©©K^SScJM^GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 12. januarja 199 CVETO ZAPLOTNIIK NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR Nevarnost boljševističnega bacila Volilni boj se je že začel. Čeprav obe strani, opozicija in uradna politika, napovedujeta, da bo boj "kulturno dejanje", pa nekateri pojavi že kažejo, da tudi namen posvečuje sredstva in da bosta obe strani poskušali pridobiti nekaj "volilnih točk " tudi z ne preveč kulturnim žigosanjem političnih nasprotnikov. Besede, da je treba nasprotnike spoštovati, ne pa jih linčati kot politične sovražnike, so pogosto izrečene le zaradi načelnosti in zato. da bi vsi skupaj imeli (dober) občutek, kako razvita je naša politična kultura. Da pa je pri nas občutljivost za javno besedo, predvsem za kritiko in za očitke, velika, je kajpak razumljivo. Uradna politika, ki je dolga leta "obvladovala" časopise in druga sredstva javnega obveščanja, je uspešno preprečevala, da ne bi bilo o njej zapisano ali izrečeno kaj slabega, in zato ni vajena javne kritike; opozicija, ki se je šele pred nedavnim pojavila na slovenskem "političnem zemljevidu", pa tudi spoznava, da puščice ne letijo samo v eno smer. Če je v delu nekaterih podružnic opozicijskih zvez in strank na Gorenjskem še nekaj togosti (na ustanovnih zborih se je kazala predvsem v vodenju sestanka, volitvah organov in drugih formalnostih), je to predvsem zato. ker gre za nove organizacije in za ljudi, ki se doslej niso (dosti) ukvarjali s politiko. Ker je "boljševistični bacil" okužil velike množice in je tudi še zdaj izjemno trdoživ, je nevarno, da okuži tudi tiste podružnice opozicijskih zvez, ki se bodo načelno zavzemale za cilje zveze (in Demosa), v praksi pa delale drugače. Kdor je. denimo, nekoliko natančneje spremljal ustanovni zbor podružnice Slovenske kmečke zveze za rodovsko občino, je lahko opazil, da upravnega odbora niso izvolili (kar je napovedoval tudi dnevni red), ampak so ga kar imenovali. Predstavniki uradne politike so to hitro opazili, tudi zato, ker je eno temeljnih izhodišč opozicije, da so lahko legitimni predstavniki le tisti, ki so izvoljeni na (svobodnih in pravičnih) volitvah. DEMOS pohitel z volilno kampanjo Pučnik predsedniški kandidat Ljubljana, 7. januarja - Na tiskovni konferenci je vodstvo DEMOS-a - združene opozicije - predstavilo svoj program ter kandidate za najvišje funkcije v slovenski državi. Pred polno sejno sobo Društva slovenskih književnikov so prvaki posameznih zvez (strank) slovenske opozicije kratko predstavili svojo trenutno aktivnost. Za mnoge navzoče novinarje je bila ena najbolj zanimivih izjav razlaga dr. Dušana Pluta, kaj je Zelene Slovenije vodilo k vključitvi v DEMOS, saj je znano, da se je doslej predvsem ugibalo o tem, ali bodo šli na volitve samostojno (kar bi bila po mnenju nekaterih edina pravilna pot) ali se bodo priključili eni od zvez, pri čemer se je najprej večkrat pomislilo na ZSMS. Plutje navzočim povedal, da je za Zelene Slovenije program DEMOS-a sprejemljiv, da pa ga bodo obogatili z lastnimi akcijami, ter posebej poudaril, da niso in ne mislijo podpisati ne Temeljne listine Slovenije ne Majniške deklaracije. V zvezi z ZSMS, ki ji je sicer priznal nesporno vlogo pri odpiranju političnega prostora v Sloveniji, pa je Plut ilustrativno poudaril, da so se Zeleni naveličali igrati večne vloge mlajšega brata. Zvedeli smo, da imajo ta čas Zeleni 4.000 kolektivnih in okrog 600 individualnih članov, demokrati nekje med 2.500 in 3.000 članov, ravno toliko socialni demokrati, krščanski demokrati okrog 2.000 članov, medtem ko so kmetom pošle že vse izkaznice iz prve naklade (30.000). Predstavniki vseh zvez po vrsti pa so hkrati zagotavljali, da se nikomur ne gre za preveliko številčnost, pač pa je, po njihovih besedah, predvsem pomembna kvaliteta. Posebej je bila poudarjena tudi zastava gibanja, kot jo je označil Jože Pučnik ali slovenska nacionalna zastava po besedah Vena Tauferja - belordečemodra trobojnica brez rdeče zvezde v sredini, glavna točka tiskovne konference pa je bila, ob razgrnitvi programa DEMOS-a, predstavitev kandidatov združene slovenske opozicije za najvidnejša mesta v slovenski državi. Vine Bešter )IESGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografiju). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Socialistična zveza delovnega ljudstva je postala najmlajša slovenska politična stranki Tudi frontovska mati gre na samostojno pot I Ljubljana, 9. januarja - Ta dan si bomo zapomnili po tem, da je tudi Socialistična zveza delovnih ljudi Slovenije postala samostojna politična stranka in se odločila za novo ime, bodisi za Zvezo socialistov Slovenije ali za Socialistično zvezo Slovenije. Na torkovi seji konference, ki je imela v bistvu značaj kongresa, se je razprava večinsko ogrevala za Socialistično zvezo kot levo sredinsko organizacijo slovenskih socialistov, ki gre na spomladanske volitve s svojimi kandidati in programom Z demokracijo in ustvarjalnostjo v boljše življenje, z navezavo sodelovanja s sorodnimi strankami v Evropi pa bodo skušali dobiti slovenski socialisti tudi mednarodno veljavo. Ta korak je bil za SZDL nujen in dolgo pričakovan, saj so bile sedanji organizaciji ure štete. Vloga dobre frontovske matere, ki tudi v prihodnje ne namerava pozabiti na svoj rojstni dan, je pešala. Otroci, mišljene so uradne in novonastaja-joče organizacije in zveze, so ji uhajali, se osamosvajali, mati je ostajala vedno bolj sama in morala se je spremeniti, da bi postala vsaj enaka med enakimi. Čeprav so bile na torkovi konferenci zelo glasne zahteve, da se konferenca prelevi v kongres, da se sprejme nov statut in novo ime, pa je pri zorenju SZDL (sedaj še smemo uporabljati to ime) obveljala postopnost, ki jo je v razpravi najbolje obrazložil podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Žakelj. eden najvnetejših SZDL je dobila večinsko podporo. Predvideno je, da bo osnutek novega statuta konec januarja sprejelo predsedstvo SZDL, 28. marca pa naj bi statut republiška konferenca sprejela. Za november pa je načrtovan kongres slovenskih socialistov. Organizacija je zrela, je bilo slišati v razpravah, da preživi in zavrže namigovanja, da je njeno mesto smetišče zgodovine. Del frontnosti sicer še ohranja v tem smislu, da razen posameznikom, članom, odpira vrata tudi društvom, zvezam in organizacijam, ki sprejemajo njen program. Edina od sedanjih kolektivnih članic, republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, se ni izrekla za samostojno pot in nov program SZDL, razlog nejasna opredelitev do ljudske obram- Jože Smole SZDL je pomagala novim zvezam Uvodni referat na torkovi seji republiške konference SZDL je prebral predsednik Jože Smole. Objavljamo nekaj misli iz njegovega govora. - novost v našem delu je bilo sodelovanje z novimi družbenimi gibanji in političnimi zvezami. Dežnik, ki ga je SZDL držala nad njimi, nikdar ni bil mišljen kot tutorstvo ali poskus kontroliranja. Pri takratnih nejasnih ustavnih opredelitvah in ob pomanjkanju zakona o političnem združevanju je SZDL pomagala, da so se nove zveze sploh lahko ustanovile. - v razpravi seje oblikovalo mnenje, naj bo po novem SZDL politična organizacija socialistov. Poudarjamo naslednje prvine naše osnovne usmeritve: krepitev Socialistične zveze kot jasno prepoznavne politične organizacije slovenskih socialistov, širjenje individualnega članstva, vključevanje vseh, ki se v načelu strinjajo s ponujenim programom in hočejo po lastni presoji z nami sodelovati - posamezniki, politične organizacije, društva, zveze in gibanja. - na volitve bomo šli samostojno, s svojimi kandidati, ki morajo biti pripravljeni uresničevati naš program, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da se zavzemajo za materialno in duhovno bogatejše življenje, za visoko stopnjo uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za pravno urejeno državo in za odprtost v Evropo in svet, da uživajo podporo in ugled med občani. - pri obravnavanju bodoče moderne podobe Jugoslavije se socialistična zveza Slovenije zavzema za kar največjo možno samostojnost SR Slovenije v skupni Jugoslaviji in za njeno veliko ustvarjalno vlogo s pozicij suverenosti slovenskega naroda in slovenske državnosti. zagovornikov, da SZDL postane socialistična stranka. Prva etapa je bilo spoznanje SZDL, da je nestrankarski pluralizem ideološki konstrukt, druga etapa je bila torkova konferenca, na kateri so postali stranka, jedro levosredinskih sil v Sloveniji, tretja pa bo jesenski kongres. SZDL ni nikomur ovirala prenove, zato naj se tudi sedaj ob prenovo SZDL nihče ne spotika, je dejal, ter povedal, da do zgodovine niso obremenjeni sovražno, so pa do nje kritični, SZDL pa nosi za zgodovinske napake bore malo krivde, ker ni bila nikoli oblast, bila pa je vedno v službi ljudi. Strankarska samostojnost be, in bo o članstvu dokončno sklepala njena skupščina. Nad 40 govornikov se je zvrstilo na torkovi konferenci. Slišali smo zanimive predloge: da simbol Triglava ni dovolj, saj manjka morje, da naj bo zaščitni znak slovenskih socialistov nagelj, kar ima v simbolu evropska levica, naj bo SZDL še naprej skrbnica in povezovalka s Slovenci na tujem, da poročilo o delu ni popolno in si SZDL lasti zasluge, ki jih imajo drugi, naj socialisti Slovenije ne naredijo napak, kot so jih mnogi evropski, ko so pretirano startali na podržavljanje lastnine, da se SZDL premalo obrača k ženskam, itd. Delegati Brez pridržkov - stranka Vlado Barabaš iz Tržiča, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad: "Edino pravilna odločitev: SZDL naj bo stranka, zveza slovenskih socialistov. Bo naj organizacija, zveza ali stranka z lastnim članstvom, lastnim programom in jasnim ciljem, da se na svobodnih volitvah bori za čim večji delež pri oblasti." Tone Bajuk, sekretar občinske konference SZDL Kranj: "V celoti soglašam s sklepom, da postane SZDL samostojna politična stranka. Mislim celo, da smo premalo radikalni, da bi morali biti klasična partija s samo individualnim članstvom, brez primesi frontnosti. Zato to ni povsem čista stranka, ampak vleče s seboj primesi pretekle vloge. Mislim, da bo čas naredil svoje in se bo naša vloga izkristalizirala." Milan Bajželj iz Kranja, član republiške konference SZDL in član delegacije za zvezno konferenco SZDL: "Ta hip ni tako bistveno, kako daleč je segla radikalnost sprememb SZDL. Pomembneje je, da se je SZDL upala postaviti v prostor politične konkurence in kako bo ljudem, ki jih bo predstavljala oziroma zastopala, zagotavljala vpliv na družbeni razvoj. Pomembno je, da je ta proces odprt in da "bo v SZDL prostor tudi za ljudi, ki doslej niso mogli do veljave oziroma vplivanja. Prav je, da je obdržala tudi del frontnosti. Če je to prav, bo pokazal čas. Biti samo klasična stranka bi pomenilo zapreti prostor raznim organizacijam, društvom, zvezam, Mojmir Ocvirk, ZSMS: "V slovenski ustavi ima SZDL še vedno nekatere funkcije pri volitvah in ker so to vlogo zagovarjali isti ljudje, ki sedaj ustanavljajo samostojno politično stranko, bo ZSMS temu oporekala. Pritožil) se bomo volilni komisiji in iskali oceno na ustavnem sodišču. SZDL je namreč zaradi te ustavne vloge v prednosti pred ostalimi in zato ne morejo na volitvah nastopati s svojimi kandidati. Nimamo nič proti samostojnosti, vendar predlagamo, da ustanovijo novo socialistično stranko, tako kot smo ravnali vsi osta- ki pa bodo še vedno iskaj1! SZDL kot mesto za uveljavi1 tev svojih interesov. Pi občini v zadnjih 30 letih delali kariere. Če je komu manjkalo izobrazbe, znanja, talenta, energije in volje do dela. imel pa je ambicije za kariero, je bila za to najlažja politična pol. Kar 80 odstotkov vodilnih kadrov v Sloveniji je članov ZK. lo je zelo visoka številka, saj jih je procentualno P° Prebivalstvu zelo malo. Kaj ta odstotek torej Pomeni? Da so komunisti bolj izobraženi in sposobnejši? Ne. ker bi sicer imeli uspešnejše gospodarstvo. Podjetništvo zahteva velike sposobnosti in znanje, izredne talente in visoko formalno izobrazbo, pridobljeno ob rednih oblikah izobraževanja na Mačka zacvili, če ji stopiš na rep srednjih, višjih in visokih šolah, univerzah in inštitutih. Partija bo hočeš nočeš morala sestopili z oblasti kadrovanja, če ho hotelu "Evropo zdaj", v kateri ima polovica vodilnih v velikih koncemih in podjetjih doktorate znanosti in kjer ne prevla-duje logika izbire vodilnih po načelu kdor ni z nami, je proti nam. Evropu zdaj je namreč tudi lo. da sistem parlamentarne demokracije ne izstavlja ra- • čunov za izgube državi, še manj pa celotni populaciji. Le kakšni so podjetniki, ki danes ne morejo ali ne znajo izterjali dolgov iz Srbije? Le kakšen menedžmcnt je lo. če največ izvoznih poslov v zahodno Evropo poteka preko slovenskih in jugoslovanskih podjetnikov. živečih v teh državah? Je morda vzrok neznanje jezikov in poslovne komunikacije? Pred nekaj leti so bili objavljeni podatki, da je bilo v Sloveniji podarjenih 13.000 visokošolskih in 20.000 višješolskih nazivov ljudem, na osnovi tako imenovanega inštituta neprecenljivih delovnih zaslug in z delom pridobljene delov nezmožnosti. Koliko pa je takšnih, ko so do izobrazbe in akademskih nazivov prišli na način kol Lična Ceausescu. pa bomo verjetno v kratkem brali. Tragika je le v lem. da velika večina državljanov Slovenije tako počasi dojema, da so mali Ceauses-cuji v vsaki občini, laki namreč, ki so bili leta in lela na vodilnih gospodarskih in drugih položajih in bi se njihova zaključena doba šolanja končala v osnovni, celo nedokončani. Človek bi tudi marsikaj spregledal in tem "kvazi" veljakom odpuslil grehe zavoženih odločitev, ne-poslovnega in neodgovornega obnašanja, ker jim je pač la pol bila na široko odprla. Ne morem pa razumeli današnjih razmer, ko je vendar očilno. da se v Evropo ne bo prišlo s polpismenosljo. neznanjem, nestrokovnostjo, arogantnim nasiopa-šivom in brez obče človeških vrlin, kol so poštenost, iskrenost, pravičnost, loleranlnosl. zanesljivost, odgovornost in spoštovanje. Gospodarske krize v Jugoslaviji in Sloveniji niso ustvarile neke imaginarne in nevidne sile. povzročili so jih konkretni ljudje, politične nomenklature, ki se še danes skrivajo za meglenimi vzvodi moči samoupravnega socializma in ki porajajočo opozicijo onemogočajo na vsakem koraku s pomočjo metod ustrahovanja, klevet in podtikanji in s takimi metodami torej, s kakršnimi so se na oblasti ohranjali vsa povojna leta. Občani oz. državljani pa kljub vsemu vsak pri sebi vemo. da je Združena opozicija Slovenije pripravljena prevzeli odgovornost za svoja dejanja šele takrat, koji bodo volilci vodenje in upravljanje slovenske države zaupali, to pa jc šele po izidu pomladinskih volitev. Seveda pa DEMOS še sedaj od Partije zahteva, da se začne takoj učinkoviteje ukvarjati s splošno blaginjo državljanov Slovenije, revnejših slojev prebivalstva, osamljenih in bolnih. Nehumano, nepravično in žaljivo pa je s strani Partije, da bi nas še naprej zavajala pred resnico, da je za sedanje stanje, hiranje na obroke, v celoti odgovorna in kriva! zato ker z vsemi mehanizmi zavira, da bi zavladala zdrava, konkurenčna kadrovska politika izbire sposobnih in odgovornih ljudi. Zato ji predlagam: da čimprej zapusti t.i. kadrovske koordinacije in komisije, saj bo s tem naredila prv i korak v Evropo zdaj. EDVARD KOCBEKI Odgovori Iz knjige Borisa Pahorja in Alojza Rebule »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, Trst 1975 — krajši odlomek Vrniva se v dobo. kije sledila Dolomitski izjavi. To je bila doba, ko je partija prevzela vodstvo osvobodilnega boja, naznotraj pa je že začela izvrševati družbeno revolucijo. Kar se mene tiče. se kljub Dolomitski izjavi v meni pravzaprav m nič histveno spremenilo. Odgovornost me je skupaj z drugimi nepartijci še naprej vezala. Angažiral sem se v predstavniškem prostoru in se oprijemal delil- kjer mi je bilo dano. vse drugo bi bilo od hudega. Objavljeni zapisi pričajo, da sem na tovariših opazil neprijetno spremembo. Pravkar omenjeni partijski paier-nulizcm je začel širili pogubno okužbo, nepartijci so zlahka post l juh partijci ili pa so se čut 111 Odvezanc od dosedanje odgovornosti. V precejšnjem številu tovarišev je zavladalo duševno udobje. Kidriča sem opozarjal na ta pojav in mu kazal na sodobno zgodovino, kjer so se vsi fašizmi doslej koi izraz utrujenosti množičnega človeka, kot želja po razbremenitvi javne odgovornosti, kot klic množic po ekskluzivni stranki ali po močnem voditelju, lako sem opozarjal Kidriča, da se pojavljajo med partijci posamezniki, ki že zdaj osvobodilno zmago vežejo z nepojmljivim radikalizmom, predvsem z izbruhom uničevanja in osebnega maščevanja. Govoril sem mu. da je revolucija le lakrat avtentična, kadar se dobro pripravljena in smotrno vodena izvede koi izraz discipliniranega ljudstva. Pozival sem ga. naj se zaveda, da partija pripravlja revolucijo v Srednji Lv ropi in da je od njene skladnosti z našim človekom odvisna izvirnost sleherne druge revolucije v ostali Evropi. Na Kidriču sem videl, da me je začel poslušali vedno bolj raznesen in nevoljen. Partiju je sklenila, da se me od-knža. Prišlo je do prvega sklepa za mojo postopno destilacijo. Toda načrt komunistov. da bi odšel na prvo zasedanje AVNOJ v Bi-hač in osial v Bosni kot eden izmed podpredsednikov le ustanove, jc zaradi pele ofenzive spod Ictei. Zalo so me na drugem zaseda n j u AVN< ).i \ Jajcu izvolili ai člana začasne jugoslovanske vlade, rak ral sem dejansko ostal na jugu. doživel mnogo čistejše partizanstvo od slovenskega, prestal nemški desant na Drvar in obe zadnji nemški ofenzivi z angleško rešitvijo v Bari in na Vis. V Slovenijo sem se smel vrnili šele leia I946. po dveh letih in pol. lakrat. ko so si tovariši uredili Slov enijo po svoje. V tvoji odsotnosti se je v Sloveniji najbolj razvila bela garda. To sovpadanje je seveda naključno, vendar je moralo usodno vplivati nate. Bela garda kol oborožena organizacija slovenskih kristjanov, ki naj z okupatorjevo pomočjo nastopi zoper Osvobodilno fronto in vse sile. ki se bojujejo zoper fašizem in nacizem, je docela abnormalen pojav slovenskega klerikalizma. To je pojav, ki ga osvobodilni kristjani še posebej ne moremo oprostili kristjanom kot branilcem starega reda. Kristjana si lahko zamišljam na vsaki točki zgodovine, ki se odpira, ne morem pa si ga zamisliti lam. kjer sc stvari zapirajo. Če se klerikalni voditelji niso strinjali z načrti osvobodilnega gibanja, bi morali mirovali, izstopiti iz zgodivine ali se posvetili študiju človekovega odrešenja, če že niso mogli okrepiti skupnega in enotnega osvobodilnega gibanja, nikoli pa niso smeli storiti lako poganskega koraka. Sram nas je bilo takrat, da med katoličani Ljubljane ni bilo niti ene jasne in pogumne osebnosti, ki bi se ovcđltl grozovite logike, ki je vsak lak poskus vodila naravnost v naročje okupatorju. Povrh se nihče med njimi ni ovedel druge strani isle logike, po kateri se je bela garda za partijo pojavila kakor Urednikova beseda Današnje Odprte strani smo odprli več temam: Alenka P. Lauko piše o kadrovski politiki, v sredici poročamo z okrogle mize škofjeloškega Demosa in pogovora predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markoviča s slovenskimi gospodarstveniki in novinarji v sredo dopoldne na Brdu pri Kranju ter predstavljamo kranjsko opozicijo oziroma njene voditelje. v tej številki začenjamo s serijo prispevkov o eni temnih strani zgodovine prvih povojnih let v Sloveniji - poboju domobrancev. Na prvi strani objavljamo odlomek iz knjige o Kocbeku, ki je izšla leta 1975 v Trstu, na zadnji strani pa objavljamo prispevek Iva Žajdele o grobiščih v okolici Škofje Loke. v naslednjih številkah bomo te dogodke skušali osvetliti skozi pogovore s pisateljem Vladi-mirjem Kavčičem, ki je o tem problemu pisal v več knjigah, zgodovinarjem ložetom Dežmanom ter drugimi. Vabimo k sodelovanju. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. naročena, saj so komunisti z njo dobili na zgodovinski šahovnici tistega partnerja, ki so ga za državljansko vojno tako potrebovali. Naj povem na glas. da so dnevi, ko se je pojavila bela garda, bili moji najbolj črni dnevi. Na obrazih partijcev sem spoznaval radost nad tako pravšnjim in cenenim pojavom svojega pravega nasprotnika. Jasno je. daje sodba nad tako imenovano krščansko inspiracijo belih gardistov vplivala nujno tudi na vrednotenje krščanstva nas. krščanskih socialistov, iisii hip smo poslali tako rekoč manj uporabno zgodovinsko gradivo, zaradi sumljivega krščanstva seveda, ki more hranili dve na zunaj lako različni človeški formaciji. Partiji je bela garda služila kol integracijsko sredstvo, nam osvobodilnim kristjanom pa je z belo gardo začela groziti dezintegracija. Tako se je torej med Slovenci začela prava državljanska vojna. Da. meti nami se je odprla ntlj-hujša vojna, bratomorna vojna, in partija jc mogla zdaj seči po svojem nesrečnem klasičnem vzorcu, ki smo sc ga najbolj bali. da bi z njim v Srednji Evropi ponos ila svojo revolucijo. Drža vljanskc vojne ni mogel nihče već ustaviti, čeprav na partijski strani o njej ni smel nihče govorili lilo je po »Vjesniku« (24. maj 1972) to potrdil tudi za Slovence, ko je govoril o razmerah v ostali Jugoslav iji: »Slično je bilo i u Sloveniji. Bio je lo. dakle, grad-junski iiit. No o lome nismo htjeli govorni u toku rala. jer nam to ne bi koristilo.« Slovenija je poslala prostor najhujšega prelivanja krvi. izgubam vojaških operacij so sc pridružile vedno pogostejše likvidacije v osvobodilnih v rstah. Zadnji dve leti vojne in prva leta po vojni so slovenski komunisti zvesto posnemali sovjetske metode in stalinistično prakso. Po voj-ni je bila Jugoslavija izven ZSSR najbolj stalinistična država. Nesrečna olajševalni! okolnost marsikaterega partijcu je bila — kakor sem že omenil človeška nezrelost, Marsikak nadarjen mlad človek se je takrat za vse življenje obremenil s težkimi dejanji /oper bližnjika. Toda. to ni le breme posameznikov, lo je breme eksalliranc vizije. Kadar se neka Zgodovinska izvidnica ra/ glasi za edino zveličavno poslanstvo, nuna na tej poli do konca sv oje kalv arije. Kdaj si zvedel za pokol domobrancev? Razmeroma po/no poleti, leta 1946, ko sem se z družino v mil iz Beograda. Novici nisem mogel verjeli. Začel sem preverjali njene prvine, toda vsa pola do resnice so bila hermetično zaprta, nili velika večina komunistov m vedela zanjo, kaj šele ostali državljani. Nekdo mi je v nabiralnik vrgel kopijo pričevanja enega izmed rešencev z Roga. In ko sem si bil kolikoi loliko na jasnem o dogodku, sem prosil predstavnike (K KPS /a sestanek. Nihče ni slutil, kaj me leži. Vedel sem le. da moram pri priči odstopiti in se odrešili vseh funkcij, če je poda-lek točen. Do srečanja s predstavniki ("K je prišlčo 4. oktobra 1946 in se je nadaljevalo še naslednji dan. kaj-n najprej smo govorili o neznosnem kmečkem položaju in o Ogrožanju Cerkve ter klera, šele drugega dne o domobrancih. Povedal sem jim. da želim od njih jasnega in odkritega odgovora na vprašanje o usodi domobrancev, ki so jih Angleži vrnili kot vojne ujetnike, kajti od njega je odvi- sno moje nadaljnje sodelovanje. Ozračje je bilo mračno. V Ljubljani sla še vedno učinkovala Kidričev odhod v Beograd in nastop novega predsednika Marinka, proces zoper nadškofa Stepi n-CU je še zvenel, prav tako moj nastop na zasedanju SNOS 9. septembra. Nerazpoloženje zoper mene je raslo po vrnitvi iz Sovjetske /ve/e. zamerili so mi nekatera predavanja o tem potovanju. Pričakoval sem torej odkrit in krut odgovor. I oda glej. vsi sogovorniki so me vztrajno in zgovorno prepričevali, da sem napačno informiran, češ da so domobranci v prevzga-jatiščih. da jih bodo le počasi spuščali na domove, voditelje pa kaznovali, kakor kdo /aslu/i ko pa so se izgovorili in zapazili moje olajšanje, so se hoteli rafinirano poigrali / menoj. Začeli so se mi suvereno čudili, češ li bi se najbrž celo veselil lega. če bi jih pobili, li si po vsej priliki lo celo želiš. In resnično sem se čulil osramočenega spričo njihovega soglasnega in lahkega odgovarjanja, sam pri sebi pa sem hvalil Boga. da me je rešil bremena. I oda glasov i o pokolu domobrancev so se Začeli še v/irajneje širili /daj sem imel v rokah že več izpovedi listih, ki so se rešili iz pekla, /daj sem sklenil naravnost odstopili, toda mojo demisi jo je preprečila nenadna izjava kominforma. ki je postavila na kocko obstoj Jugoslavije. Moj odstop v takšnem ozračju ne bi bil pošten, sklenil sem počakali na cisicisi čas. Nekam podobno so morali govorili o meni ludi oblastniki. Vedeli so. da mi resnice ne bodo mogli dolgo prikrivati. Zato so sklenili, da ne počakajo na mojo demisijo, ampak se me prej oni osvobodijo, MEKjžf^'351$ GLA3'1 0. STRAN Petek, 12. januarja' ^!|02. januarja 1990 Na občinski praznični danje uradno vstopila v volilni boj škofjeloška Demokratična opozicija (DEMOS) Glas za opozicijo dejanje poguma Za iztočnico torkove javne predstavitve škofjeloškega DEMOSA v nabito polni predavalnici Šolskega centra na Podnu, na dan škofjeloškega občinskega praznika, ki je po besedah Alenke P. Lauko tudi praznik demokratične opozicije, ki ga bomo odslej slavili tudi po svoji volji in po volji vseh občanov, jemljem besede Janeza Janše, ki je skupaj s Spomenko Hribar in Ivanom Omanom sodeloval na javni tribuni, dan po razpisu splošnih volitev v Sloveniji. Janez Janša je med drugim dejal: programi v normalnih državah niso tisto, kar bi odločalo o usodi naroda ali volilni zmagi, saj so šele na četrtem mestu za preteklostjo politične sile, za imeni kandidatov in njihovo preteklostjo, za vplivnostjo v medijih in učinkovitostjo volilne kampanje. Na zahodu 70 odstotkov volilcev programov sploh ne bere, ampak samo proglase, strnjene v 10, kvečjemu 15 točk. Pri nas je drugače. Programi morajo biti. Preteklosti ne moreš pozabiti in to je šansa opozicije, vendar bo pri nas še en pomemeben faktor, pogum volilcev. Opoziciji očital, da pozablja in blati NOB. Dražgoše so bile in to je bil boj slovenskih fantov in mož. čeprav je bila njihova kasnejša usoda različna, je dejal predstavnik slovenskih krščanskih demokratov Vincencij Demšar, tudi sam raziskovalec dražgoš k ega boja. Loška demokratičnu opozicija, ki se sedaj prostorsko stiska po nedeljskih mašah v prostorih krajevne skupnosti na Trati, misli resno. V sredo so od loškega župana terjali svoj prostor in finančno pomoč za delovanje. Ne bomo prosili, ampak zahtevali, sta dejaia Jože Taler (Slovenska de- Tribunu Demokratične opozicije se je usmerila na nekaj bistvenih točk: na narodno spravo kol pogoj obstanka slovenskega naroda, o čemer sla več govorila Spomen-ka Hribar in Janez Janša, na zatrjevanja pa nije. da se je prva v t v ropi. brez pritiska, umaknila z oblasti, kar je argumentirano spodbijal Ivan Oman. o očitkih opoziciji, da gradi na protikomu-nizmu in nima programa, kar je Oman zanikal in dejal, da opozicija program ima. vendar realnega, uresničljivega, strnjenega v sintagmi "normalna država", o preteklih krivicah, ki jih še skrivamo in jih nismo pripravljeni priznali, pa o fenomenu slovenske partije, ki kol organizacija nima ugleda, njen prv i mož pa je najbolj popularen Slovenec. Splošnega odobravanja in aplavzov so bile deležne besede Ivana Omana o velikem. 10 milijard zuhodnonemških mark vrednem dolgu Srbije Sloveniji (na vsakega Slovenca, vključno z dojenčki) odpade 5000 mark. česar verjetno ne bomo nikoli dobili nazaj, tako opevani Markov ičev i ukrepi pa bodo ropanje Slovenije še povečali, slovenska oblast, ki se proglaša za rešen i ka slovenskega naroda in njegove suverenosti, pa kljub opozorilom, ki niso prišla v javnost, ni ničesar storila. Slišali smo pozive, naj vendar pridela pred kamere na dialog "brkali Janez" in "mali Kučan", da ju bosta Ivan Oman in dr. Jože Pučnik razrezala na koščke, pa besede, da volitev opozicije pomeni obetavno prihodnost, kandidatov komunistov pa nadaljevanje bede. Kučan in Pučnik se bosta kot kandidata za predsednika slovenskega predsedstva zanesljivo srečala pred kamerami, z aplavzom pa so bile pospremljene besede, da bo Ivan Oman kandidat združene opozicije za člana slovenskega predsedstva, zato njegovega imena med možne kandidate na občinskih volitvah ni potrebno pisali. Ce gre partija v Evropo, potem tovariš ne velja več. ampak gospod, kar priznava E V ropu, tovariš pa je sploh izraz leninizma. uporabljali pa so ga tudi nacisti (genosse). Partija je spel zajahala nacionalni interes in lo ji znova in znova uspeva. Njena gesla so lepa. čeprav neuresničljiva. Na loško komunistično oblast je bila \ torek zvaljena krivda za ckolo- Ivan Oman: Partija je morala z oblasti "Govoril bom o bolj grdi stvari - to je politika. Je zima, pa slovenska politična pomlad še kar traja. Dve leti bo, ko se je začela. Prvi preboj slovenskega političnega ledu smo naredili slovenski kmetje z ustanovitvijo svoje zveze. Sledilo je drugo dejanje: aretacija naših štirih fantov. Ustanovljen je bil odbor za človekove pravice, ki je pokazal, da znajo Slovenci za neko stvar, ki se jim zdi dobra in plemenita, stopiti na noge in se podati tudi na cesto. Zborovanja so bila resen opomin, kaj so Slovenci pripravljeni narediti, če se jim bo zdelo potrebno. Mislim, da je nekoliko problematična trditev, da se je slovenska partija prva v Evropi brez pritiskov odpovedala političnemu monopolu. Ni bila prva, ker je madžarska pred njo to naredila bolj temeljito. Ti shodi so bili zanjo resno opozorilo. Začel se je pluralizem, sprejeli smo ustavna dopolnila, ki se jim tudi vladajoča stranka ni upala odpovedati, ker bi bil to konflikt z lastnim narodom. Vemo pa tudi to, da tako slovenska kot srbska partija kujeta politični kapital ravno na mednacionalnih konfliktih. Nič se ne bi začudil, če bo prišlo pred volitvami do novega konflikta in se bo naše vodstvo spet pokazalo kot velik rešenik in branitelj Slovenije. Opozicija ima program. Očita se nam, da ga nimamo. Čudim se, da očitek prihaja s strani, ki toliko govori o programih, vendar jih ne uresničuje, desetletja obljublja, obljub pa ne izpolnjuje. Oblast obljublja Evropo, pa je desetletja bežala pred njo. Mi je ne obljubljamo. V opoziciji smo realisti, ker vemo, da obljuba dela dolg. Mi potrebujemo normalno državo, v kateri ne bo vse samo politika, kjer ne bo vse spolitizirano, ampak bomo lahko normalno delali in za delo tudi normalno zaslužili. Še vedno je želja po konfliktu med delavci in kmeti. Mi želimo družbeno harmonijo. Zakaj so naši rešeniki tako dolgo pozabljali, kakšne dolgove ima Srbija do nas. Gre za 10 milijard mark, torej vsakemu Slovencu, do dojenčka, po 5000 mark. Ta naša oblast to mirno gleda in tega denarja verjetno ne bomo nikoli videli. Opozicija ponuja vo-lilcem normalno državo. Zato pozivamo misleče Slovence, da dajo glas opoziciji." Janez Janša: Opozicija bo sprostila ustvarjalnost "Temeljne točke našega programa so: odnos do preteklosti v smislu poprave krivic brez maščevalnosti, parlamentarna demokracija in konfederacija, tržno gospodarstvo in enakopravnost lastnin, smiselna in pravična socialna politika, pomoč družini, suverena obrambna politika. To so naše bistvene postavke in pri pogledih na socializem in Jugoslavijo se najbolj razhajamo z uradno politiko. Tudi če vzpostavimo parlamentarni sistem, ljudje še ne bodo odrešeni. Če zmaga opozicija, bodo sproščeni tisti človeški potenciali, ki so doslej spali, ki niso bili aktivirani, ker ni bilo svobode misli. Drugi razlog pa je interes tujega kapitala. Če zmagamo, bo zanj perspektiva. Mi smo zamudili vlak. Če bi pri nas prišlo do sprememb pred leti, bi dobili ves kapital, ki je čakal in je odšel sedaj na Poljsko in predvsem na Madžarsko, zahodnonemški kapital pa gre sedaj tako večinoma v Vzhodno Nemčijo. Računa za to napako ne bo nihče polagal, razen na volitvah, če bo stvar jasno postavljena. So pa omejitveni dejavniki. Asimetrična federacija ni realna, za konfederacijo pa je potrebno soglasje. Druga ovira je gospodarski kaos, tretja pa blokada državnega aparata, kar je primer na Poljskem. Ta aparat se ne voli, ampak postavlja. Ukrepi se ne izvajajo, ljudje pa mislijo, da vlada nič ne stori. Zato imajo na Poljskem, čeprav vlada Solidarnost, še vedno štrajke. Res pa je, da se preteklosti ne moreš znebiti in partija jo ima, in to je šansa opozicije. Seveda pa bodo morali imeti volilci pogum, da se bodo zanjo odločali. Je pa sprava, o kateri govori Spomenka, povezana s pojmom oblasti. Leta 1965 je Boris Kraigher dal skrivaj izračunati, koliko daje Slovenija za federacijo. Podatki so bili šokantni, večkrat jih je preveril, preden jih je pokazal nekaterim v Sloveniji. Za študijo je zvedel Kardelj, zapel Slovencem peto mašo in dejal: to je cena za oblast. Mi v Sloveniji na volitvah oblasti ne bi dobili. Jugoslavija je naša garancija za oblast. Sicer pa je bilo v slovenski politiki vedno nekaj ljudi, čeprav boljševikov, ki niso bili neumni. Ko se je začela perestrojka, je bilo dogovorjeno, da se gre v spremembe manj boleče, brez obremenjevanja ljudi. Nekateri so razumeli, nekateri pa ne. Ve se kdo: Popit, Kraigher, Hafner. Partiji je manever v glavnem uspel. Če tega ne bi bilo, bi krvavo počilo. Stvar je treba pretehtati, mislim pa, da je vsako življenje več vredno kot maščevanje. Ni pa možno odpuščanje, brez poravnave krivic. Treba je ugotoviti vsaj osnovne stvari: da se svojcem pokažejo grobišča ubitih, da se pove, kdo je stal zadaj. To se ve. Je zapisano." Spomenka Hribar: Sprava je pogoj za obstanek Slovencev "Narodna sprava ali sprava je za Slovence eksistenčnega pomena. Premalo nas je, da bi si smeli še naprej dovoliti, da smo med seboj razbiti, da se gremo vojno, da se diferenciramo na vsem mogočem in nemogočem. Premalo energij imamo in je sprava pogoj, da v tem krutem svetu obstanemo. Še vedno nas razjedajo različne ideološke bariere, predvsem pa preteklost, krvava, brutalna, travme, krivde, krivice, trpljenje. Vse te pregrade so tukaj, so žive, žive tako, da se tega sploh ne zavedamo. Prav tako se koti na vseh mogočih koncih in krajih maščevalnost, zahteve po zadoščenju, občutek za samo svoj prav in vse to na dosti ekskluziven način, brez priziva, brez primerne tolerance dopustiti tudi drugemu njegov prav, oziroma tudi sebe pogledati v ogledalo. Menim, da je sprava ključni problem, da se vse te usedline preteklosti na neki, čim manj boleč način, prenesejo na dan. Če tokrat tega ne bomo vzeli v roke, jih resno prevzeli nase, se bodo začele kopičiti nove travme, nove maščevalnosti, nove zamere, nove svinjarije. Seveda pa pri spravi ne gre samo za obračun s preteklostjo. Gre za nov, drugačen odnos med nami, za pietetni odnos do mrtvih, za spoštljiv odnos med živimi, za dopuščanje dostojanstva, enkratnosti in pravice do življenja. Za obstanek avantgarde je pogoj, da je ljudstvo, ki ga ima pod seboj, razcepljeno, da je del ljudstva naščuvan zoper drugi del in v takih razmerah sprava ni mogoča. Taka avantgarda pa je mogoča, dokler ljudstvo ne spozna, da je cesar gol. Da gre partija kot stranka na volitve, ni nobena njena dobrota, ampak spoznanje, da je gola. Nič ni ostalo od mita, lepote, brezmadežnosti. Priznati pa ji je treba, da se je skušala civilno vesti. Sprava in boljševizem ne gresta skupaj. Sprava je torej toleranca, da nasprotnika nimaš za sovražnika in ga za dosego svojih političnih ciljev ne mučiš in ne ubiješ. Vse ostalo je dovoljeno, pobijanje pa ne. To moramo Slovenci spoznati in ne trošiti energije za to. Sprava je potrebna tudi za naprej, saj rabimo prihodnost." ško porazno slanje v Škofji Loki. na sivino, ki skupaj z gradom kraljuje nad mestom, in kol je dejal predstavnik zelenih Iranci 1 ellrin. bodo morali Ločani kmalu s kun ulico po vodo drugam. Zakaj sedanja partijska garnitura ščiti stare, če nima umazanih rok. saj je znano, da sinovi ne morejo hiti odgovorni za dejanja očetov in obrutno. Sicer pa s preteklost jo opravimo dostojanstveno, ker bomo šele nato lahko gradili prihodnost. Seveda pa ne na način, kot ga je uporabil slavnostni govornik v Dražgošah. ko jc mokfalična zveza) in Alenka P. Lauko. Za družbenopolitični zbor bo Demos kandidiral s popolno lislo (23 imen). Mandati so razdeljeni, Demos ho propagiral svoje kandidate na zborih volilcev. v zboru združenega dela pa so pričakovanja manjša. Sploh pa je zaključek tribune izzvenel v pozivu k včlanjevanju v sestavne dele Demosa, k pomoči članov in somišljenikov, k zaupanju na volitvah. Komu pa bodo volilci lahko zaupali, pa bo Demos povedal prav kmalu. JOŽE KOŠNJEK, slika G. Šinik Po sprejetju programa za ozdravitev gospodarstva in financ so v središču pozornosti ustavne spremembe, ki so po Markovičevih besedah sestavni del progama zveznega izvršnega sveta, z njimi naj bi zagotovili možnost poseganja v primerih, ko bi bila tako ali drugače kršena ustava, predvsem pa naj bi bile bolj jasne pristojnosti zvezne vlade, saj se že pojavljajo problemi pri vodenju in upravljanju programa. vsi drugi ukrepi, saj bolj' kovitega instrumenta za I čitev programa in tržne i^ tve ni, podira vse meje, I mo s tujino, temveč tudi' traj države, kdor tega i doumel, ga bo konvertibl nar zbrisal, je pribil Mart! Nezadržno torej prilj časi, ko po denar ne W moč iti v Narodno bank«' poslovne banke, temveč I, moč dobiti le kot izkupi* Ne gre za vprašanje (ne)močne vlade Ne gre za vprašanje močne vlade, je dejal Ante Marković, tudi v dobrih sistemih imajo dobre in slabe vlade, bistveno je, da ustvarimo pogoje za uveljavljanje ekonomske logike, okolje, v katerem bo imela država jasno določeno vlogo na področju denarne in fiskalne politike ter pri ekonomskih odnosih s tujino, vlada pa tako določeno vlogo, da se ne bo mogla spremeniti v diktator-stvo nad družbo in gospodarstvom in da bi čim manj omejevala svobodo gospodarskih subjektov. Na vseh ravneh naj bi bila zagotovljena njihova samostojnost, znane in zagotovljene pravice in pravila igre. korkoli komu to ni všeč, davčno politiko mora voditi drža-Va- je dejal, navsezadnje v Ev-£?Po ne bomo stopili le z enaki!' star,dardi, temveč za neobhodna konvertibilni dinar in kompatibilni sistem. Tudi spremembe na davčnem področju naJ bi pomenile zmanjšanje bremenitev. Postopno opuščanje klirinškega Pjgcevanja_ Konvertibilni izvoz so zahteve predvsem želje gospodar-stvenikov. naj vlada pravočasno spremeni tečaj, če bo to Potrebno. Velikih pritožb na razmerje med dinarjem in mar-Ko ni bilo. Vztrajajte pa pri sečnji rešitvi klirinške menjave, So *e pristavili. Narodna banka na osnovi Pojave poslov ne bo več tiskala k.°nvertibilne valute, je o klirinški menjavi dejal Markovič, *a*ejo pa se možnosti za razre-s,tev problematike klirinškega Presežka, ki znaša 2,5 milijarde farjev. Še ta mesec se bodo člani zvezne vlade odpravili na i Pogovore v Sovjetsko zvezo, Ante Marković je pohvalil] vendar pa s prehodom na kon-ter za usposabljanje vodilu" Vertibilno menjavo ne bomo hi-lavcev, ki ga vodi dr. D' jeli, saj v tem primeru obstaja Purg. Foto: G. Šinik boJazen, da bo dolg ostal, ka- Na njegovo razmišljanje družbeni lastnini lahko nave; mo besede, da je največji gr socializma dejstvo, daje den ja vedno preveč. Pri nas ga uresničevanjem Markovićc ga programa kmalu nc bo \ preveč, saj je ustavil tiskar denarja, kjer tiskarski stroji letošnjim letom spet deli normalno. Po denar bo torej treba na žišče, če bo denarna politi varovala konvertibilni din Kaj bodo storili tisti, ki bo razšli v nepremostljive likv nostne zagate. Ce bi vnovi 20 odstotkov družbene last ne, bi rešili problem likvidi sti, je dejal Markovič in v stvu odgovorilna to vprašan Doslej smo skrbeli predvsi za to, je dodal, da je bila fin« čna konstrukcija investicije stavljena, na obratna sredsl nismo bili pozorni, prišla naj sama od sebe. Ker seveda ni bo zdaj morala podjetja za zrešitev likvidnosti prodali < premoženja, da bodo lahko ( bro gospodarila s preostalim Kolikšen bo račun Račun bomo plačali vsi, tc jasno, vprašanje je samo, kol šen bo za koga. Vprašanje t tranje razporeditve bremena vsekakor središčno in pri odi ANTE MARKOVIĆ v pogovoru z vodilnimi slov 9ospodarstveniki Prepričani bodi jaz zdržal bom, zdržite tifi Brdo pri Kranju - Z značilnim zvito-optimističnim jOLil£iedsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković odgovarjal na vprašanja slovenskih go&SSPv ■ ki jih je seveda najbolj zanimalo, kako se nam bo godilo jutri, čeprav je bilo očitno, da je N/j?>žipo soglasje za napovedane ustavne spremembe, vprašanja pa so pokazala, da posloffi^ElJ boje političnih trenj in pomanjkanja političnega soglasja. V tem okviru pa Ante Markovič prisega na pragmatizem, ki ga je tolmačil tudi kot anti-dogmatizem, kar z drugimi besedami pomeni, da "večnih" rešitev ni. S tem je seveda na liniji procesov v svetu, seveda pa moramo pri nas ustvariti pravo okolje za takšno obnašanje, program zvezne vlade po Markovičevih besedah ponuja večjo gospodarsko učinkovitost in večjo politično demokracijo kot bistveni značilnosti konsistentnega koncepta na splošni ravni, ki pa ga bo seveda potrebno preliti v dejanja na vseh ravneh. V kontekst ustavnih sprememb je pravzaprav sodilo tudi vprašanje o srbski gospodarski blokadi oziroma kaj bo v zvezi z njo ukrenila zvezna vlada. Markovič je dejal, da ZIS sedaj nima pristojnosti, da bi ukrepal proti kršenju ustave, zato zahteva spremembe ustave, da bo lahko hitro suspendiral takšne in podobne ukrepe. Dodal je, da vladi nikakor ni do oblasti, vendar pa želi imeti pristojnosti za odpravo sistemskih nasprotij. Novega denarja ne bodo tiskali Zagotavljam vam, da novega denarja ne bomo tiskali, je bil zelo jasen Markovič, po 1. januarju ne tiskamo več denarja, ki ni materialno pokrit, denarna politika ni več namenjena varovanju proizvodnje, temveč varovanju konvertibilnega dinarja, njegovega odnosa s svetovnimi valutami. Cilj letošnjega programa kot sestavnega dela celotne gospodarske reforme je ustvarjanje sistema in materialnih predpostavk za razrešitev inflacije in uvedbi konvertibilnega dinarja so podrejeni blago in storitve na trgU vprašanje, kako bo vladaj1, rala na "tiskanje denarja' se utegne kot rak razrastih ceptu: pretepi direktorja t noči bo kamion pripeljal(; za plače, je Marković od | ril, da vlada bankam teg ne more prepovedati, ban bodo še vedno tako daja nar, pa naj se zavedajo, bodo deležne podpore de politike in vključene v sal bančništva. Cene bodo padle, rezerve so 50 odstotne Marković ni dopustil ^ kršnega dvoma, da se ras'j ne bi ustavila in inflacija v la. Prepričan je, da so rfl 50 odstotne. Nekateri m' znavajo, da so 30 odstop dejal, naj bodo torej od % 50 odstotne in nikakršne?, zloga ni, da bi še naprej y> vale pričakovano inflacij":, novega denarja ne bomo li, večina vhodnih strošH znanih, plače so zamrzi1' tečaj je znan, stroški kre# nja so občutno manjši. S bo prvi potegnil ustrezrtfi-slovne poteze, bo pri# kdor jih ne bo, bo izgubil,'; da naj se, da po denar A več mogel v banko, temv* moral ponj na tržišče, k d'1' torej odlašal, skladišč i spraznil. Napovedal je tudi zm^ vanje uvoznih dajatev, *j ukinitev številnih izjem, ima zdaj kar 46 odstotk^ delkov in zaščitna politikaa najbolj podobna džungli-njanje izjem bo prispe^ nižji skupni obremeni'^ uvoznimi dajatvami. Naf dal pa je tudi spremern'l1 davčni politiki in sistemi1 __I J*redsednik zvezne vlade Ante Marković je že tretjič prišel med s e«ske gospodarstvenike. Foto: G. Šinik I °r je pred dvajsetimi leti ostali'ndijskih 170 milijonov do-rJev in egipčanskih 90 milijo-9y dolarjev dolga, ko smo z Jln\a prešli na konvertibilno s ^njavo. Upam, da bomo presek pri menjavi s Sovjetsko : ,e2° odpravili še letos, je de-' 1 Marković, kar bo odprlo nju konvertibilnemu plačeva- je ne bo denarja, bo P°trebno prodati groženje_ I ^snovni greh socializma je lunina in odnos do nje, do- er tega ne bomo razrešili, ni-^airio možnosti za izhod iz kri-odiJe -^J3' Marković, nismo se n-'očili le za pluralizem last-lan' temveč za konkurenco j stnine. Največji problem bo j em-ifikacija lastnine, dokler |ar'arn° 90 odstotkov družbene nip n.,ne' 'mamo veliko zamrz- Jen'h možnosti. voru nanj je bil Marković n bolj previden in skop z besec mi. V ušesih je ostalo opozor predsednika slovenskega izv nega sveta Dušana Šinigoja, Slovenija tako velikih obvezr sti za sklad za nerazvite ne zmogla, saj so letos trikrat vi je, od 180 milijonov so nara na 550 milijonov dinarjev Slovenija tega že marca p prosto ne bo mogla plačati. Razlike v Jugoslaviji so ve kot med najbolj in najmanj r vito evropsko državo, sprej jo moramo takšno, kot je, tem smo veliko razpravljali, dejal Marković, zato prorač federacije ne vsebuje le razv ne, temveč tudi socialno fui cijo. Uporabil je prispodobe konvoju, ki se premika s trostjo najpočasnejše ladje, limo jo pospešiti, kar bo se da odvisno prav od najpoč nejše. Glede spremembe si . da za nerazvite pa je dejal, računajo na preoblikovanj« banko. M. Voli Petek, 12. januarja' ^l^12- januarja 1990 11. STRAN t (mmmggmGLAs Po sprejetju programa za ozdravitev gospodarstva in financ so v središču pozornosti ustavne spremembe, ki so po Markovičevih besedah sestavni del progama zveznega izvršnega sveta, z njimi naj bi zagotovili možnost poseganja v primerih, ko bi bila tako ali drugače kršena ustava, predvsem pa naj bi bile bolj jasne pristojnosti zvezne vlade, saj se že pojavljajo problemi pri vodenju in upravljanju programa. Ne gre za vprašanje (ne)močne vlade Ne gre za vprašanje močne vlade, je dejal Ante Markovič, tudi v dobrih sistemih imajo dobre in slabe vlade, bistveno je, da ustvarimo pogoje za uveljavljanje ekonomske logike, okolje, v katerem bo imela država jasno določeno vlogo na področju denarne in fiskalne politike ter pri ekonomskih odnosih s tujino, vlada pa tako določeno vlogo, da se ne bo mogla spremeniti v diktator-stvo nad družbo in gospodarstvom in da bi čim manj omejevala svobodo gospodarskih subjektov. Na vseh ravneh naj bi bila zagotovljena njihova samostojnost, znane in zagotovljene pravice in pravila igre. vsi drugi ukrepi, saj bolj kovitega instrumenta za I čitev programa in tržne tve ni, podira vse meje. mo s tujino, temveč tudi traj države, kdor tega doumel, ga bo konvertibij nar zbrisal, je pribil Ma ' Nezadržno torej pnf časi, ko po denar ne bi moč iti v Narodno banko' poslovne banke, temveč I moč dobiti le kot izkuptf korkoli komu to ni všeč, dav-c"o politiko mora voditi drža-Va< je dejal, navsezadnje v Ev-PjPO ne bomo stopili le z ena-k'mi standardi, temveč za neobhodna konvertibilni dinar in kompatibilni sistem. Tudi spremembe na davčnem področju naJ bi pomenile zmanjšanje bremenitev. postopno opuščanje klirinškega Pjgcevanja_ Konvertibilni izvoz so zahteve predvsem želje gospodar-stvenikov, naj vlada pravočasno spremeni tečaj, če bo to Potrebno. Velikih pritožb na razmerje med dinarjem in mar-Ko ni bilo. Vztrajajte pa pri sečnji rešitvi klirinške menjave, so Še pristavili. Narodna banka na osnovi Prijave poslov ne bo več tiskala k.°nvertibilne valute, je o kli-fm&ki menjavi dejal Markovič, j.a*ejo pa se možnosti za razre-s,tev problematike klirinškega Presežka, ki znaša 2,5 milijarde aolarjev. Še ta mesec se bodo C|ani zvezne vlade odpravili na Pogovore v Sovjetsko zvezo, Ante Marković je pohvalil] vendar pa s prehodom na kon ter za usposabljanje vodili^ vertibilno menjavo ne bomo hi-lavcev, ki ga vodi dr. D' teh, saj v tem primeru obstaja OO- Purg. Foto: G. Šinik 'jazen, da bo dolg ostal, ka- Na njegovo razmišljanje o družbeni lastnini lahko navežemo besede, da je največji greh socializma dejstvo, da je denarja vedno preveč. Pri nas ga z uresničevanjem Markovićeve-ga programa kmalu ne bo več preveč, saj je ustavil tiskarno denarja, kjer tiskarski stroji z letošnjim letom spet delajo normalno. Po denar bo torej treba na tržišče, če bo denarna politika varovala konvertibilni dinar. Kaj bodo storili tisti, ki bodo razšli v nepremostljive likvidnostne zagate. Ce bi vnovčili 20 odstotkov družbene lastnine, bi rešili problem likvidnosti, je dejal Marković in v bistvu odgovorilna to vprašanje. Doslej smo skrbeli predvsem za to, je dodal, da je bila finančna konstrukcija investicije sestavljena, na obratna sredstva nismo bili pozorni, prišla naj bi sama od sebe. Ker seveda niso, bo zdaj morala podjetja za razrešitev likvidnosti prodali del premoženja, da bodo lahko dobro gospodarila s preostalim. Kolikšen bo račun Račun bomo plačali vsi, to je jasno, vprašanje je samo, kolikšen bo za koga. Vprašanje notranje razporeditve bremena je vsekakor središčno in pri odgo- ANTE MARKOVIČ v pogovoru z vodilnimi slo' gospodarstveniki Prepričani bodi jaz zdržal bom, zdržite tiAri Brdo pri Kranju - Z značilnim zvito-optimističnim feJl£Tedsedn'k zveznega izvršnega sveta Ante Marković odgovarjal na vprašanja slovenskih goŽ£ii Marković ni dopustil ( kršnega dvoma, da se ra$'» ne bi ustavila in inflacija" la. Prepričan je, da so r čini delujeta dve podružnici Slovenske kmečke zveze (Naklo in Zabnica), ki imata skupaj okrog petsto članov, na ustanovitev pa se pripravljajo tudi v Cerkljah, odbor Slovenske demokratske zveze s stotimi člani, organizacija Socialdemokratske zveze Slovenije s približno enakim številom članov, Slovenski krščans"k! demokrati, ki so v Kranju ustanovili pred novim letom in združujejo za zdaj okrog 60 članov, podružnica Slovenske obrtniške stranke s tristo člani, neorganizirano pa delujejo še Zeleni. Vse omenjene zveze in stranke sestavljajo kranjski Demos (Demokratično opozicijo Slovenije), ki se za zaradi priprav na bližnje volitve recT no sestaja že dva meseca; koalicijski partner Demosa pa je stranka ZSMS, ki ima formalno (podpisane pristopne izjave) petdeset članov, sicer pa okrog šest- najst tisoč Ivan Štular, kmet iz Strahinja, podpredsednik nakelske podružnice Slovenske kmečke zveze: "Naš cilj so zadostno velike, družinske kmetije, ki bodo družini dajale dovolj dohodka za normalno življenje. Za to so možnosti, vendar bo treba prej bistveno izboljšati gospodarske in družbene razmere. Šele tedaj, ko bodo "polkmetje", ki imajo vsega nekaj hektarov zemlje, dovolj zaslužili za človeka vredno življenje v tovarni ali kje drugje in se jim ne bo splačalo delati popoldne še na kmetiji, je pričakovati, da bodo zemljo oddali ali prodali. Za zdaj teh možnosti še ni, saj so zaslužki preskromni, vsekakor pa ne tako veliki, da bi se kdo odpovedal zemlji. V nakelski podružnici kmečke zveze se zavzemamo tudi za to, da bi krivično odvzeto zemljo vrnili kmetom in da bi vsaj moralno popravili krivice, ki jih je povojna oblast storila kmetom v t.i. kulaških procesih. Kmetom, ki so bili ob arondaciji 1972. leta prisiljeni prodati zemljo za sramotno nizko ceno, bi morali omogočiti, da jo pod enakimi pogoji kupijo nazaj. Kmetje, člani nakelske podružnice, tudi zahtevamo, da se nekdanja zadružna lastnina, kot so kranjska mlekarna, restavracija Jelen v Kranju in skladišče krompirja v Naklem, vrnejo zadrugi, zadruga pa naj se oblikuje in organizira tako, da bo dejansko kmetova, ne pa, da bo delovala s ciljem, kako spraviti kmete v družbeni sektor." Andrej Šter, diplomirani pravnik iz Kranja, finančni inšpektor SDK Kranj, predsednik kranjskega odbora Slovenske demokratske zveze: "Demokrati želimo najprej ustvariti možnosti za parlamentarno demokracijo, predvsem za to, da bi ljudje izgubili predsodke pri sodelovanju z oblastjo in da bi lahko po normalni poti reševali svoje probleme. Dokler pa se bo oblast bala ljudi in dokler bo z raznimi siti izbirala in jemala le tisto, kar je njej v prid, toliko časa ta oblast ne bo legitimna in toliko časa tudi učinkov ne bo. V Kranju pa je veliko problemov - od gospodarskih, demografskih, kmetijskih... Ne le Tekstilindus, tudi številna druga kranjska podjetja so v hudih težavah. Problem je varovanje najboljše kmetijske zemlje: Zlato polje, ki je bilo nekdaj polje žit, je zdaj v precejšnjem delu že pozidano. Planina se bo kmalu dotaknila Šenčurja... Ce bi oblast poslušala ljudi, ki so že v preteklosti opozarjali na posledice priseljevanja od drugod, bi bili problemi zdaj manj pereči, kot so. Še bi lahko •naštevali konkretne kranjske težave, vendar se nam zdaj zdi najbolj pomembno, da s pravilnim izborom poslancev za občinsko in republiško skupščino vzpostavimo in omogočimo normalno delovanje oblasti. Demokrati bomo predstavili volilni program in kandidate ob koncu januarja ali v začetku februarja. V programu ne bo zveličavnih besed in lepih obljub, teh imamo že zdaj zadosti, ampak bodo predvsem povsem določeni predlogi, naloge in cilji, ki zadevajo kranjsko občino. Ce bodo ljudje v programu videli sebe, ga bodo podprli, sicer ne in bodo dali prednost drugim. Združena opozicija bo uspela, če bodo volilci vzeli volitve resno in odgovorno in če bodo prekinili s tradicijo, da so nujno zlo, samo obisk nekega prostora po nedeljski maši... Upamo, da se bo tokrat prvič po vojni resnično o nečem odločalo." Branko Grims, diplomirani inženir geologije iz Kranja, redni študent tretje stopnje montanistike, sicer predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije za Gorenjsko in za občino Kranj: "Osnova našega programa je vzpostavitev socialne demokracije in državnega blagostanja. Da bi to dosegli, bi bilo treba v družbi veliko spremeniti, predvsem pa odpraviti vse, kar je boljševističnega, razviti gospodarsko uspešen sistem, vzpostaviti pravno državo, ki bo ščitila interese vsakogar neodvisno od tega, kaj je, koliko ima in iz katere stranke je, ter pripraviti dober socialni program. Kranj bo doživel zelo hude socialne pretrese, saj bo program gospodarske prenove izzval zapiranje tovarn po tekočem traku. Socialdemokrati se zavzemamo za to, da to zapiranje ne bi potekalo na podlagi političnih odločitev, ampak tako, da bi omogočili nakup propadlih podjetij in da bi bili pri tem domači vlagatelji v enakem položaju kot tuji. Za ljudi, ki bodo odpuščeni ali ne bodo mogli dobiti zaposlitve, bo treba pripraviti socialni program, ki bo vsakomur omogočal brezplačno izobraževanje za drug poklic in plačilo, ki ne bi zadostovalo le za preživetje, ampak za človeka vredno življenje. Ker vsega, za kar se zavzemamo socialdemokrati, ne bo mogoče doseči brez velikih družbenih sprememb, za začetek ponujamo prenovo družbe z odstranitvijo vsega utopičnega na čelu s socializmom, ki ga je, kot vemo, zgodovina že odnesla. Spomladanske volitve, na katerih bodo Slovenci prvič po vojni imeli možnost vzpostavljanja lastne suverenosti, bodo tudi najboljši javni prikaz njihove politične naivnosti. Ve se namreč, kaj je bil partijski program na začetku, ve se, kaj je partija delala po vojni, ve se, kaj je govorila pred nekaj meseci, ve se pa tudi to, kaj je dejansko naredila." Peter Metlikovič iz Kranja, diplomirani strojni inženir, ki bo v kratkem zagovarjal magistrsko nalogo, zaposlen v razvojnem inštitutu Sava Kranj, sicer član izvršnega odbora kranjskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov: "Kristjani smo se nekaj časa spraševali, zakaj bi se sploh posebej organizirali, vendar se je pokazalo, da je krščanska etika nekaj posebnega in da je zato združevanje potrebno. Naše izhodišče je: ne ubijaj (revolucija je bila ubijanje), ne kradi (vzpostavljanje družbene lastnine je bila kraja) in ne laži, naši glavni cilj pa je končati državljansko vojno, kar pomeni doseči narodno spravo, popraviti krivice, uveljaviti pravico do resnice in do javnega spomina vsem mrtvim, rehabilitacijo po krivem obsojenih... Krščanski socialisti dajemo pravico do domovine vsem Slovencem, tudi tistim, ki živijo v tujini in ki jih oblast še vedno pojmuje kot razredne sovražnike. Ko bo "razprodaja" družbene lastnine, bi bil zgodovinski greh, če Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, ne bi smeli enakopravno sodelovati s svojim kapitalom in sposobnostmi. Krščanski socialisti iz kranjske občine bomo v programu še posebej poudarili, da je naš cilj sodelovati pri zagotavljanju materialnih in kulturnih temeljev zdrave družine. Kranjska občina je bila izložba so- cializma, zato so rezultati še toliko bolj porazni kot drugje. Ocenjujem, da je v občini približno tretjina zakonov ločenih, prav toliko skreganih, tretjina pa takih, da zagotavljajo otrokom osnovne etične, moralne in druge vrednote." VTtomir Gros, obrtnik iz Kranja, diplomirani inženir strojništva, član upravnega odbora kranjske podružnice Slovenske obrtniške stranke in vodja kranjskega Demosa: "Obrtniška stranka se bo protivila razprodaji narodnega bogastva in se zavzemala za to, da se materialno in moralno popravijo krivice povojnega časa. Ne tako, da bi razpihovali nova sovraštva, ampak predvsem z narodno spravo. Kar zadeva kranjsko občino, bomo zagovarjali, da Kranj obnovi nekdaj urejeno, vendar v povojnem času uničeno prometno infrastrukturo in da se gradnja stanovanj in drugih objektov umakne s plodnih kmetijskih zemljišč na nerodovitna območja. Nasprotujemo širjenju stanovanjske gradnje na Planini pa tudi gradnji stanovanj pod Joštom oz. v smeri proti Žabnici, ker menimo, da je v občini dovolj stanovanjske površine, le da je slabo izrabljena. Obrtniki se bomo še posebej zavzemali, da dobimo lokacije za delavnice. Nekdanja opekarna v Stražišču bi bila idealna za obrtno cono, vendar je bila za majhne denarje prodana KZK-ju, v Tekstilindusu tudi nismo uspeli, ker so bile cene postavljene previsoko... Kranjski Demos bo predstavil volilne programe in kandidate v pravem času, ne hitimo, da ne bi delali napak in da se ne bi osramotili pred ljudmi, sicer pa želimo, da bi bil volilni boj pravičen, pošten in demokratičen. Kdor bo zmagal, bo zmagal. V opoziciji smo prepričani, da bomo to mi, ker imamo bolj sveže programe in ker ljudje tudi vedo, da je marsikaj v programih ZK in SZDL povzeto iz opozicijskih programov." Tomaž Gaber iz Kranja, predsednik OK ZSMS Kranj, absolvent strojništva: "Ker je kranjska ZSMS začela misliti s svojo glavo in se njena stališča precej razlikujejo od uradnih stališč, se je odločila, da gre v koalicijo z Demosom. V ZSMS namreč ocenjujemo, da bo Kranj več pridobil z opozicijo na oblasti kot pa z ljudmi, ki so zdaj na oblasti, ker se nam zdi nemogoče, da bi po štiridesetih letih iste stranke na oblasti začeli njeni kadri popolnoma drugače misliti. Večina naših programskih zahtev je enaka zahtevam kranjske opozicije, sicer pa menimo, da mora Kranj, vsaj kar zadeva sproščanje zasebne pobude, postati druge Domžale. Ker vemo, da bodo veliki giganti propadli in da samo dve-odstotna brezposelnost še ne bo pomenila zdravega gospodarstva in da bo le-ta precej večja, bo treba pripraviti dobre socialne programe. ZSMS bo tudi zahtevala, da bi onesnaževalce okolja posebej obdavčili in da bi tudi določili roke, do kdaj bi bilo treba "umazano" tehnologijo nadomestiti s takšno, ki za okolje ne bi bila nevarna." C. Zaplotnik (^S^SMJEHGLAS 12. STRAN Petek, 12. januarja 19iT_ IVO ŽAJDELA Grobišča brez križa ali zvezde Kot vsa Slovenija je tudi območje Škofje Loke posejano z vencem množičnih grobišč iz leta 1945. Tu bom opisal štiri lokacije. — Dve grobišči sta ob potoku Zaplotnica pod Lovrenško goro. — Eno grobišče je v Bodovljah. — Štiri množična grobišča so v Crnogro-bu. — Eno grobišče je nad vasjo Pevno. Ob tem moram takoj povedati, da to verjetno niso vsa grodbiš-ča okoli Škofja Loka. Z dokaj površnim spraševanjem sem uspel odkriti naštete lokacije. Nasploh je do natančnejših podatkov težko priti, saj so arhivi nedostopni, ljudje iz okolice grobišč pa tudi ne vedo veliko povedati, saj je takratna morija potekala skrbno organizirano in, kolikor se je pač dalo, prikrito. V večini primerov so likvidacije izvajali ponoči. Zbirališče je bilo v škofjeloškem gradu. Tja so od maja naprej nagnetli ljudi zelo pestrega izvora. V grajske sobane so zapirali ljudi, ki so jih ujeli na Gorenjskem, največ domobrance, ki se niso umaknili na Koroško. Najštevilnejši pa so bili vrnjeni begunci iz Vetrinja, pri čemer gre predvsem za posadke gorenjskih domobranskih postojank. Domobrancev je šlo skozi škodjeloški grad vsaj 900. Več sto je bilo usta-šev; potem skupina banatskih folksdojčerjev (samo ženske in otroci), ki sicer niso bili tako strogo zastraženi, kot drugi. Med civilisti so bili tudi Koče-varji s Krškega polja, z družinami, vendar brez moških. Te so kasneje odpravili v taborišče Strnišče pri Ptuju, od tam pa so bili pregnani v Nemčijo. V gradu so se znašli tudi Italijani, ki so bili po kapitulaciji Italije po raznih posadkah na Primorskem oziroma so bili vojaki »salojske republike«. Bilo je tudi precej nemških vojakov, ki so jih iz gradu dajali kmetom za delo. Najbolj presenetljiva pa je skupina okrog 50 visokih madžarskih oficirjev (od majorja naprej, predvsem polkovniki), ki so jih zajeli nekje na tem območju, ko so se hoteli z avtomobili prebiti v Italijo. Šlo je za plemiče, ki so vlekli s sabo velike dragocenosti, v oblačilih iz najfinejšega blaga. Oznovska posadka jim je odvzela za cel predal zlatnine, še posebej ogromno zlatih ur. Kaj se je kasneje zgodilo s temi Madžari, nisem uspel ugotoviti. Tisti, ki so bili pomorjeni na moriščih okrog Škofje Loke, so večinoma domobranci in ustaši. Komandant na gradu Škofja Loka ter izvajalec likvidacij je bil knojevec Alfonz Avbelj iz Kranja, ki je veljal za nepopisno surovega sadista. Med ujetniki je pustošil s svojim konjskim bičem. Komisar taborišča je bil Ivan Stare. V grajskih sobanah se je gnetlo po 50 ljudi, ki so jih morali sobni starešine skrbno popisati. Največja sila je bila osredotočena tja, kjer so zbirali osebe določene za morišče. To je bil kletni prostor okroglega stolpa. Tam sta takrat enemu knojevcu pripadali dve žrtvi. Naj o takratnih dogodkih spregovorita dve priči. Najprej Vencelj Dolenc, eden sedaj že legendarnih rešencev s komu- nističnih morišč v Sloveniji. Aprila 1944 seje pridružil škofjeloškim domobrancem, pri katerih je bil do 10. maja 1945, ko se je umaknil na Koroško. Danes živi v Buenos Airesu. Kot večino, so tudi njega takrat vrnili v roke partizanom. »Ko je prišla vrsta na nas. so nas Angleži iz Vetrinja prepeljali s kamioni na železniško postajo Podgorje (Maria Elend) ter preko Podrošce, Jesenic. Kranja, v Škofjo Loko... V mojem transportu preko tunela na Jesenice nas je bilo 2.500. Že na Jesenicah oziroma pred Jesenicami, kjer se je vlak ustavil, so iz prvih osebnih vagonov, ki so bili določeni za oficirje, pobrali ljudi, jih odvedli nekam nazaj proti tunelu in jih tam pobili. V škofjeloški grad smo prispeli proti večeru. Vstopili smo pri spodnjih vratih, pri Jamniku, in nato šli po stopnicah v zgornje prostore. Ob straneh so stali partizani in udrihali po nas s puškinimi kopiti. Vrh stopnic, kjer smo morali čakati, se je prikazal Drago Vraničar, takratni škofjeloški župan, in me s kopitom brzostrelke trikrat pobil do nezavesti. Bulo na glavi še sedaj hranim za spomin nanj. Nato me odvedejo v okroglo sobo grajskega stolpa, baje grajsko ječo, ki so ji sedaj rekli »bunker«. Že na poti tja so me neprestano pretepali. Ta pretep je trajal vso noč, ves naslednji dan, kakor tudi ponoči s torka na sredo. V sredo. 31. maja, zjutraj pa so začeli klicati posameznike. Prvi je bil na vrsti Jaka Klobovs, bivši poveljnik Škofjeloške domobranske postojanke. Čez kake pol ure sem bil na vrsti jaz. Takoj zunaj vrat smo zavili na levo po stopnicah do sobe, ki je bila na notranji strani povezana z oknom na stranišče, na zunanjo stran pa sta gledali dve veliki okni. Ko me sunejo v sobo, vidim Jaka Klobovsa stati v kotu. Prvi trenutek sem imel vtis, da je obešen. Bil je ves razbit, s pretrgani-mi ustnicami, nosnicami in ušesi. Roke je imel zvezane na hrbtu. Zvezali so tudi mene in šli iskat druge. Kmalu nas je bilo 48. Ta dan nas niso več pretepali. Pač pa so nas popisovali: priimek, ime. kaj si po činu... in vsemu dopisali še 10 do 15 zločinskih umorov. Ni se bilo treba podpisati. Pred večerom so nas tudi slikali. Mislil sem na beg. Ža prejšnjo noč sem sklenil, da pobegnem. To prepričanje, da moram pobegniti, me nikdar ni zapustilo. To pa vse od moje preddomobran-ske dobe, ko sem moral kar nekajkrat pobegniti, najprej od Nemcev, nato pa še nekajkrat od partizanov zaradi njihovih svinjarij. Zato sem tudi sedaj začel takoj organizirati vse potrebno. Drug drugega smo začeli odvezovati in si krepiti prelolčene in otrple roke. Kose vrvi, s katerimi smo bili zvezani, smo povezali skupaj in poskrili v zaboje z mivko, ki SO ostali tam še od Nem- cev. Tako smo imeli spleteni že dve vrvi, ki bi nam zadoščali za spust skozi okno na dvorišče. Načrt je bil: Dva se spustita na dvorišče, obračunata s stražarji, odpreta vrata sobe in bunkerja... in v hribe. Prosili smo Boga, da bi nam za noč poslal nevihto, dež, temo. Nevihta se je kasneje res zlila, toda ta naš načrt je propadel. Prehiteli so nas. Pod noč so nas pričeli oddvajati po dva in dva na dvorišče. Najprej je šel Hom-cov Janez iz Žirov, poveljnik go-renjevaške domobranske posadke in še neki drugi gorenjevaš-čan. Nato brata Stanovnik, me-žnarjeva iz Gaberške gore, nato jaz in Jože Habjan, za mano Janez Volčjak iz moje vasi Virma-še, pa Ivan Cvajnar iz Preske, nato drugi... Ko so naju z Jožefom privedli na . dvorišče, so bili oni trije pari pred nama že povezani. Najprej so nama pregledati vezi na rokah. Potem so naju povezali tako, da so zavezali mojo desno roko nad komolcem z njegovo levo roko. Od onih treh parov pred nama so potegnili debelo vrv in nama zadrgnili roke nad zapestjem. Nato so se premaknili k parom za nama... in tako naprej. Ko je bila ta povezava končana, sta prišla dva partizana, vsak s svojim klobčičem žice. Prvemu uvijejo zunanjo roko nad komo-lecm, nato od tam na drugega, in tako naprej... vse. Najprej sem torej imel zadaj roke zvezane v zapestju, nato z Jože tom mojo desno in njegovo levo roko zvezano z žico nad komolcem, nato so od prednjega para potegnili še debelo vrv in zadrgnili najini roki nad zapestjem, končno pa so še mojo levo z žico, kije držala od sprednjih treh in šla naprej za mano. Enako je bilo na drugi strani kolone. Ko smo bili vsi tako dobro povezani in pod nadzorstvom vodje komunistov, ki je ostale vedno opominjal, da ne bi sabotirali, smo se premaknili k zunanjim grajskim vratom, od katerih drži pot na Poljansko cesto. Pa ni šlo lahko, ker smo se zaletavali in stopali drug po drugem. Šele na povelje »leva — desna« smo se ustalili v korak. Že smo korakali proti Poljanski dolini. Začele so padati debele kaplje. Jaz pa sem začel z odvezavo rok. Pri tem mi je pomagal nožič, ki sem ga imel skritega pod podlogo na zadnji strani moje vojaške bluze. Najprej prerežem vrvico v zapestju in preščipnem tudi žico, s katero sva imela z Jdžetom povezani roki. Dam nožič v žep in začnem rahljati zanko na vrvi, tako da bi lahko roko vsak hip potegnil ven. Tedaj je bilo treba misliti na rahljanje žice še na levi roki. kar je bil hujši problem, ker je ob meni korakal stražar Hčevov Ivan iz Svetja pri Medvodah in me večkrat ohtipal. Le bližajoča se nevihta mi je pomagala. Moram pojasniti še naslednje: Že v gradu, ko smo drug drugemu odvezovali roke. sem se dal »zvezali« tako. da mi je prijatelj zvezal eno roko tako, da je bil en konec vrvice dolg nekako 20 cm, drugi pa okoli 70 cm. V primeru namreč, da bi me dobili odveza-nega. bi si lahko sam navil daljši konec vrvi okoli obeh rok. Pri pregledu bi moral zelo dobro pogledati, da bi ugotovil, da roki nista bili povezani, ampak samo poviti. Ko smo torej bili morda že kak kilometer izven Škofje Loke, je padlo povelje: Stoj! Pregledovali so nam povezave. Nisem bil edini, kije rahljal vezi. Večina jih je ~e bila zrahljana. Zato so jih povezali znova, največ z žico. Hitro sem si ovil daljši konec vrvi okoli rok in se z vso močjo trudil, da bi jo čim bolj napel. Ko je stražar prišel do mene in mi pregledal zavezo, je ugotovil, da je vrvica napeta. Pa mi vseeno ni zaupal. Ponovno me je zvezal z močnim jermenom. Toda, ko je to delal, sem vrvico nekoliko popustil — in — v zapestju roke razširil. In ko je odšel, so roke bile že spet proste. Že se je ulila ploha. Bliskalo se je in grmelo kot za sodni dan in lilo je, kot da se je pretrgal oblak. Prikorakamo do vojaške ceste, ki pelje na Blegoš in zavijemo nanjo. V hipu sem bil odločen! Kakšnih sto metrov naprej stoji med obema cestama Pa-hovcova hiša. Ta me bo ščitila na begu. Še malo naprej ta vojaška cesta zapelje v sotesko, ker se tudi na zunanji strani med obema cestama začne vzpenjati hrib (Lovrenška gora). Pohitel sem z odvezavo še leve roke... Že sem bil gotov, ko je padlo povelje: Stoj! V trenutku zavihtim žico čez glavo, udarim po partizanu Hčevovem Ivanu z vso močjo. kar mi je je še ostalo. Napel sem sile, in skočim — hoteč v trenutku priti na varno za hišo — pa padam, padam ... in obležim v jarku, ki je tekel ob cesti. Nanj nisem pomislil, čeprav mi je bil kraj dobro znan. Ko prileti m na dno, se otipam, če sem si kaj zlomil. Ni bilo nič. Na cesti pa so zarezgetale brzostrelke, kot da so ponorele. Šele ko zaslišim povelje »Trije za njim!«, sepričnem plaziti po jarku mimo Pahovca. Čez poljansko cesto se spustim do Sore Poljanščice... jo prebre-dem... in na drugem bregu padem na kolena in se zahvalim Bogu za pomoč, za nevihto, brez katere bi bil beg skoraj nemogoč. Na drugi strani pa so trije partizani, ki so jih poslali za menoj, svetili z žepnimi svetilkami — in ... višje gori... na mestu, kjer sem pobegnil, so brzostrelke pele neskončno dolgo smrtno pesem... Nato še posamezni streli iz pištole. In tišina... Le dež je sedaj še pohlevno padal, in hladil umirajoča trupla gorenjskih domobrancev, katerih edini greh je bil, neizmerna ljubezen do slovenske domovine. Še štiri dni so jih pustili tam ležati.« Tako Vencelj Dolenc. Grobišče, kjer ležijo pobiti sotrpini Venclja Dolenca, leži okoli 150 m naprej v grapi od prve serpentine ceste, ki vodi na Lubnik in Blegoš, ob potoku Zaplotnica pod Lovrenško goro. Tam sta dve grobišči, tik ob starem betonskem vodovodnem zajetju. Za ti dve grobišči je zanimivo, da sta označeni — domačini oz. svojci pač dobro vedo, kdo leži notri. Narejen je okvir iz kamenja, na obeh, nad tistim, ki leži nekaj metrov višje, pa stoji celo nov lesen križ. Danes so na obeh grobiščih rože in sveče. Domačini povedo, da so škofjeloški policaji š pred dvema letoma hodili prinesenega na grobove odstranjevat. Danes ne več. Na drugi strani doline, po kateri teče Poljanščica, južno nad vasjo Bodovlje, so domači partizani uporabili za množični grob kar svoj nekdanji bunker. V luknjo, ki leži strmo v grapi, so postrelili 24 domobrancev s Črnega vrha in Sv. Ožbolta. Grobišče mi je pokazal Kožuhov oča (Eržišnikov po domače), ki je, kljub temu da ima se-deminosemdeset križev na ramenih, zakoračil strmo nad svojo domačijo skozi sadovnjak v gozd, kjer je grobišče. Takoj po zločinu je šel pogledat ter nad pomorjene zasadil lesen križ. Tega danes sicer več ni, ostala je le posedla kotanja v strmem bregu. Naslednja množična grobišča so v Crngrobu, 4 km severno od Škofje Loke, kraju, ki je bil doslej znan po mogočni romarski cerkvi. Tam so kakšnih 200 metrov jugozahodno od vasi, ob gozdni cesti, razvrščeni štirje množični grobovi. Cez dva je celo speljana današnja gozdna cesta. Prisluhnimo domačinki, ki je bila neposredna priča morije. »Bilo je nekega popoldneva, med 20. in 25. majem, proti večeru, ko so jih z avtobusi pripeljali iz Škofje Loke. baje iz barak za Kamnitnikom. Najprej avtobus 40 žensk. Na Gmajni (tudi Smrečje ali Les) so jih izkrcali iz avtobusa, nato pa so jih gnali mimo naše hiše do mežna-rije tik nad crngrobsko cerkvijo, kjer so jih zaprli. Za ženskami so pripeljali še okoli 70 moških. Vsi so imeli s sabo prtljago. Verjetno zato, da ne bi posumili, kam jih peljejo. Ženkse so se na poti mimo naše hiše celo smejale. Moške so zaprli v mežnariji nad štalo, kjer je bila slama. Spodaj v štali so jih slačili (štala je bila prazna, ker so se lastniki že med vojno umaknili na Koroško). Ko so tako knojevci hodili ponje v ta prostor mod štalo, po trojico vsakič, so v nekem trenutku preostali ujetniki planili na enega izmed njih. Ostali SO začeli skozi vrata besno streljati, tako da so obstrelili v nogo tudi svojega. Streljanje po ujetnikih je bilo tako močno, da se je vžgala slama. V vsesplošni zmedi, streljanju, goreči slami, dimu, so nekateri ujetniki poskakali skozi okno iz prvega nadstropja, kjer pa so jih večinoma postrelili. Nekaj jih je zgoraj s slamo vred zgorelo. Enega so našli zgorelega ob dimniku na podstrešju — hotel je plezati...vstran od ognja in krogel. Mežnarija še danes požgana pričuje o takratnem dogodku. Dva ujetnika sta pri tem celo uspela pobegniti, saj so v sosednjih Bitnjah vedeli povedati, da je en prosil za hrano, in da je bil ves opečen. To se je zgodilo zvečer, že ob mraku. Naslednji dan je sosed s konjsko vprego odpeljal 12 sežganih trupel na Gmajno, kjer so bila množična grobišča. Na morišče so jih iz mežnarif mimo naše hiše, gonili zvezan* trojkah. Ko je mežnarija la, so jih iz Škofje Loke vot kar naravnost pred jame, kjer jih postrelili. Med streljanjem je prišel v nd hišo knojevski oficir, ki je bil f paničen, ob vsakem strelu sej močno zdrznil, in je govoril, * tega ne more več gledati. V " kem trenutku smo zaslišali stri nedaleč od naše hiše. Nasledi dan smo tam videli le še mo& krvavo sled, ki je ostala od I srečneža, ki je hotel pobegi vendar so ga zadeli, nato pa kt za noge odvlekli v grobišče ostalim. Pobijali so jih v štiri jame. prf zaprav malo poglobljene kotj nje. Prvi večer smo šli poglei noter v Gmajno. Ženske so malo zasuli, tako da so kar noi ven gledale, eno jamo pa sem' dela še nezasuto, kjer so left moški križem po jami. Ob kotil opravila so jih zelo slabo zasv saj so celo deli teles štrleli f:. .... „:i, i_______i ■___ ... . I Cušinove morala večkrat na razstavo, bile so vedno ocenjene z odliko, diplomo pa so vendarle dobile šele po nekaj letih. »Zanimivo je, da sem bila med domačimi ročnimi deli vedno najbolj navdušena nad izdelavo avb, čeprav nisem niti prav vedela, kako se vezejo,« pravi danes Kati. »Doma sem iz Zgornje Besnice in sem včasih rada hodila v zastavljalnico, kjer so imeli naprodaj stare avbe. Bila sem vedno žalostna, ko j----'-------—* - .u.iuvsi, »-.»j, Minul, iui/.a, ril, orada, Risan, cik, juvenal, ata, koc, si, plat, knjigarna, rešo, ronet, oče, Anka, etos, Irska, KA, rtanj, čo, tobak, ostade, eon, nasa, alk, cn Ufll.xno _roda Torre, astronavt, ber, DM, pisa na Gorenjskem, adapter, neil, sago, A Aro nanriAck U.I.. f\.:A -I—i. 17_____A _i___ ■ ■ »i —"■"■■•»»i, i^iti, piiu na v mi i-iipKtiii, auapier, neil, sagu AAre, nagrada, konjar, Ovid, cink, Enez, ag, Ant, novi, rja, mak. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada Bojan Volk, Preba-čevo 65, Kranj; 2. nagrada: Igor Rener, Golnik 112, Golnik; tri tretje nagrade: Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče; Terezija Habl, Podlubnik 154, Škofja Loka; Lovro Korsič, Regentova 8, Piran. Priznanja v Slovenj Gradcu sem bila seveda vesela, saj imam obrt in mi tako izdelovanje avb sploh ni konjiček, ampak vsakdanji kruh,« nadaljuje in pokaže nagrajeno avbo, ki pač lepša ne bi mogla biti. »Ta av-Rešitev križanke 5. januarja: vodoravno: Tomačevo, operater, vrt, ba mi je ostala za spomin, ne jjenn, Aalst, Ae, Krvavec, srna, erede, Elihu, Mia, ot, Nen, Karei bom je prodala. Žal pa mi je za ■*utrih, utva, smer, oči, zmene, panoptikum, Terek, orada, šarivec, »pečo«, ki sem jo izdelala in so yrt' noč, sir, kir, Tinkara, lio, Dana, enigma, Adelboden, Ren, AN, čakalnica. If"*^al'sn«o naslednje reševalce: I. nagrada: Mirni Selan, Vrši-r l 11 ranJska 8°ra; 2. nagrada: Dragica Markun, Golnik 111, Fi d lTl tretJe nagrade: Drago Kočevar, Likozarjeva 27, Kranj; tiza Reš, Mošnje 38, Radovljica in Marija Kern, Planina 28, mi jo nekje v Ljubljani izgubili. Menda so jo poslali na celovški sejem, a je nikoli več nisem videla. Avbe slovenske narodne noše izdelujem po vzorcih dr. Maka-rovičeve, ki jih je objavila v knjigi slovenske narodne noše. Avbe na Slovenskem so dokaj različnih oblik, blejska, denimo, je ozka kot »talar«. Včasih so imeli bogatejši dražje in bolj razkošne narodne noše in seveda veliko več zlatih nitk v avbi. Delam tako, da na okvir napnem platno, nanj pritrdim žamet, potem pride karton, ki je obrezan tako, kot kaže vzorec. Zlata nitka se vleče samo od zgoraj, spodaj mora izgledati tako, kot da je šivano na stroju . Seveda sem v začetku na starih avbah »raziskovala«, kako se to dela in -poskusila. Ko sem držala prvo v rokah, se mi je zdelo kar neverjetno, da bom zmogla toliko natančnega in dolgotrajnega dela, a je le šlo. Vsaka prava slovenska avba mora imeti zlate tudi bleščice. Včasih so nekatere vezilje delale pisane bleščice, a tedaj se je oglasila Tončka Maroltova in opozorila, da v nobeni pravi slovenski narodni noši ne sme imeti avba pisanih bleščic - samo zlate. Bolj se avba od zlata blešči, bolj je imenitna in bolj je včasih poudarjala imenitni stan premožnih. Zlate niti so iz 14 - karatnega zlata in zelo težko jih je dobiti. Pri nas sploh ne: ponje je treba na Dunaj ali v Italijo, kupujejo se kot zlato. Uporabljajo jih za vezene prte, kot aplikacije na svili, za mašne plašče in tako dalje. Tudi svilene, široke pisane »mašne« na avbi danes dobite le v tujini. Sicer pa so z zlatimi nitkami vezene avbe drage in za razne folklorne skupine neprimerne, zato na odrih vidimo, da veliko raje nosijo »zavijačke«, rute, ki si jih lahko zavežejo okoli glave in tako pri plesu niso v napoto. Takih zavijačk sem tudi že izdelala kar lepo število. V avbo, ki so jo nagradili v Slovenj Gradcu, sem vložila okoli 300 ur dela in če računamo še material, potem bi taka gosto izvezena veljala okoli tisoč mark. Vezem pa tudi take, v katerih se nitka še bolj gosto prepleta. Za razstave vzorca ni- koli ne ponavljam, vedno delam nekaj novega, pri posameznih naročilih pa je seveda odločilna želja naročnika. Za gorenjsko turistično zvezo delam majhne avbice, ki kot spominek nosijo znak kvalitete. « Kati Cušinova tudi popravlja stare avbe. Pravi, da ljudje vedno bolj cenijo narodno nošo in jo zato skrbno hranijo. Vsaj doslej je edina Slovenka, ki se je s svojimi avbami pojavila na sejmu obrti v Slovenj Gradcu. »Enkrat samkrat sem na dnevu narodnih noš v Kamniku videla, da so jih ženske vezle,' drugače pa vsaj na Gorenjskem ne poznam vezilje, ki bi se s tem ukvarjala,« pravi Cušinova Kati. Najbrž bi se tudi malokatera odločila za vezenje avb in av-bic, kajti delo je izjemno natančno in zamudno. Včasih in tudi še zdaj vezejo z zlatimi nitmi po samostanih, nune, nikakor pa s takimi ročnimi deli ni mogoče veliko zaslužiti. Tudi Kati niti pomisliti ne sme, da bi bile njene ročne spretnosti tako plačane, kot si zaslužijo. Odlična vezilja s Koroške Bele •vztraja samo zato, ker ima z avbami že od nekdaj veliko in največje veselje... D. Sedej " "j- fa današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1- nagrada: 200 din 2. nagrada: 150 din Tri tretje nagrade po 100 din. Rešitve pošljite do srede, 17. januarja, na naslov: uredništvo Go-2X 5*" 8,asa' Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno kri- /O ljubljanska banka G0RENJC FORMU RIHRANKA 0D1.1.1990 VLB-GORENJSKI BANKI KRANJ VELJAJO NASLEDNJE OBRESTNE MERE: VPOGLEDNA SREDSTVA...................■ • * et"° 3 - MESEČNI DEPOZITI .................11* et"° 12 - MESEČNI DEPOZITI..............12.5% etno 24 - MESEČNI DEPOZITI.................14 * »Jno 36 - mesečni depoziti.......................1«0/0 ■•tn0 Obrestna mera za že sklenjene 6 - mlečne depozite znaša 11 % letno. V naprej pa jih Lb Gorenjska banka Kranj ne bo več sklepala. Minimalni znesek za vezave dinarskih sredstev občanov je 200,00 din. Za sredstva pravnih oseb so obrestne 16 0/o mere enake razen za vpogledna 14„/o sredstva, kjer znašajo 12,5% 3% letno. 11 % Gorenjska banka d. d /A marš BALETNIK IN KOREOGRAF (IK0I KRILO 2GRA0BE POKRAJINA NA SEV VZHODU IRSKE. ŠTEVILNA BARJA IN 400 METROV VISOK KLIF USTA. SEZNAM NAELEKTR SNOVNI DELEC REKA V K0LUM- PAUCA za Čišćenje PLUGA jPRENOS ALI PREVOZ TOVORA ALI LJUDI 'všTEnI nakazan OPORNIK MOR GLA-VONOŽEC NABIRALEC RASTLIN ZEUSCAR MITOL PRVI LETALEC RUDI OMOTA ŠKERL ADA NIKOLA TESLA ŠP PESNIK (PEDROI BOJNI STRUP TROPSKA OVUALKA 0T0 REISINGER ORODJE ZA KOŠNJO STANE MANCINI AVTOR KRIŽANKE R NOČ PODROČJE POKLICNEGA UDEJ .STVOVANJA OBOROŽEN ČUVAJ VELIKO ŠTEVILO. MILU0N BILIJONOV VEČANJE OLGA MEGLIC HRV SKLADATELJ IBOZIDARi IRSKO OTOČJE MAKED PESNIK RACIN PESNIŠKA OBLIKA MLEČNI IZDELEK HLADEN VETER NA SEV JADRANU ZVER IZ RODU MAČK PLANOTA VMALUU DUHOVNIK IZANIČU) GOROVJE VNOTR A2UI (BELUHAl EL MERSKA ENOTA GRŠKI OTOK ŽAGAR IZTOK DEL PSEVD0 NIMA FR PISATELJA GARVJA DRUGO IME ZA TURKU ŠVIC LETOVIŠČE DLAKA PRI KLASU SOKRATOV TOŽNIK SL UMETN ZG000-VINAR IFRANCEI KANALI OB CESTNEM ROBU KNJIGA ZEMLJEVIDOV FR MESTO V NOR-MANDUI ŠAHIST "RC LETOVIŠČE PRI DUBR0V NIKU R PREKLINJANJE I551N0VA IGRALEC RANER SOD ČEŠKI DIRIGENT (KARLI SINJSKA VITEŠKA IGRA REKA IN DEPARTMA V JUŽNI FRANCUI NEM FIZIK IZNAJDI TEU TELEFONA (PHIUPPI (mmmmmoiLAS u. stran Petek, 12. januarja Šport je tudi sreča Šport in športni uspeh sta večplastna zadeva. O uspehu ali neuspehu v športu odloča športnik, njegova telesna in duševna pripravljenost, razmere na lekmovališču vključno s pozitivnim ali negativnim vplivom občinstva, trenutno razpoloženje športnika. Če se v hipu nastopa ujamejo v pravem razmerju vsi elementi v sozvočje, je uspeh, če tega sozvočja ni. potem je neuspeh ali slabši uspeh od možnosti oziroma pričakovanj. Temu rečemo smola, slab dan, pa še bi lahko našli besede. Škoda, da moramo o sreči, predvsem pa o nesreči govoriti pri naših alpskih smučarkah, ki ta trenutek v svetovni smučanji, tako klasični kot alpski, največ pomenijo. Tekači in biatlona se. razveseljivo pozitivno, bližajo boljšim na svetu v teh kategorijah. Skakalci so glede na pretekle uspehe ter na potencial in možnosti za vadbo, ki jih imajo, nerazumljivo slabi in teh slabosti ne more/o skriti točke svetovnega pokala Vlage, Tepeša in Petka. Ob njih imamo še skakalce, ki so že blesteli, pa so sedaj nerazumljivo slabi. Ni naša stvar, da strokovno ocenjujemo. To je stvar stroke, smučarske organizacije, strokovnega sveta. Moški del alpske reprezentance je še na slabšem. Bodimo stvarni in sprijaznimo se z resnico, da bomo morali čakati novo generacijo, da bomo na ravni starih časov. Lahko se tudi zgodi, da ne bomo več. da bomo nekje na povprečju. Računati je treba na močne omejitvene dejavnike. Slovenija premore manj naraščajnikov kot sosednje države, premoremo manj denarja in še manj ga utegne biti. če darovalci darilnih razglednic odpovedo zaradi neuspehov in tudi mamljive nagrade ne bodo več vlekle. Če govorimo o ekipah, jo imamo le pri ženskem alpskem smučanju. Ob treh preizkušenih smučarkah, Svetovi, Šarče-vi in Pušnikovi, imamo še dve: Bokalovo iz Škofje Loke in Dežmanovo s Kokrice, ki se uspešno vrača na smučišča. Bistvo ekipe je v razmerah, ko en del odpove, se še vedno najde kdo. ki uspe. To je storila na četrtem slalomu letošnje se- Mojca Dežman, zaradi poškodbe eno sezono izločena iz smučarije, se uspešno vključuje v žensko državno alpsko reprezentanco. Še posebej pa se je izkazala Nataša Bokal z nepričakovanim šestim mestom na zadnji slalomski tek- zone v Hinterstoderju Nataša Bokal, ki je bila šesta. Njo je sreča obdarovala. Veroniko Šareč pa je dvakrat pustila na cedilu, tudi zaradi lastnih napak. Dvakrat odstop pred ciljem, s stopničkami v rokah, je hud udarec, zamujena priložnost, ki se le redko vrača, vendar je tO šport, v katerem pa, dokler tekmuješ, prihajajo nove in nove priložnosti. Ni hudič, bi dejal Vogrinec. da nam ne bi enkrat v popolnosti uspelo, saj je forma deklet dobra, mogoče z rahlo izjemo Mateje Svet in Katjuše Pušnik. Na dekleta torej lahko še slavimo. J. Košnjek ŠMARJETNA GORA Tel.: 064-26-456 CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO V ČETRTEK, 18.1.1990, OD 20. DO 02. URE IGRAL ANSAMBEL DON JUAN. VSAK PETEK IN SOBOTO JE V RESTAVRACIJI HOTELA PLESNA GLASBA OD 20. DO 02. URE. IGRA ANSAMBEL VIKT0RY IZ LJUBLJANE. Z DOBRO GLASBO IN ODLIČNO KUHINJO SE PRIPOROČA HOTEL BELLEVUE S ŠMARJETNE GORE NAD KRANJEM. Izredna hokejska predstava v Kranju - Hokejisti kranjskega Triglava so v vrhu I. B zvezne hokejske lige in vse kaže, da zasluženo. S tem napovedujejo resno kandidaturo za vstop med prvoligaše, kar je sicer doslej neuresničena želja in tudi preprečeno dejanje Kranjčanov. Zato tudi uvrstitev v četrtfinale jugoslovanskega hokejskega pokala ni bilo presenečenje. Žreb jim je za nasprotnika določil prvoligaša Partizana iz Beograda. Tekma je bila v ponedeljek na kranjskem drsališču. Partizan je sicer tekmo dobil z 8 : 3, vendar so Kranjčani pokazali odlično igro z izjemo druge tretjine, kjer jih je Partizan nadigral. Zadetke za Kranjčane sta dosegla Gros 1 in Veternik 2. J.K., slika G. Šinik Od danes do nedelje v Planici Kakovostna skakalna prireditev Kranj, 10. januarja - Ker vsi skakalci ne bodo nastopili na Češkoslovaškem, kjer bosta dve tekmi za svetovni pokal, se v nedeljo v Planici obeta kakovostna prireditev na stari Bloudkovi velikanki. Letos prvič uvajamo turnejo Alpe Jadran, ki nadomešča Turnejo treh dežel, šteje pa za točke evropskega pokala. Tekme turneje Alpe Jadran bodo tri. Danes bo prva tekma v Ruhpoldingu v Zvezni republiki Nemčiji, kjer ima skakalnica kritično točko pri 107 metrih, jutri bo tekma v Saalfeldu v Avstriji (skakalnica ima kritično točko pri 85 metrih), v nedeljo pa bo tretja tekma na 120 metrski skakalnici v Planici. Povabljeni so skakalci iz 18 držav. Nastop so že potrdili Avstrijci s Felderjem in Neulandtner-jem na čelu, Nizozemci, Norvežani in naši. Planiško tekmovanje se bo začelo ob 10. uri z uradnim treningom, prva serija pa bo na sporedu ob pol enih. Cena vstopnice bo 10 dinarjev. Planiška tekma bo zanesljivo ena najkakovostnejših tekem za evropski pokal. J. K. Najboljši slovenski dirkači___j Pintarju zmagovalni venec Kranj, 10. januarja - Avto moto zveza Slovenije vsa* proglasi najboljše slovenske dirkače v vseh kategorijah aA to športa. Letošnja slovesnost bo danes, 12. januarja, ob lf Lenartu, kjer bodo podeljena tudi priznanja za uspehe na' nih prvenstvih. V avtokrosu, pri nas malo znani disciplini, sta bila naj Miran Terčič in Anton Grum, člana AMD Slovenijaavto. tingu so v posameznih razredih zmagali Tomaž Gorenc, B Stavt, Alojz Prek in Ciril Omahen, vsi člani AMD Moste, V. di ekipni zmagovalec. V cestnohitrostnih dirkah je v razredu BT 50 zmag' Jerman (AMD Domžale), v razredu do 80 ccm Kranjčan Pintar, član AMD Domžale, v razredu do 125 ccm Gregor1 (Domžale), v razredu do 250 ccm Martin Šraj (Domžale),* du TT F 1 pa Daren Dimitrijevič (Domžale), Brane Lipntt rovnice, tudi član Domžal, pa je drugi. V motokrosu je v rt do 80 ccm zmagal Boris Cerar (Fam Lukovica), v razredu« ccm Boštjan Kampuš (Unior Lenart), v razredu do 250 d Aleš Zaje (Šentvid pri Stični), drugi pa je Tržičan Miran T' V pionirskih motokros kategorijah je Aleš Rozman iz Tržtf v razredu do 60 ccm. Namizni tenis Merkur se dobro drži Kranj, 10. januarja - Namiznoteniški igralci MerM Kranja se dobro držijo v II. zvezni namiznoteniški ligi. ?°, vici prvenstva so na sredini lestvice. Igralci Zoran Gašič,|j Jovič, Janez Maček in Robi Jeraša so si praktično že zal/ obstanek v ligi. Vodi Murska Sobota, ki ima vse možnosti,' stane prvoligaš. V Ljubljani pa je bilo slovensko prvenstvo za pionirje1 nirke. Velik uspeh sta dosegli Merkurjevi pionirki Živa §• in Petra Fojkar, ki sta republiški prvakinji med dvojicami' samičnem tekmovanju je bila Štrukljeva tretja, Fojkarjev*. prišla do četrtfinala. Med pionirji se je Slavko Dolhar I četrtfinale, pred tem pa so morali odnehati Klemen ■ Aleš Porenta in Boštjan Bernard. Predlog gorenjskih planincev Vaterpolo Jutri z Medveščakom Kranj, 11. januarja - Jutri bo na sporedu 6. kolo v I. zvezni vaterpolski ligi. Kranjski Triglav bo jutri, 13. januarja, ob 19.30 igral v ljubljanskem bazenu Tivoli z Medveščakom iz Zagreba. Navijači, vabljeni. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 18. uri. Za tržiške otroke Brezplačno drsanje Tržič — Mrzli dnevi že nekaj časa razveseljujejo vse, ki jih privlači rekreativno drsanje, saj je ledena ploskev na naravnem drsališču za Virjem v Tržiču odprta vsak dan med 17. in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. ter med 18. in 20. uro. Člani Hokejsko drsalnega kluba, ki upravljajo z drsališčem, pa pripravljajo tudi posebnosti. Tako bo vsako nedeljo dopoldne med 10. in 12. uro brezplačno drsanje za malčke — predšolske otroke, ki bodo lahko prišli drsat v spremstvu svojih staršev, ne da bi jih motili odrasli drsalci in mladina, ki ljubijo bolj hitro drsanje. Ob sobotah ob 19. uri pa pripravljajo disco na ledu. Obljubljajo dobro glasbo, zanimive svetlobne efekte ter dobro postrežbo ob ledeni ploskvi. Seveda morate za vstop v disco prinesti s seboj potrebno drsalno opremo. J. Kikel Danes v Komendi Večer z najboljšimi športniki Komenda, 10. januarja - ZTKO Kamnik in občinska skupščina Kamnik podelita vsako leto priznanja najboljšim športnikom. Prireditev bo danes, 12. januarja ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Komendi. Prireditev bo povezoval Tone Smolnikar, igral pa bo ansambel Krt. Gosta prireditve bosta alpinist Viki Grošelj in strelec Rajmund Debevc. Na kranjskih skakalnicah sneg in tekmi Kranj, 10. januarja - Vseh pet skakalnic na Gorenji Savi je spet prekritih s snegom. To je SSK Iskri Delti Triglavu iz Kranja letošnjo zimo enkrat že uspelo, pa je odjuga sneg pobrala. Sedaj v Kranju spet normalno trenirajo, za jutri in v nedeljo pa sta napovedani dve tekmi. V soboto (jutri) ob II. uri bo tekmovanje za Pokal Cockte za starejše pionirje, v nedeljo ob isti uri pa bodo Tr-žičani organizirali slovensko prvenstvo za starejše pionirje. J. J. Planinska vstopnina Gorje, 8. januarja - V Gorjah se je sestal meddruštvel1 bor gorenjskih planinskih društev. Sprejeli so predlog H1, ske zveze Slovenije, da bi bila planinska članarina 40 diflj s tem, da bo del tega denarja šel za visokogorske postojat gorsko reševalno službo, ukinja pa se davek od prodanih' holnih pijač v postojankah, namenjen postojankam in P, reševalni službi. Zanimiva in prvič javno povedana par! gorenjska pobuda, da bi pozimi, ko je vzdrževanje pos'0, najdražje, uvedli simbolično vstopnino za vstop v plafl1 postojanke. Sploh pa, pravijo planinci, vedno več gornik^ si hrano in pijačo s seboj, v postojanki pa porabi samo pn za okrepčilo, pa delo oskrbnikom in planincem pri odstf1 vanju embalaže. Ponovno so opozorili na naraščanje oi" zevanja gora, na grozečo ekološko katastrofo. Problem n* ušel iz rok in posledice bo težko pozdraviti. Planinska olj zacija se ne sme spolitizirati. Gore so last vseh, ne gle" prepričanje, prav tako pa gorenjski planinci menijo, M ninci niso edini skrbniki potov, postojank in žičnic, da ■ te namene družba usmeriti tudi več sredstev, namenjen1 splošno ljudsko obrambo. V slovenski planinski organi* mora imeti vsako društvo en glas. Število članov ne mof*. merilo za število glasov. Delo zveze mora biti strokovno, f vljati ga morajo ljudje, ki poznajo planinstvo v njegovem1 nem poslanstvu. Gorenjski planinci so predlagali Fr'J Ekarja, ki že 18 let uspešno vodi kranjsko društvo, za kafl* ta za predsednika Planinske zveze Slovenije. Jožeta Stan' pa so predlagali za predsednika odbora za kadre. J. K«* Vabila, obvestila Alpinist Filip Bence med Lomljani - Naš znani alp1' Filip Bence iz Tržiča, ki je lani stopil na vrh 8064 metrO* šoke Šiša Pangme v Himalaji, bo danes, 12. januarja 18.30 v osnovni šoli v Lomu pripovedoval o vzponu. B«5' bo popestrena z okrog 150 barvnimi diapozitivi. J. Kik«1 Hokejski spored - V zadnjem kolu 1. zvezne hokejsk ge so Jeseničani premagali Partizana s 3 : 2, Olimpija v steh Crveno zvezdo zli : 5, tekma med Medveščakol* Vojvodino pa ni bila odigrana zaradi bolezni igralcev it vega Sada. V današnjem kolu bodo igrali: Partizan : Crvena f da, Vojvodina : Jesenice in Olimpija : Medveščak G^ 12. kolo v I. B zvezni ligi pa bo na sporedu jutri, 13. ja*1' ja. Kranjski Triglav gostuje pri Spartaku v Subotici, naj nicah pa bo derbi med Jesenicami II in Bledom. Obvesti' nas tudi, da bo zaostala tekma 1. kola med Triglavo^ Spartakom v sredo, 17. januarja. Košarkarski spored - V ženski košarkarski ligi bo $ jutri, 13. januarja, ob 17. uri v dvorani na Planini igral fj metom, Jeseničanke doma z Mavrico Ilirijo, Odeja Maf* pa z Induplati Mengeš. Kranjski Triglav pa gostuje pHj lorju v Medvodah. 12. januarja 1990 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 15. STRAN i (§©IMiS«IEEGLAS TV SPORED PETEK 12. januarja 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade 9.30 V hribih se dela dan 10.00 Prepovedane igre 1055 E. Reitz: Domovina, m ška nadaljevanka 13.10 Video strani 14.45 Video strani 14.50 Teleski 90 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 EP, Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 17.50 TVokno 18.00 Spored za otroke in mlade 18.00 Pojdi nekam, ne ve se kam Vražji palici 18.20 A. Lindgren: Pika Nogavi čka, švedska nanizanka 18.50 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Nafta, angleško-norveška dokumentarna serija 21.15 TVokno 21.20 Ulice San Francisca, ame riška nanizanka 22.15 TV Dnevnik 3 22.35 Pogledi 23.30 Cestne igre, avstralski film 0 50 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Maribor 19.00 Domači ansambli. Fantje s Krasa 19.30 TV dnevnik 19.55 TVokno 20.00 Žarišče 20.30 Vladimir Horovvitz: Zadnji romantik 22.00 Videonoč 1. program TV Zagreb 9.10 ZBIS: Začarane uganke 9.25 Ciciban, dober dan: V zasneženi deželi 9.40 Zgodbe, 8. oddaja TV Zagreb 10.00 Pojdi nekam, ne ve se kam 10.20 Mladi Sherlock, 1. del angleške nad. 10.50 Periskop: Triglavski narodni park 11.50 Garmisch-Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju 12.45 Propagandna oddaja 12.50 Haus: Svetovni pokal v alpskem smučanju 13.45 Video strani 13.55 Pesem je... 14.05 Pogumni kot Lassie, igrani film 15.55 Žarišče, ponovitev 16 30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka 16 55 DP v košarki, prenos 18.25 EP, Video strani 18.30 Iz tropskega deževnega gozda: Življenjski krogi, dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 19 50 Utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.55 D. Marlovve - D. VVickes Jack Razparač, angleška nadaljevanka 23.10 Sloviti primer, anglešk film 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — po skusni prenosi 18.30 Danes skupaj, oddaja 19.00 Skupščinska kronika 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice Smaragdni gozd, amerišk film zabavno 8.30 Šaram, baram, glasbena oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Zimski šolski program 12.30 Poročila 12.35 Zimski šolski program 14.10 Kvizkoteka 15.30 Poročila 15.40 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 Šaram baram, zabavno glasbena oddaja 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Muppet shovv 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 21.00 Glasba razpoloženja 21.45 TV Dnevnik 22.10 Kulturni magazin 23.10 Poročila v angleščini 23.15 Noč in dan 1.30 Poročila 1.35 Videonoč 21.45 Satelitski programi skusni prenosi - po- SOBOTA 13. januarja 8 40 Video stran. 8.50 Spored za otroke _9.05 Mali Povirek KINO ŠKOFJA LOKA 12. januarja amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 18 in 20. uri 13. januarja amer. znan. fant. film HIDDEN ob 18. in 20. uri, amer. trda erot. PRIVLAČNOST ob 22. uri 14. januarja amer. znan. fant. film HIDDEN ob 18. uri, amer. trda erot. PRIVLAČNOST ob 20. uri 16. januarja hongkon. akcij, film VELIKA ZMEDA V HONG KONGU ob 20. uri 17. januarja hongkon. akcij, film VELIKA ZMEDA V HONG KONGU ob 18. in 20. uri 18. januarja amer. west. MRTEV ALI ŽIV ob 20. uri ŽELEZNIKI 19.30 TV Dnevnik 20.15 Dva filma za groš, igrani film 21.55 TV Dnevnik 22.10 Humoristična serija 23.10 športna sobota 23.30 Poročila v angleščini 23 35 Noč in dan 1.50 Poročila NEDELJA 14. januarja 12. januarja amer. znan fant. film HIDDEN ob 18. in 20. uri 13. januarja hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONG KONGU II ob 20. uri 14. januarja amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 19. uri hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZMA ob 20. uri POLJANE 112. januarja hongkon. akcij, film I OBRAČUN V HONG KONGU ob 18. uri, amer. trda erot. PRIVLAČNOST ob 20. uri 14. januarja _1. program TV Zagreb 9.00 Izbor šolskega programa 11.45 Noč in dan, ponovitev 13.00 Televizijski družinski magazin 14.30 Ciklus filmov W. Disneva: Igrani film 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 Sivi dom, dramska serija 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 19.15 Čeveljčki, risani film hongkong. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 17. uri KRANJ CENTER 12. januarja amer. akcij. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri 13. januarja amer. akcij, kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri, amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 21. uri 14. januarja franc. bar. kom. GADJE MA-TURIRAJO ob 10. uri, amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 15. uri, amer. barv. akcij. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma IZVEN ZAKONA ob 21. uri 15. januarja prem. amer. barv. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 16., 18. in 20. uri 16. januarja amer. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 16., 18. in 20. uri 17. januarja amer. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 16.. 18. in 20. uri 18. januarja amer. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 12. januarja amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 16. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18 in 20. uri 13. januarja amer. fant. srhlj. GREMLINI ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NOČNO 8.35 Video strani 8 00 Otroška matineja 9.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju 10.10 Šopek domačih 10.25 Alta Badia: Svetovni pokal v alpskem smučanju 11.15 D. Marlovve—D. VVickes. Jack Razparač, ponovitev angleške nadaljevanke 12.20 Haus: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 12.55 Alta badia: Svetovni pokal v alpskem smučanju 13.10 Dediščina Guldenburgo-vih, nemška nadaljevanka 14.35 Video strani 16.55 Kolo sreče 16.25 EP Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Superman II, ameriški film 18 50 Risanka 19.00 TV Mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.05 Miroslav Krleža: Glembaje vi, nadaljevanka TV Zagreb 20.50 Propagandna oddaja 22.55 Zdravo 22.15 TV dnevnik 22.35 Video strani 2. program TV Ljubljana 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami 10.15 Sokoli 10.40 Potovanje za severni tečaj 11.10 Risanka 11.20 Vrni se Snoopv, ameriški risani film 12.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Video strani 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 K. Apostolova: Navzkrižja, bolgarska drama 21.55 TV dnevnik 23.20 Video strani _2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaje za JLA 13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 16.00 Nedeljsko popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Kartoteka zemlje 20.13 Brata Gorišek, dokumentarne iveri 20.45 Satelitski programi — poskusni prenosi 21.35 športni pregled 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi __1. program TV Zagreb 8.15 Poročila 8.20 Nočni program, ponovitev 9.35 Rakuni, risana serija, ponovitev 10.00 Nedeljsko dopoldne otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Zabavna glasba 13.00 Roanoak, serijski film z otroke 13.50 Poročila 13.55 Nedeljsko popoldne 16.25 Odiseja 2001, znanstveno popularni film 17.05 Igrani film 18.15 Rakuni, risana serija 19.10 Sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Glembajevi, TV nadaljevanka 20.15 Zabavna glasba 21.15 TV dnevnik 21 35 Športni pregled 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Nočni program 0.10 Poročila PONEDELJEK 16. januarja 21.00 Aktualno 22.00 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.30 Video strani 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 S poti po Indiji. Rajska dolina 19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Super prevodnost, 2 zadnji del angleške znanstve- 20.55 Sedma steza 21.10 Solistični koncert Tomislava Ivčiča 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.30 TV Koledar 8.45 Radovedni, zdravo!, oddaja za otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Živimo z glasbo 10.50 'A je to, risani film 11.00 Angleščina 10.30 Zimski izobraževalni pro gram 12.30 Poročila 12.40 Zimski šolski progam 13.40 Prezrli ste, poglejte 15.30 Poročila 15.40 Ponovitev nočnega progra ma 17.00 TV dnevnik 17.20 Nekaj več, izobraževaln program 17.50 Alica v svetu risank, oddaja za otroke 18.05 Radovedni, zdravo 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Moša Pijade, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Saša Vuga: Najdaljša Mai strova mariborska noč, TV drama 21.40 Zunanja politika 22.10 TV Dnevnik 22.30 Poročila v angleščini 22.35 Nočni program 0.50 Poročila 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Teleski 90 19.00 Folklorni ansambel Pirin 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer _1. program TV Zagreb 8.30 Otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Fra Djavolo, ameriški film 14.00 Zimski šolski program 15.30 Poročila 1540 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.25 Znanstveni grafiti 18.40 Risanka 18.45 Znanost 19.15 Lokalni program 19.30 TV Dnevnik 19.55 Propagandha oddaja 20.00 Žrebanje lota 20.05 Festove premiere: »Misija«, ameriški TV film 22.40 TV dnevnik 23.00 Kontaktni magazin 23.05 Nočni program kulture iz kulutre 0.15 Poročila TOREK 16. januarja 8.50 Video stani 9.10 Smrkci: Smrk, smrketa 9.35 Periskop ŽIVLJENJE ob 20. uri 14. januarja japon. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 16. uri, amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 18. in 20. uri 16. januarja Ni kinopredstavl 16. januarja amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 20. uri 17. januarja amer. barv. srhlj PRINC TEME ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 20. uri 18. januarja amer. fant. srhlj. GREMLINI ob 16. uri amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 18. in 20. uri _ŽELEZAR_ 12. januarja amer. barv. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 18. in 20. uri 13. januarja amer. barv. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri 14,-janu-arja amer. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri 15. januarja amer. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri 16. januarja Ni kinopredstavl 17. januarja japon. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. in 20. uri .18. 8.50 Video strani 13.20 Mozaik, ponovitev 13.35 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Formula BMX 17.35 Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 1915 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 G. Kelly: Vedno popoldne avstralska nadaljevanka 20.55 TV okno januarja japon. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Pika Nogavička, švedska nanizanka 18.20 številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Potopis 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Telekino, oddaja o filmu in igrani film 22 30 TV dnevnik 22.35 TV dnevnik 22 55 Poročila v angleščini 23.00 Noč in dan 1.00 Poročila ČETRTEK l^^nuarja SREDA 17. januarja 8.50 Video strani 10.10 Sokoli 13.25 Video strani 15.15 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 18.25 C. Svetina: Ostržek 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna Ime rože, ital. nem. francoski film 22.20 TV Dnevnik 3 22-40 Zvezdni prah, zabavno glasbena oddaja TV Beograd 23.35 Video strani _2. program TV Ljubljana 12. januarja amer. barv. kom. KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN ob 18. in 20. uri 13. januarja amer. kom. KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN ob 17. in 19. uri, prem jap. karate filma ŠOGUNOVA SENCA ob 21. uri 14. januarja prem. amer. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 17., 19. in 21. uri 15. januarja amer barv. ak cij.kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 16. uri, japon. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. in 20. uri 16. januarja franc. barv. kom. GADJE MATURIRAJO ob 16. uri, amer. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri 17. januarja Ni kinopredstavl 18. januarja amer. fant. srhlj. GREMLINI ob 16. uri, amer. akcij, film PRE-SIDIO ob 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri _TRŽIČ_ 12. januarja amer. akcij, film PO-DIRALEC ob 17. in 19. uri 13. januarja amer. akcij, film PODIRA-LEC ob 17. in 19. uri 14. januarja amer. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 17. in 19. uri ner.trda erot. NOČNO ŽJ^VLJE- 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.40 Svet športa, oddaja TV Zagreb 18.30 Mostovi 19.00 Skrivnostni svet, ameriška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 A. Foerster: Gorenjski slav ček, opera 21.45 Košarka za Koračev pokal _1. program TV Zagreb 10.30 Zimski izobraževalni program 12.30 Poročila 12.40 Zimski šolski program 13.40 Prezrli ste, poglejte 15.30 Poročila 15.40 Ponovitev nočnega programa KOMENDA 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 15.55 EP Video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, Šolska TV, ponovitev 17.50 Spored z8 otroke in mlade 18.15 Ciciban, dober dam: Na topli peči 18.30 Najlepše pravljice sveta: Školjčno brdo 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 D. Baker: Paracelsus, ang. nadaljevanka 21.20 TVokno 21.25 Tednik 22.30 TV dnevnik 22.45 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« Anton Tomaž Linhart: Županova Micka 0.35 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana 19.00 Alo, alo, zabavno humoristična oddaja 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Košarka — Pokal evropskih prvakov Jugoplastika:Mac-cubi, vključitev v prenos 20.50 Tednik 21.30 V hribih se dola dan: Za Grintovci, dokumentarna oddaja 22.10 Mali koncert _1. program TV Zagreb 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Blufonci, oddaja 11.00 Angleščina 11.30 Zaščiteni parki Slovenije 12.30 Poročila 12.35 Disko zgodba, češkoslovaški film 14.00 Zimski šolski program 15.30 Poročila 15.40 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Družinski magazin 18.20 številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Črna skrinjica, dokumentarna oddaja 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV Dnevnik 20.00 Panorama, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.25 TV Dnevnik 22.45 Poročila v angleščini 22.50 Nočni program 0.50 Poročila 12. januarja amer. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri LAZE 12. januarja japon. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 19. uri ČEŠNJICA 12. januarja amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA V. ob 20. uri KRANJSKA GORA 12. januarja amer. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri DUPLICA NJE ob 21. uri 13. januarja amer. barv. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 20. uri 14. januarja amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 18. in 20 uri 17. januarja amer. barv. film COCKTAIL ob 20. uri 18. januarja amer krim. film IZVEN ZAKONA ob 20. uri DOVJE 14. januarja amer. barv. krim. film MAŠKARADA ob 19. uri _RADOVLJICA 12. januarja amer. kom. ŠKRLAT-NA ROŽA KAIRA ob 20. uri 13. ja- nuarja amer. zab. film KAKŠNA ZMEDA ob 18. uri, amer. uspeš. BEST SELLER ob 20. uri 14. januarja amer. film MLADI VOLKODLAK ob 18. uri, amer. uspeš. BEST SELLER ob 20. uri 16. januarja amer. zab. film KAKŠNA ZMEDA ob 20. uri 16. januarja amer. film MLADI VOLKODLAK ob 20. uri 17. januarja amer. zab. film KAKŠNA ZMEDA ob 20. uri 18. januarja angl. film KURIR ob 20. uri BLED 12. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri 13. januarja amer. film MIKROKOZ-MOS ob 18 in 20. uri 14. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. in 20. uri 15. januarja amer. uspeš. BEST SELLER ob 20. uri 16. januarja amer. uspeš. BEST SELLER ob 20. uri 17. januarja amer. film MLADI VOLKODLAK ob 20. uri 18. januarja ital. kom. BENEČANKA ob 20. uri _BOHINJ 13. januarja amer. kom. ŠKRLAT-NA ROŽA KAIRA ob 20. uri 14. januarja ital. film VRAG V TELESU ob 18. uri, amer. film MIKRO KOZMOS ob 20 uri 18. januarja amer. zab. film KAKŠNA ZMEDA ob 20. uri '@®m@SMIE]]CaLAS I 16. STRAN Petek, 12. januarja 1990 M TEKSTILINDUS IKffiAMT TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj p. p. 75 • Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo in naloge v kadrovskem sektorju VODENJE VARSTVA PRI DELU Pogoji: - VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani inž. strojništva, dipl. inž. tekstilne tehnologije, dipl. organizator dela) - 5 let delovnih izkušenj na področju varstva pri delu - republiški strokov, izpit iz varstva pri delu (po I. programu) - poskusno delo 3 mesece Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. Inforamcije na štev. 26-864. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. &6 olnov PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, D.O.O., 64000 KRANJ ŠUCEVA 23, JUGOSLAVIJA DRUŽBA "DOLNOV" - PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, d. o. o. 64000 KRANJ - ŠUCEVA 23 razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta oz. 5 let delovnih izkušenj - vodstvene in organizacijske sposobnosti Za navedeno delovno mesto bo izbrani kandidat sklenil delovno razmerje za dobo 4 let. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključeni objavi. DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Župančičeva 4. DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev ter določil statuta DO dela in naloge DIREKTORJA DO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe, gradbene, strojne ali druge tehnične sme'ri, - 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, - organizacijske in poslovne sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjim delom in - moralnopolitične kvalitete. Kandidat se imenuje za 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dimnikarsko podjetje, Župančičeva 4, 64000 Kranj z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. ALPETOUR OBVESTILO Potnike, imetnike mesečnih vozovnic obveščamo, da od 15. 1.1990 dalje ne veljajo več vozovnice s sliko z nazivom PS Avtoprevozištvo (modre barve) in Alpetour (rdeče barve). V veljavi so vozovnice bele in oranžne barve z oznako D (delavska), S (dijaška in študentska) in O (osnovnošolska). Želimo vam prijetno vožnjo. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Za delo v oddelku za zatiranje kriminalitete Uprave za notranje zadeve Kranj vabi k sodelovanju za nedoločen čas: ELEKTRO, STROJNEGA ALI KEMIJSKEGA INŽENIRJA (1 delavec) - z veseljem do fotografije, - 2 leti delovnih izkušenj in - odsluženim vojaškim rokom. Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih, morajo kandidati izpolnjevati še pogoje iz 84. člena Zakona o notranjih zadevah. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve KTanj - oddelek skupnih služb, Cesta JLA 7, Kranj. O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA objavja prosta dela in naloge OSKRBNIKA DOMA BORISA ZIHERLA NA LUBNIKU (1025 m) Delo je primerno za zakonski par, lahko sta mlajša upokojenca. Od kandidatov pričakujemo, da so sposobni nuditi gostinske storitve, kvalitetno pripraviti hrano in vzdrževati objekt z okolico. Zaposlitev je sezonska (9 mesecev), od marca dalje. Osebni dohodek po dogovoru in ustvarjenem prometu, z možnostjo zakupa kuhinje. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na Planinsko društvo Škofja Loka p. p. 65 z opisom vaših dosedanjih del in osebnimi podatki. NOČNI BAR DOBRA MRHA Koroška 29 vam nudi zabavo in ples vsak dan od 21. do 4. ure. Vabljeni! GIP GRADIŠ LJUBLJANA Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: VODJE PRIPRAVE DELA MIZARSKE DEJAVNOSTI Pogoj: diplomirani inženir ali inženir lesarstva z najmanj 3 oz. 5 le-) tnimi delovnimi izkušnjami v mizarski stroki Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili do 26. 1. 1990, na naslov: GRADIŠ LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. IZR INŠTITUT ZORAN RANT, p. o. 64220 ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa Sveta delovne organizacije INŠTITUT ZORAN RANT p. o. Škofja Loka, razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE KOMERCIALE Pogoji: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, aktivno znanje enega tujega jezika, 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za 4-letni mandat (ni reelekcija). Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Inštitut Zoran Rant p. o., 64220 Škofja Loka, poštni predal 88. Sklep o izbiri bomo kandidatom poslali v osmih dneh po njegovem sprejetju. /O ljubljanska banka Gorenjska banka d. d., Kranj Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj objavlja dela in naloge IZVAJANJE NALOG VZDRŽEVANJA, SERVISIRANJA IN INSTALACIJ RAČUNALNIŠKE OPREME Pogoji: - V. zahtevnostna stopnja elektrotehnične, računalniške a\* druge ustrezne smeri - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s poskusnim delom dveh mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj, Cesta JLA I, oddelek kadrovsko-socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. BORUT KOS PAKISTAN V ČASU SPREMEMB IN UPANJA Na dan volitev so preko sredstev javnega obveščanja opozarjali na strpnost med volitvami, obenem pa je bila vojska v stalni pripravljenosti, kar pa se na ulicah ni videlo. Čeprav je bilo za čas med volitvami, 16. in 19. novembra, prepovedano zbiranje večjih skupin na ulicah, so ljudje to popolnoma ignorirali ter na vsakem koraku burno diskutirali. V mestu so pristaši različnih strank, pri tem so prednjačili PPP-jevci, z motornimi vozili vseh vrst ves dan bučno hupali ter vihrali z zastavami. Skoraj vsako vozilo je imelo zataknjeno eno ali več zastav in vse skupaj je spominjalo na pravi cirkus. Videl sem, kako je po mestu krožila razposajena skupina pristašev PPP, takoj za njo pa druga - ponavadi IJI in nihče ni izražal kakršnekoli agresivnosti. Mislim, da so se ljudje bolj zavedali pomembnosti teh voltiev, kar je pomenilo konec vojaške diktature in niso reagirali na izbruhe upanja in veselja drugače mislečih. Zvečer je bilo po ulicah Rawalpindija precej bolj hrupno kot podnevi, kajti izgledalo je, da so privrženci PPP začutili zmago in so pozno v noč korakali po ulicah, trobili ter mahali z zastavami. V teh, še vedno negotovih trenutkih, sem se pogovarjal z ljudmi, ki so volili za različne stranke in jih spraševal, kaj bodo storili, če bo njihova stranka poražena, kajti vsi so verjeli le v zmago svoje. Naletel sem na dokaj trezne odgovore, da bodo pač volitve pokazale, kaj si ljudje želijo, in tudi v primeru poraza njihove stranke vidijo prihodnost v bolj svetli luči. Nekateri posamezniki, pretežno starejši so trdili, da je v primeru zmage Pakistanske ljudske stranke (PPP), kar pomeni, da bo ministrski predsednik ženska - Benazir Bhutto, to nesprejemljivo za islamsko državo, drugi pa so ravno v tem videli pravo doemokracijo. Tudi v dnevnikih so se pojavili članki sodnih izvedencev, ki so trdili, da po ustavi ni nobenih ovir, da bi bila ministrski predsednik ženska, pri tem pa niso naravnost povedali, na koga mislijo, vendar je bilo očitno, da gre za Benazir Bhutto. PAKISTANSKA RTV Glede na rezultat volitev pa je pakistanska RTV popolnoma odpovedala, kajti volitve so bile končane ob 17. uri in še do polnoči, ko seje program iztekel, niso sporočili izida. Tako so ljudje navsezgodaj zjutraj čakali pred tiskarnami dnevnikov, da bi tako čimprej izvedeli za rezultate volitev, nekateri pa so vso noč presedeli ob predstavništvih strank, ki so bila z »vročo linijo« povezana z volilnim komitejem. Zato mislim, da so pristaši PPP že ponoči okvirno zvedeli za svojo zmago, ki je bila neuradno objavljena naslednje jutro. Med čakanjem na izid sem skoraj ves večer preživel pred televizijskim sprejemnikom in začudeno spremljal program, ki je bil posebej namenjen volitvam. V Ravvalpindiju vidiš le dva TV programa in še to je eden indijski, na katerem cele dneve predvajajo le tekme v kriketu. Pakistanska TV je ves program posvetila okroglim mizam, ki so se nadaljevale še nekaj dni po volitvah in so bile prav smešne. Strokovne pogovore so prekinjali s kratkimi domačimi humoreskami — tokrat na račun volitev, ter nemogočim EPP-jem. Vse okrogle mize so potekale neposredno iz različnih študijev po vsej državi, le gostje so se menjali. Pri tem so vedno pazili, da so bile povabljene ženske v enakem številu kot moški in so celo več pozornosti namenjali ravno njim. Če človek pogleda vsakdanje življenje, je to pravi absurd, saj so bile ženske v tej islamski državi vedno močno zapostavljene in jih brez spremstva na ulicah ne opaziš. Pri takšnih pogovorih neprestano uporabljajo veliko angleških besed, ki niso kake strokovne, temveč povsem vsakdanje besede, ki so ostale po angleški kolonizaciji, ki se po toliko letih še vedno čuti na vsakem koraku. Na programu so tudi dvakrat dnevno poročila v angleščini in ob petkih kakšen zastarel ameriški film brez podnapisov.. Če primerjaš sestavo TV programa ter obilico dnevnikov, revij in knjig v angleščini, pričakuješ, da bo precej ljudi govorilo ali pa vsaj razumelo angleško. Toda prej obratno. Zelo težko C,1 letiš na človeka, ki zna kaj več kot »Hallo« in to je tudi ena/ med poglavitnih ovir, da ne moreš priti v pristni stik z domači11 Tako pa poskušaš čimveč izvleči iz posameznikov, ki obvlada) angleščino in tudi oni so veseli, če ti lahko pomagajo. KONČNI IZID VOLITEV Naslednje jutro, dan po volitvah, smo vsi prebirali dnev ke, poslušali radio in diskutirali o izidu. Vse je bilo jasno. ?f stanska ljudska stranka (PPP) je močno zmagala z 92 sedeži' možnih 207 v parlamentu, 54 pa jih je zasedla islamska koalic! IJI, ostale stranke pa precej manj. Močna zmaga PPP ni zaslep1 njenih aktivistov, ki so opozarjali na nepravilnosti, o katerih s( nekaj napisal že prej. V Karachiju je od možnih 13 sedežev, P' dobila le enega, vse ostale pa MQM-Mohajir Quami Movem«' ki je v vsej državi dobila le 13 sedežev. Največji absurd pri vsf tem pa je bil, da niti dva tedna po volitvah ljudje niso vedeli, & bo novi ministrski predsednik, ki je za državo bolj pomem^ kot sam predsednik. Po ustavi bi moral predsednik zaprO* stranko, ki je dobila večino glasov, da ustanovi vlado. Iz dneV* dan je bilo preko sredstev javnega obveščanja vedno več poziv' pomembnih ljudi, naj se to kar najhitreje uredi. Predsednik s1 skliceval, da v ustavi ni termina, kdaj mora izbrana stranka >( mirati vlado, zaradi česar seje čutila napetost med ljudmi. Isl3 ska koalicija IJI, ki bo predstavljala opozicijo, pa seje na vse1* čine trudila, da bi s prenosom oblasti še nekaj časa zavlačev* češ da je še prezgodaj za ta korak, ki lahko pripelje državo v k* (?). Obenem pa je poskušala čimbolj prilagoditi program ostal' strankam v opoziciji, da bi kasneje lahko močneje pritiskala! vlado. Pri tem seje vnel boj med PPP in IJI za pridobitev M« na svojo stran, saj je 12 sedežev v Karachiju, kolikor jih je za^ la ta stranka zelo pomembnih za bodočo politiko v pokraj1 Sind. Predsednik je končno zahteval od Pakistanske ljud$ stranke (PPP), naj pridobi še več glasov tako, da bo imela ab* lutno veČino v parlamentu. PPP je uspelo uskladiti svoj progi* z MQM in s tem je bil ta pogoj izpolnjen. Vedelo se je, da bo' daj predsednik moral zaprositi PPP za formiranje nove vlade imenovati ministrskega predsednika. __1 12. januarja 1990 17. STRAN GLAS CENJENE STRANKE! PRIPRAVILI SMO VAM DNEVE UGODNEGA NAKUPA, OD 10. DO 20. JAN. 1990 CENE NIŽJE DO 50 %! OBIŠČITE NAS' NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO O > o o > o z s o z o > o Elita Kranj v prodajnem centru na Bledu o > o -od 11. 1. 1990 je odrta trgovina na Bledu, - oblačila za prosti čas, modne bluze in pletenine NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO MARIJA PRIMC Cesta na klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Vsak torek od 14.30 do 16.30 ur« ordinira zdravnik okulist. OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Spodnji trg 2 odda v najem poslovni prostor v izmeri 31,15 m:, v pritličju stavbe "Center storitvene obrti" Škofja Loka, Spodnji trg 2/a. Poslovni prostor je namenjen za dejavnost - servis elektro akustičnih naprav. Poslovni prostor je izdelan do III. gradbene faze, kar pomeni, da bo moral bodoči najemnik zagotoviti potrebna finančna sredstva za ureditev poslovnega prostora. Interesenti naj oddajo ponudbe v 10 dneh po objavi na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA, Škofja Loka, Spodnji trg 2. [• mm s_—_____ ALPETOUR ALPETOUR DO hoteli Škofja Loka daje v najem: 1. Prostore za trgovske lokale na Mestnem trgu v Škofji Loki. Dejavnost mora ustrezati zahtevam prenove mestnega jedra. 2. prostore za gostinsko-rekreacijske dejavnosti v hotelu Transturist skupaj z bazenom. Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe z opisano dejavnostjo pošljite na naslov: ALPETOUR DO HOTELI ŠKOFJA LOKA _Tltov trg 4 b, Škofja Loka Telefon: 064/620 978 J1 Langerholc Aleš Cankarja 5 64000 KRANJ td064/234741 Risanje modelov in izdelovanje šablon za obutev in druge usnjene izdelke Prodaja jaken, torbic, obutve... po ugodnih cenah_ Popravilo usnjenih jaken Menjanje zadrg Krpanje vseh izdelkov usnjenih Odprto: od 9.-12. in od 16. -10. ure Zahvaljujemo se za obisk Vedno smo vam na razpolago! Izvršni svet Skupščine občine Kranj na podlagi 38. člena Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanjskih posojil in kadrovskih stanovanj v občini Kranj (prečiščeno besedilo z dne 3/4-1989) ter sklepa 175. seje Izvršnega sveta SO Kranj z dne 13/12 in 14/12-1989 RAZPISUJE natečaj za zbiranje vlog za dodelitev kadrovskega stanovanja Razpoložljivo je kadrovsko stanovanje v izmeri 72 m2 na Cesti 1. maja 61 v Kranju. Pravico do uporabe kadrovskega stanovanja imajo voljeni in imenovani funkcionarji v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ki stalno prebivajo v občini Kranj ali se nameravajo zaposliti in prebivati v občini Kranj. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka imajo pravico do uporabe kadrovskega stanovanja tudi drugi strokovni in javni delavci ki so po oceni izvršnega sveta v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL potrebni ali zaslužni za družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine Kranj in širših družbenopolitičnih skupnosti. Prosilci vložijo zahtevek v pisni obliki ne glede na morebitna predhodna zaprosila v 15 dneh po objavi tega razpisa pri Sekretariatu IS in SO Kranj, Trg revolucije 1. Prosilci vložijo zahtevek neposredno ali priporočeno po poŠti. Za strokovnjake in javne delavce po tretjem odstavku tega razpisa vloži obrazložen zahtevek zainteresirani državni organ, druga organizacija ali skupnost po sklepu njenega pnstoinega organa. Zahtevek mora vsebovati: - osebne podatke prosilca (ime in priimek, starost, poklic in dela, ki jih opravlja, velikost družine), - podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah, . - podatke o socialnem in zdravstvenem stanju prosilca in članov njegovega gospodinjstva, - podatke o sodelovanju v NOV, - podatke o delovni dobi, - podatke o povprečnem osebnem dohodku na člana družine v preteklem letu. Zahtevku je treba priložiti vso dokumentacijo, s katero se dokazuje in potrjuje resničnost zahtevka. Zahtevkom po petem odstavku razpisa je treba priložiti tudi natančno utemeljitev organizacije ali organa, ki vlaga zahtevek. Nepopolni zahtevki in zahtevki, ki ne bodo vloženi v razpisnem roku, pri razpisu ne bodo upoštevani. O zahtevkih bo odločal Izvršni svet SO Kranj Prosilci bodo v 30 dneh po izteku razpisnega roka obveščeni o izidu razpisa. B A K A abanka, pravna naslednica jugobanke, temeljne ban-keljubljana, obvešča vse svoje varčevalce in komin-tente, da od 1 januarja 1990 posluje z novim imenom Abanka d.d Ljubljana s sedežem v Ljubljani, Titova 32 vsi naslovi njenih poslovnih enot ostajajo nespremenjeni, prav tako so iste tudi vse telefonske številke, številke telefaksov ter številka žiro računa banKE. ŠTEVILKA TELEKSA JE 31228 YU ABANKA (SPREMENJEN JE LE ODZIVNIK), TELEGRAM PA JE ABANKA LJUBLJANA. OBVESTILO VARČEVALCEM ABANKE HRANILNE KNJIŽICE Dinarske in devizne hranilne knjižice Jugobanke, temeljne banke Ljubljana, lahko se vedno uporabljate KOT doslej V letošnjem letu bo uvedena standardizirana HRANILNA KNJIŽICA, PREDPISANA ZA VSO JUGOSLAVIjo, zato zamenjave hranilnih knjižic do izdelave novih ne bomo izvedli vaše sedanje hranilne knjižice bomo opremili z ustreznimi oznakami abanke (žig, štampiljka, nalepka). Dinarske hranilne vloge v zvezi s spremembo vrednosti dinarja (ur list sfrj št. 83/89) je banka pričela vpisovati denominirano stanje, kar bo v knjižici posebej označeno dokler ne bo vpisano novo stanje, s hranilno knjižico ne bo mogoče dvigati sredstev v drugih bankah in na pošti Tekoči računi do 31. decembra 1989 je banka izdajala čeke jugoban-ke, temeljne banke ljubljana ti čeki bodo ostali v veljavi tudi po 1 januarju 1990 in jih boste lahko še naprej uporabljali abanka je s 1 januarjem začela izdajati čeke pod novim imenom abanka d.d. ljubljana, to je povezano tudi z zamenjavo čekovne kartice. Prosimo, da se oglasite na okencu poslovne enote, kjer vodijo vaš tekoči račun podpisali boste novo čekovno kartico, ki je že pripravljena Izpiske z denominiranim stanjem in, pripisanimi obrestmi ZA DECEMBER 1989 BO BANKA POŠILJALA PO 15 JANUARJU 1990. Žiro računi številka vašega žiro računa bo prav tako ostala nespremenjena v banki pa bomo postopoma izvedli zamenjavo evidenčnih kartončkov s številko računa Izpiske z denominiranim stanjem in pripisanimi obrestmi ZA DECEMBER 1989 BO BANKATAKO KOT ZA TEKOČE RAčune pošiljala po 15 januarju 1990. Devizne vloge za devizne hranilne knjižice in devizne račune velja isto kot za dinarske hranilne knjižice in dinarske žiro račune. v skladu s spremenjenimi zakonskimi določili bo banka obračunala in pripisala obresti za devizne vloge za leto 1989 v devizah tudi za domače varčevalce v zvezi s to spremembo banka obvešča varčevalce da že vloženega zahtevka (trajnega naloga) za prenos dinarskih obresti po deviznem računu oz. knjižici ne bo upoštevala Vsem, ki bodo želeli prejeti obresti v dinarjih, bo banka dinarski znesek kasneje izplačala v dinarjih oziroma jih bo prenesla na dinarski račun. Datum začetka vpisovanja pripisa obresti po dinarskih HRANILNIH VLOGAH BO ABANKA OBJAVILA V DNEVNEM časopisju. Obresti za vse vrste dinarskih in deviznih vlog ter računov bodo obračunane na dan 31 decembra 1989 in s 1 januarjem 1990 prištete k stanju vloge, ne glede na datum vpisa obresti. VIŠINA OBRESTNIH MER PO DINARSKEM POSLOVANJU S PREBIVALSTVOM Stopnja revalorizacije za mesec December 1989 je 58,8 % STOPNJA SE UPORABLJA ZA VEZANE DINARSKE DEPOZITE OBČANOV VEZANE NAD TRI MESECE. OD 1 JANUARJA 1990 SO OBRESTNE MERE PO DINARSKEM POSLOVANJU S PREBIVALSTVOM NASLEDNJE NA LETNEM NIVOJU 6,50 % 6,50 % 6,50 % VPOGLEDNE DINARSKE HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV 2IRO RAČUNI OBČANOV IN CPO DINARSKI DEPOZITI OBČANOV VEZANI NAD 3 MESECE NAD 6 MESECEV NAD 12 MESECEV NAD 24 MESECEV NAD 36 MESECEV 1 1 % 12 % 14 % 16 % 18 % dovoljene prekoračitve po tekočih računih občanov 24 % Vpis letnih obresti bo pomenil obremenitev za naša bančna okenca zato vam svetujemo, da se izognete nepotrebni gneči in čakanju v vrstah ter da vaše obiske v banki načrtujete izven dnevov, ko so izplačila osebnih dohodkov in pokojnin, 1., 10 , 15 in zadnjega v MESECU. Zahvaljujemo se vam zdravljamo! ZA SODELOVANJE IN VAS LEPO PO- B A$J, A d.d Ljubljana mmmmMOLAs 18. stran MUH OCL&SL OGLASI Petek, 12. januarja 1990 MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Barvni TV samsung, ekran 51 cm, star 1 leto, prodam za 7 000 din. Lukan, Trojarjeva 5/a, Kranj 167 Ugodno prodam GLASBENI STOLP gorenje, nov Eržen, Okro-glo 28, Naklo, « 47-710_[82 Prodam VIDEOREKORDER toshT ba in nov gospodinjski ŠIVALNI STROJ pfaff, 30 odstotkov cenje kot ruža step. « 25-650 196 Prodam barvni TV, ekran 67 cm. Srakovlje 11, Kranj 202 Prodam dvovratni HLADILNIK go renje, star 8 let. Jože Gašpar, C. 1. maja 65, Kranj 213 Barvni TV iskra, star 6 let, prodam. g 22-150___218 Prodam novo 300 litrsko zamrzovalno SKRINJO, 2-letna garancija, 25 odstotkov ceneje Ogled dopoldne. Bašič, Na kresu 22, Želez niki___223 Prodam "nov ŠTEDILNIK iskra 3 + 1, 30 odstotkov ceneje, ter nov VIDEOREKORDER tensai. g 49 421_251 Prodam TRAKTOR torpedo 75, prevožen i h 600 u r. « 51 - 008 266 Prodam barvni TV iskra, z daljinskim upravljanjem, star 1 leto. g 70 393_277 Prodam nov, nerabljen 275-litrski HLADILNIK z zamrzovalnikom, Končar. « 43-126_292 Barvni TV, ekran 56 cm, star 7 let, ohranjen, prodam za 250 DEM Štefetova 28/c, Šenčur 303 BIBA trgovina Jaka Platiše 13, Kranj Tel: 36-995 Cenjene stranke obveščamo, da smo od 10.1.1990 dalje znižali cene za 20 % zimski konfekciji (bunde, podložene jakne, žametne hlače, jeans termo) Hkrati nudimo ugoden nakup na 2 čeka pri nakupu nad 800,00 din. Že konkurenčne cene - 20 % Del. čas: 8. -12. in 14. 19. ure STUDIO UHNIDA Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.: 34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA TER JAPONSKA MASAŽA ZA SPROSTITEV IN ODPRAVO BOLEČIN. POMAGAM TUDI Z ELEKTRO LASERSKO STIMULACIJO. od ponedeljka do petka od 17. — 20. ure Prodam sobno PEC na olje emo C 75, nova «42-040 313 TRAKTOR imt 539, star 1 leto, 70 delovnih ur, prodam. Pšenična polica 20, Cerklje 317 Prodam novo 410-litrsko zamrzovalno SKRINJO. «22 169, do 15. ure 319 RAČUNALNIK schneider CPC 464 + MONITOR + JOYSTICK + 400 programov, ugodno prodam. 78-880 320 Prodam komplet AVTOMATIKO: motor, regulator in zunanje tipalo za centralno kurjavo, « 22-673 _324 Poceni prodam vibracijsko BRU-SILKO, tip super sander ter vibracijsko PIŠTOLO za brizganje, tip evropa elektronik. Oboje skoraj novo. «51 776 329 Prodam KOSILNICO laverda. Tu-šek, Rovt 10, Selca 330 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo HS 33 E. Cena po dogovo ru. Mandeljc, Prežihova 13, Bled, « 77-958__333 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Cena 2.500,00 din. «51 469 348 Prodam VARILNI APARAT CO-2 varnik 300. Zg. Brnik 143, Cerklje _349 Za 5.700,00 din prodam popolno ma nov VIDEOREKORDER ter pro dam barvni TV grundig, ekran 55 cm, teletekst. «22-586_354 Prodam barvni TV iskra azur. Cena 3.500,00 din. «42 390_356 Prodam HLADILNIK (2 zvezdici) gorenje, star 5 let. Rado Buden, Podlubnik 154, Škofja Loka 358 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d. d Kranj Ljubljanska banka — Gorenjska banka d.d. Kranj oddaja v najem poslovne prostore: na Bistrici Deteljica 10 pri Tržiču v izmeri 113,76 m2 Objekt bo dan v najem za nedoločen čas. Izklicna cena je 10.400,00 din.Interesent mora v svoji ponudbi navesti: točen naslov, višino ponujene najemnine za m in opis dejavnosti. Upoštevali bomo ponudbe, ki bodo prispele v osmih dneh po objavi v dnevnem časopisju na naslov: Ljubljanska banka — Gorenjska banka d. d., Kranj, Služba investicij in vzdrževanja. Cesta JLA I, 64000 Kranj. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 50-662. Ponudniki bodo o razpisu obveščeni v 14 dneh po objavi. Planinski dom ZGOŠKA RAVAN, JELOVICA Vabimo vas, da nas obiščete vsak konec tedna. Strežemo lovske speciali-tete in dobro kapljico. Dom je dostopen z avtom ali peš. V času počitnic bomo obratovali nepreki njeno, če bo zapadel sneg. Možnost prenočišča, smučanja (vlečnica) ter teka na smučeh. Dodatne informacije po tel. 064/27-905. VIDEOREKORDER fischer, deklariran, prodam « 73-733 365 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3.5 k. «24-739_368 Ugodno prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje TVT central 23 in trajnožarečo PEČ plamen magma. Bojan Gogala, Poljšica 62, Zg. Gorje_373 Prodam VIDEOREKORDER grun-dig. «45-623_ 377 Prodam NAKLADALNO PRIKOLI-CO, 17 kubična. «061/612-972 381 Prodam barvni «36-110 TV gorenje. 396 PRALNI STROJ candv, novejši model, brezhiben, prodam 80 odstotkov ceneje. « 80-752 401 Prodam PIANINO »Ronisch«. Štromajer Gregor, Partizanska 52, Šenčur 82 GRADBENI MATERIAL Poceni prodam titancink in rostfrei ŽLEBOVE «27 200 175 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Sp. Brnik 65, Cerklje 191 Prodam smrekove PLOHE in DESKE ter kostanjeva DRVA. Kalan, Zalog 10, Golnik, «46 138 234 Prodam borove PLOHE, 9 kub. m «70-521_250 Prodam 5 zastekljenih kovinskih OKEN, dim. 230 x 150 cm, 25 kosov ŠPIROVCEV, dim. 12 x 14 x 7 m in MENJALNIK za Lado niva. Torkar, Lesce, «75-320 257 POSESTI Prodam GARAŽO. Pandža, Zl. polje 3/c, Kranj 194 V Škofji Loki prodam dve GOZDNI PARCELI, cca 5.000 kvad. m. in dva TRAVNIKA, cca 9.000 kvad. m. Informacije na «26-057, po 15. uri 198 Prodam 7.000 kvad. m KMETIJ-SKEGA ZEMLJIŠČA v bližini Letališča, ob asfaltni cesti. Relacija: Letališče - Mengeš. « 78 356, od 8 do 12. ure 325 Prodam gradbeno PARCELO ali zamenjam za obdelovalno zemljo. Naslov v oglasnem oddelku. 347 Za tuje poslovne partnerje potrebujemo HIŠO v okolici Kranja, za dobo dveh let. Ponudbe sporočite na «28-861, int 26-63, dopoldne 395 BIR012 d o o Kranj Opravljamo vse knjigovodske storitve za podjetja v zasebni lastnini in obrtnike. Informacije po tel. 35-138 STAN.OPREMA Poceni prodam dva raztegljiva KAVČA. «34-210 211 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO kofce, stara 2 leti, na 3 obroke brez obresti in nova dvo-krilna VRATA, dim. 254 x 185 cm. «22-510_272 Ugodno prodam zakonsko POSTELJO z dvema jogijema. « 26-349 _ 295 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO «85 189_298 Prodam novo jedilno okroglo Ml ZO, premera 110 cm. Cena po dogovoru. Mandeljc, Prežihova 13, Bled, «77 958_334 Zapakirano POHIŠTVO za dnevno sobo, prodam. Cena 4 200,00 din. « 35-404_337 Raztegljiv TROSED in dva FOTELJA, ugodno prodam. « 33-890 _ 342 Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, črne barve, 11 ele mentov, staro 1 leto. Trg Prešernove brig. 8, stan. 35/VI., Kranj 389 STANOVANJA Prodam 3 sobno STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču. Informacije na «50-947 14 V najem oddam večjo SOBO, s souporabo kopalnice. Tavčarjeva 22, stan. 9, Kranj 111 Slovecem oddam STANOVANJE «48 621__176 Iščem GASORNJERO ali SOBO~v Kranju ali v bližini Aerodroma Po-nudbe na « 0602/55-651 180 STANOVANJE v Begunjah na Go-renjskem, dve SOBI v Kranju, oddam v najem. Vložim 20 000 DEM v donosno obrt. Pisne vloge na oglasni oddelek, šifra: SODELO VANJE 181 nama OD 15.-20. januarja 1990 Akcijska prodaja zimskih plašcev, vetrovk, kostimov Ne prezrite znaka © , ki vas bo v Nami opozarjal na izjemno ugoden nakup. Možnost plačila na kredit, 20 % polog, samo 1,67 % mesečna obrestna mera. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Nudim SOBO za pomoč starejši osebi, v Škofji Loki. « 632-585 205 Mlada intelektualka najame opremljeno 2 sobno STANOVANJE v bloku, s centralnim ogrevanjem in telefonom, na relaciji Lesce Radovljica. Cena tržna, po dogovoru. Možnost predplačila. Ponudbe na «82 207, od 16. do 19. ure__215 Zamenjam družbeno 1 sobno STANOVANJE za 2-sobno ali večje «38-777_236 V najem vzamem 2-sobno STANOVANJE na Bledu, za dobo 2 let. Plačilo po dogovoru. «45-066 249 1-sobno STANOVANJE v lastniški hiši, oddam paru brez otrok. Ore hovlje 14, Kranj 255 1-sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., v bloku, v Škofji Loki, prodam. «632-936 281 Takoj vseljivo novejše 1 -sobno delno opremljeno STANOVANJE, 50 kvad. m., v Kranju, oddam. Ši-fra: JANUAR_290 Na Bledu ali okolici najamem manjše STANOVANJE. « 77-234 __359 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Radovljici.« 79-528 360 RAZNO PRODAM Prodam prenosni barvni TV tele-funken, brez daljinskega upravljanja in POHIŠTVO za kmečko sobo iz naravnega lesa (omara, jedilni kot, miza in 2 stola). «631-344 _ien Prodam 410-litrsko zamrzovalno SKRINJO obodin in R 4, letnik 1975. Ogled vsak dan, od 10. ure dalje. Benigar, Čirče 26, Kranj 178 Prodam BOJLER za centralno kurjavo in 2 letni GUMI za Jugo. «52 183__269 Prodam 72-basno klavirsko HARMONIKO, betonski MEŠALEC in VARILNI APARAT (lotanje). «621-211_302 Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo in HARMONIKO hohner. «39-376 382 INF0-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš. parcel, vikendov, lokalov Tel. (061) 443—242, od 8 do 14. ure, v soboto od 10 do 12 ure. VOZILA Prodam LADO 1600, letnik november 1981 Informacije na « 25-008 _ne VW caddv, letnik 1984, prodam. «26 742, od 20. do 21. ure 128 Prodam Z 101, letnik 1975, registrirana do novembra 1990. Cena po dogovoru. Andrej Mandelj, Bazo viška 15, Radovljica 137 Prodam GOLF JGL, letnik 1980, re gistriran do maja 1990. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Grašič, Tro jarjeva 5, Kranj 142 FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do septembra 1990, prodam za 5.600 din. «633 754__147 MOSKVIČ, star 3 leta, z radiokase-tofonom, vlečno kljuko in dvema zimskima gumama s platišči, pro dam. «622-516, popoldne 173 Prodam R 4 GTL, letnik maj 1989, garažiran. Informacije na « 24-032__174 Prodamo osebno - tovorno PRI KOLICO. Cena 2.000,00 din. Informacije na « 633-023 184 B0SCH - AVTOELEKTRIKAR CELOVEC,LASTENSTR. 21 TEL: 9943-463-31593 (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) ELEKTRONIKA V AVTU POPRAVILO. PRODAJA IN MONTAŽA VSEH AVTOMOBILSKIH ■ ELEKTRIČNIH DELOV BOSCH 'DELI111 e STARTERJI C ALERNATORJI e RAZDELILO e BATERIJE e TAX1METRI C KINZLE - PISAĆI WEBAST0 — GRETJE NA MESTU Prodam Z 1300, registrirana do 1. 8. 1990. Ogled v soboto, nedeljo, ponedeljek, torek in sredo, po 16. uri. Marija Rozman, Olševek 55, Preddvor 186 Prodam JUGO koral 45, letnik av-gust 1988, dodatno opremljen. « 39-970 187 Prodam Z 750, letnik 1979, obnovljena.« 39-809_190 Prodam R 11, letnik 1985. Informacije na « 80-775, od 16 ure dalje Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do konca aprila 1990. Janez Rajhart, Linhartov trg 30, Radovljica 193 Ugodno prodam JUGO koral 55, star 14 mesecev, bordo rdeče bar ve. Franci Žebovec, Polje 19, Vodice____197 Prodam SIMCO special, letnik 1975, dobro ohranjena, prednost imajo invalidi ter nemškega GOLFA, bencinar, letnik maj 1985. Jan-, ko Radovič, Trg Prešernove briga de 1, Kranj, «35-838_203 Prodam 126 P, letnik 1980. «42-145_ 207 Prodam GOLF JX diesel, star 1 le to. «79-837 _209 Prodam Z 101, letnik 1986, registri-rana do junija 1990 Vengust, Bre zovica 17, Kropa _210 Prodam JUGO 45, letnik 1981. «69 036__214 Z 101, letnik 1978, registrirana, prodam za 3 000,00 din « 621 -810 Prodam Z 101, letnik 1973, registrirana do junija 1990. Ogled popoldne. Iberčič, Mladinska 4, Jesenice, « 81 840, int. 22, dopoldne 219 Prodam Z 126 P, letnik 1985 ali za menjam za večji avto « 39-853 _220 Z 850, letnik 1985, 69.000 km, gara-žirana, prodam za 19.000,00 din. «34 222__221 Prodam Z 850, dobro ohranjena. Perko, Podbrezje 212, Duplje 225 Prodam enoosno PRIKOLICO, z enojnim kolesom, nosilnosti 4 tone « 65-182, popoldne 228 Prodam LADO samaro, letnik september 1987, prevoženih 24.000 km. «27-743 229 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1983. Čater, Smlednik 22 231^ Prodam 126 P in PEUGEOT 104" Zg. Bitnje 168/a, Žabnica (pri Gasilskem domu)_232 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 Cena 10.000 DEM. Vili Gorenc, Selo 44, Bled 235 Prodam VW «57-977 1200, obnovljen 238 Prcjdam dobro ohranjeno, malo voženo JAWO 350 ali zamenjam za rabljen 126 P. Fer dinand Latič, Prešernova 13, Radovljica 239 Prodam OPEL KADETT, letnik 1987 in drobni KROMPIR. Sp. Duplje 100, «48 520__242 Prodam Z 101, letnik 1986, ali za-menjam za manjše vozilo. « 34 437_243 R 4, letnik 1986, prodam «42-695 246 Prodam R 4, letnik 1984, regisV ran do konca novembra 19' Ogled popoldne. Prešernova 5, J1 senice, «81-840, int. 22, dopolj ne _I Prodam LADO riva 1300, leti* 1987. «21-234_V Prodam Z 750 special, letnik 19^ Informacije na «21-559, dopojj ne_t Prodam JUGO 45 E, letnik 19> Keše, Podlubnik 157, Škofja Lo* «622-336_* Prodam ŠKODO 120, letnik 19] « 24-628___* Ugodno prodam "ŠKODO 110, l1 gistrirana. Grilc, BI. Dobrava 59/* Z 126 P, letnik 1979, obnovljelj dobro ohranjena, prodam za 19 DEM v dinarski protivrednO$| «88 122 -£f oo- I JJ Prodam VVV 13037letnik 1975, novlien. Cena po dogovo^ novljen. «37 106 Ugodno prodam JUGO 45 A, * tnik 1987. Informacije na « 83-3^ Prodam FIAT 132, 2.000 ccm, letij 1980. «74-451_V R 9 TL, letnik oktober 1983, p" dam Mihelčič, Maistrova 8, Ra* vljica, «75-029__t Z 55 GTL, letnik 1983 in MZ t ETZ, letnik 1983, ugodno prodaj «41-092, popoldne__t Prodam Z 750, letnik novembj 1981, dobro ohranjena. Britof * Kranj__j> Prodam JUGO koral 55, le«* 1988. « 78-574 t_$ Prodam JUGO 45 A, star 3 lejj Hozdič, C. na Loko 1, Tržič Prodam Z 128, letnik 1984, zelo* bro ohranjena. Teropšič, C. 4. ju'j 21, Tržič, «51-821_t Prodam BMvV 316/4, metalik, 11 tnik 1987, prevoženih 12.000 kj «40 143_J Prodam Z 101 SC, letnik 1979. IJ man Šušteršič, Zg. Bitnje 213, žj| niča Prodam Ž 750\ letnik 1 «66 678, popoldne J Z 128, letnik 1984 in nov MOf*1 ATX 50, po stan ceni, prodam. * Gorje 61/c____£ Prodam GOLTIetnik 1982. Štuj* Dražgoše 59, Železniki Prodam R 4 GTL, letnik 1989, 9^ žiran «24-032__g Poceni prodam karambolirano 101. Urbane, Podbrezje 155, g- pije, «70-769__jj Dobro ohranjeno Z 101, let|J 1977, prodam «70-244 3 Prodam R 4, letnik 1981/82, r$ striran za celo leto. Zg. Bitnje Žabnica (ob stari Škofjeloški ce*, Ugodno prodam dodatno op''8'' Ijen JUGO 45, star 15 mesec* « 70-200____l Prodam R 4 GTL, letnik decemg 1986. «78 703_J, OPEL KADETT 1.2 S, letnik 1# rdeče barve, prodam « 75-418^ Prodam ŠKODO 120 LS, iejj 1979. Jošt, Krakovo 7, Naklo _J, Prodam neregistrirano Z 750, 'jj rejši letnik. Celar, Strahinj 84 Naklo 3 Prodam CITROEN GS in JEKL^J KE za avtogeno varjenje - koj plet. Erbežnik, Zl. polje 8, Kranj J, Prodam OPEL REKORD diesel tnik 1983, dodatno opremljen ij 101, letnik 1984. «622-443 J Z 750, letnik «620-026 1983, prod« Prodam FIAT 126 P, letnik 1? Andrej Kramar. Virje 3/a, Trj «51-137_J AUDI 80 CD diesel, ugodno A dam. «80-880 Prodam FIAT 126 P, letnik ijj prevoženih 14.500 km. Inform^ na «25-814, zvečer Prodam 126 «33-851 P, letnik JUGO 45 A, star 3 leta, prod*' Hrastje 120, Kranj _ \ Z 101 GTL, letnik 1983, doda9 opremljena, prodam « 51 -960^ VVV 1200,~ietnik 1973, nemški, f bro ohranjen, prodam. « 48-72' Prodam LADO RIVO 1300, sta^ leti Preddvor 134__y Prodam Z l6T« 79-531 J; Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1? Mavčiče 11 BMW, letnik 1978, registriraj novembra 1990, prodam za w DEM v dinarski protivredfl< sezonski popust & moško, žensko i" otroško konfekcij _ pa se bo pričel okroj 20. januarja in bo predvidoma okrog 30-od' stoten. Popusti za športno konfekcijo pa bo" do, kot običajno, kasneje." D. Dolenc Izplačevanje letošnjih pokojnin še neznanka Plače so zamrznjene, pokojnine še ne Lanske zmede okoli usklajevanja pokojnin z rastjo osebnih dohodkov še vedno ni konec, saj lanske pokojnine še niso dokončno usklajene z lanskimi plačami. To bodo bržkone šele čez mesec ali dva, dotlej pa bo treba pokojnine še povečati, da bodo ujele dogovorjeno rast plač. Sele potem lahko začnejo s sistemom povečevanja pokojnin, ki bo mesečno sledilo rasti povprečnih dohodkov. Plač in pokojnine se ne povečujejo na enak način. Dvoje različnih zakonitosti se je donedavna kar obneslo, lani pa je visoka inflacija zmaličila raz- merja med enimi in drugimi prejemki. Ko so bili znani podatki o rasti plač, so lahko v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ustre- kanu NOVO V Penzionu Kanu Vsak dan od 10. - 21. ure PIVNICA Ponedeljek _ zaprto PIZZERIA zno povečali tudi pokojf' zaostanek pa so mesečno # navali s poračuni, ki so ko1 leta kar nekajkrat presegli I sek osnovne pokojnine. P" stemu, ki naj bi veljal letos,f bi povečevanje pokojnin n neje sledilo rast plač, veno* njim ne morejo začeti, dc^ se pokojnine za lansko leto( končno ne uskladijo z lansk1, osebnimi dohodki. Na zač*1 leta bodo torej pokojnin« doživele povečanje, lanske' gove je pač treba poravfj Konec januarja bodo up0' jenci prejeli zadnjo lansko I kojnino (povečano za 15 od* tkov), še predtem pa tudi d ko za lani. Po ocenah (dokončni pod ki o gibanju lanskih plač W na razpolago šele februarja) morali pokojnine zvišati ■ okoli 180 odstotkov, da bi I dokončno usklajene z M plač. Odločitev o tem pa š« padla, pričakovati jo je te