180. Številka. Ljubljana, v petek 20. avgusta. XIX. leto, 1886. Ichaja vsak dan iie^er jeden mesec 1 gid. 40 kr 9 iziinši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j sko-o ger s ke dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 #ld., za ćetrt leta 4 jrld., r. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni M se leto 13 gld., za četrt leta «{ gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plnčnj*.- »•■> od četinst^pn«' petit-vrste po 6 ki., če se oznanilo jedcukrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi iiHi se iftvol« t'rankintti. - Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u p r h v n i štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolen". Upravništvu Daj se blaffm"lijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vs»- administrativne stvari. za P" Taaffejeva politika zavisna od zveze z Nemčijo! Francija in Busija sta v čudnih razmerah z Velikonemčijo. Kakor se zdi poslednji primerno, zro-pota zdaj proti Francozom, zdaj pioti Rusom, in je v tem pogledu podobna vulkanu, ki svojevoljno iz meta lavo zdaj na levo, zdaj na desno. Z vulkanom je Velikoneničija glede na Francosko in Rusko primerjati tudi zategadelj, ker poprek in, recimo, veči del vsakega leta pusti veliki kancelar obe navedeni državi pri miru in ima mej letom samo hudomušne trenutke, v katerih izpusti svoj blisk in grom ali proti zahodu, ali proti vzhodu, ali pa na obe strani h kratu. Tako se je zgodilo tudi pred dvema tednoma, ravno ko je imel avstrijski zunanji minister grof Kalnokv obiskati kneza Bismarcka v Kissingenu. Ravno iste dni je kar švigalo strel iz novin, ki so v Velikonemčiji in v Avstriji v stalni službi Bis-marekovi za plačo ali pa tudi brez plače. Ponavljala se je prikazen, da Bismarckovi interesi spravijo v malo dneh, kakor na zaukaz ves nemško novinarski aparat tudi v Avstriji po konci. Postrež-nost je bila tako velikanska, da se ji tieso mogli odtegniti tudi nemško-kooservativni listi, morda z malimi izjemami. Nam pa je vse vedenje napravilo utis, kakor da bi hotel Bismarck v tem hipu po-sebe pritiskati na Avstrijo, da se mu uda za na mere, katere je hotel doseči ob tej priliki. Doka-zavati je hotel, kakor da bi bilo silno potrebno, da se mu Avstrija pridruži in mu ostane zvesta tudi nadalje koliko, kolikor zahtevajo velikonemški interesi, in ravno iz te naglo prouzročene novinarske komedije sklepamo mi, da je videl Bismarck ali ne kako obotavljanje, ali pa da je dvomil, pridruži se mu li Avstrija brezpogojno in v vsem obsegu njegovih namer. Možno je torej sklepati iz te zunanjosti in pa iz intimnosti, ki se je isto tako razo de vala na zunaj tudi v Oasteinu, da pomenja ponovljena zveza z Nemčijo še nekaj več, nego golo ponovilo. Nam pa je zdaj pokazati, kako avstrijski Nemci zase porabljajo ponovljenje zveze Avstrije z Velikonemčijo. O liberalnih in strogo nacijonalnih Nemcih se ve da ni mnogo omen ti, kajti o teh je znano, da bi Avstrijo spravili rajši danes nego jutri ne samo državno-gospodarsko, ampak tudi politično v zavisnost in vazalsko podredbo Velikonemčije. „N. F. Pr." je kako pa da, tudi ob tej priliki „klasična" v svojih izvajanjih. Ona pravi, da „shod v Gasteinu je jako razveseliven sosebno za avstrijske Nemce, češ ker dokazuje, da avstrijska politika ostane nepremično v svojem zgodovinskem tiru, in češ da Avstriji kaže, kako ji je iskati mo6 in podporo v nemškem narodu (se. v naši državi prebivajočim.)" Iz tega je spoznati, kako nemški liberalci še vedno upajo, da jim nemška zveza z Avstrijo prinese zopet tudi formalno gospodstvo nad drugimi narodi naše države. Kolikor tesneje se Avstrija oklene Pruskonemške, toliko več razlogov bi imeli po tej logiki nemški liberalci, tlačiti nenemške narode v Avstriji. Vsa druga pa je *ogika onih nemških konservativcev, kateri poslušajo, ali biimeli poslušati glas nemškega Dunajskega tednika „Politische Frag mente", Ta list prek in prek zaresen, govori tudi v res lici za sporazumljenje z drugimi narodi, samo da je nasproti Slovanom tudi on preskop in da noče nikdar pokazati onih mej, do katerih bi se udali konservativci, da bi se zadovoljili Slovani. Dne 2. avgusta v št. 31. t. 1. pa je objavil ravno ta list članek „Avstrija in Nemčija", s katerim lahko primemo njegovo doslednost ali nedoslednost in pa ministerstvo Tauffejevo. V tem članku, ki je, kakor se nam zdi, nastal tudi vsled groma, ki se je na Bismarckovo željo razlegal proti Rusiji in Franciji iz Nemčije in Avstrije, v tem sestavku, pravimo, dokazuje se nevarnost, ki preti Nemčiji od Francije iu Rusije, Avstriji pa od Rusije in Italije, vsled tega, da se je obema državama držati strogo stare zveze v svoje varstvo in v ohranjenje občega miru. Skupne interese da imata obo državi tudi v gospodarskem oziru; kajti Nemčija je bolj obrtna, Avstrija pa bolj poljedelska država, in tako se podpirata obe vzajemno Kar se pa dostaje tega, da sta obe državi tako rekoč v carinski vojski (Zollkrieg), nu to pa je „zgoli fiskalski mo-iii nit, ki je obema državama skupen Nemčija potrebuje denarja, Avstrija pa tudi", zato jem ljeta obe državi carino, kolikor je moreta, in ravno zarad tega tudi ni možno, da bi se dosegla nem-ško-avstriiska carinska zveza, ne glede na državnopravno težavo, ki bi stala nasproti temu, da bi se praktično izvršil*, taka carinska unija. Ta argument priporočamo desnici za bodoča državnozborska zasedanja. Potem se obrača list proti nemško-nacijonal-nim šovinistom, ki pravijo, da nemško-avstrijska (sc. politična) zveza ni možna za daljo časa zarad narodnostnega vprašanja, če ne gospodujejo izključno Nemci v Avstriji. „To pa je kriv sklep", trdi list nadalje in pravi doslovno: „NemŠko-narodna Avstrija poleg nemške uacijonalne države ni možna, ravno tako ne. kakor morda slovansko-narodna država poleg velikega ruskega cesarstva. V tem pogledu naj se najveći Nemci mej Nemci v Avstriji nikar ne motijo. Izključno nemško-narodno gospodstvo v Avstriji bi prouzročilo zopet stare prepire, ki so bili toliko časa na škodo nemškemu narodu mej Avstrijo in Prusijo. Kopernenje po prvenstvu bi zopet nastalo, ker dve jednakovrstni narodni državi ne moreta trpeti poleg sebe druga druge. Ta okolščina je tudi bistven uzrok, da tako hladno (?) opažajo v Nemčiji narodne boje v Avstriji, in da nemška vlada celo pospešuje (lavori -si rt) sedanjo notranjo avstrijsko politiko. V Bero-lino mislijo dalje, nego na bolestna upitja naših nemških nacijonalcev. Ondi potrebujejo tako Avstrijo, v kateri ni nobenega naroda nezadovoljnega, in morda ondi še celo radi vidijo, ako se zadovolje ti narodi na škodo Nemcem. Kajti, avstrijski Nemci se po-števajo v Berolinu vedno kot zanesljivi, ko bi prišlo do mejnarodnih zmešnjav mej zavezanima Avst.ro-Ogersko in Nemčijo in kako drugo državo. Ne mogli bi se pa zanašati toliko na slovanske in madjarske narodnosti, ko bi se te tlačile Nemcem na korist. Na to bi morali gledati v nemško-narod-nih krogih, predno se obračajo s svojimi bolestnimi kriki do vesoljne matere Germanijo. Avstrijski Nemci se morajo postaviti na lastne noge, da branijo svojo narodnost. Čez mejo za nje ni pomoči, ker veliko nemško cesarstvo potrebuje za svojo LISTEK. Strogi sodnik. (Iz uaadjaršcine prosto poslovenil M. Č.) (Dalje.) III. Ko je drugo jutro sovražnik šotorišče napal, stala je mala četa že na določenem prostoru in čakala na znamenje. Stari general pusti sovražnika blizu na kraj, kjer se ni mogel razprostreti. Zdaj zagrme topovi od desne in leve. Ko sovražnik vidi, da je mej vskrižnim ognjem, jel se je pomikati nazaj. Krvavi boj se je vnel, a krvavejši postal je še le, ko so na pričakovano znamenje konjiki, katerim je bil Laško načelnik, prigrmeli sovražniku za hrbet in mu pot zaprli. Z vso silo se vrže sovražnik na konjike. Začetkoma so ti trdno stali iu borili se kakor levi, vendar pa neso mogli dalje časa temu silnemu navalu se braniti, ter so se začeli nazaj pomikati. Stari general svojim očem ni zaupal, ko je videl, da se njegovega sina četa ni mogla obdržati. „Ne- mogoče! — Laskov i ljuojo, najhrabrejši cele armade! — Grom in strela! četrt uie še iu sovražnik ima pot odprto, da se reši! ..." Vendar! — V tem odločilnem trenotku pri-dirja Laško na urnem kouji na borišče. »Naprej otroci! Naprej!" zakliče konjikom ter se zakadi naravnost v sredino nasprotnika. Kakor da bi bil nov duh vojake oživel, planejo za njim. Zopet so sovražnika porinili nazaj na prejšnji prostor, kjer se mej navskrižnira ognjem in zaradi majhnega prostora ni mogel z uspehom bojevati. Krvava bitka bila je odločena, vrste sovražnika so konjiki v sredini prodrli. Obupnost in strah ga je preletel, čete so se razkropile in urno je bežal sovražnik, da se reši, komur je bilo še mogoče. Laško bil je petkrat ranjen. A najostrejšo in najglobejšo rano imel je pa v srci in na to je še mislil in le to samo Se čutil. Vse druge rane ozdravi Čas, a ta bolela bode do smrti. Vsi, kateri so bdi v boji v bližini njega, si neso mogli njegove hrabrosti in besno predrznosti razlagati. Jednoglasno so trdili, da more le človek tako bojevati se, kateri v boji smrti išče. Kjer so krogle najbolj žvižgale, — kjer je najbolj žela smrt, tam so videli kapitana Laska brez prenehanja po sovražn ki h udrihati. Vsakdo se je težko priborjene zmage veselil, samo dva moža ne. Prvi je bil general; drugi — kapitan Laško! * * Nekaj ur po tej krvavi zmagi postavila se je vsa armada v vrste. General v paradni obleki prijezdi pred nje in zapove, da se postavijo v čvetero-ogelnik. Nikdo ni mogel tega ravnanja zapopasti. Častniki postavijo se v sredino. „ Vojaki," ogovori jih stari vojskovodja — bilo je vse tiho in mirno — „vsprejmite mojo zahvalo za priboreno zmago. Ukazal sem vam, zbrati se za to, da najhrabrejše mej vami v imenu domovine obdarim. Gospodje častniki ! kdo mej vami je naj-prvi vreden znamenja zasluge?" Jednoglasno imenovali so njegovega sina. „Kapitan Laško naj stopi naprej!" Laško, — bled ko smrt, komaj spoznati, — stopi predenj. Brez besede pripne mu general častno znamenje na prsi. Kako se je tresla roka očetova. zunanjo politiko, — da rekli bi celo za svoj obstoj — in tega vendar gotovo nečejo spodkopati nemški nacijonalci, —Nemčija torej potrebuje avstro ogersko monarhijo v njeni celoti z zadovoljnimi narodi, ne pa nemško narodne Avstrije / ne za d o voljni m i slovanskimi in raadjarskinii narodi." Tako tedaj besodujejo „l'olitisihe Frugmrnte" in mi z začudenjem vprašamo, zakaj ne delajo Nemci pred vsem na to, da bi se nenemški narodi zadovoljili; saj je drugače po tej logiki vsak hip Velikoneničija v nevarnosti. Zakaj pred vsem nemški konservativci ne skrbe, da bi se ti narodi pomirili? Saj, kakor smo prilično razpravljali na tem mestu, bi bilo celo in ravno konservativcem nemškim na največo korist, da bi se rešilo narodnostno vprašanje povoljno posebno za nas Slovane. Saj je v članku v „Politische Fragmente" povedano, da je Avstrija po lj e de lj s k a in kot taka z večine konservativna država, in vender ostajejo nemški konservativcu brez močne ali, rekli bi, brez vsake prave stranke! Če je res taka, tla potrebuje Nemčija sprave z nenemškimi narodi v Avstriji, potem je neumljivo, zakaj se Taaffejeva vlada boji Nemcev, kedar bi bilo treba dati Slovanom potrebnih pogojev za narodni obstoj. Po takem grof Taarle ne ume prave avstrijske politiko, ki zahteva na zunaj zadovoljnih narodov; putem je neumljivo njegovo počasno delovanje v narodnostnem pogledu, potem so neuinljivi koraki, ki ne kažejo odločnega dela za spravo; potein je konečno neumljivo, zakaj grof Taatte r.akrat ne podeli narodom, česar jim je potreba, da »e pomirijo in oproste narodnih prepirov ter osv obode za uspešno državno in narodno, torej kultu r D o delovanje. Ako zahteva Bismaickova politika zadovoljnih avstrc-ogi-rskih narodov, potem je čudno, da ne upliva ista politika na to, da bi se duvalizem zrušil in tako odstranile glavne oviro, da ni Avstrija krepka, kakor bi se okrevala z odstranjenjem duvtlizina. Bismaickova politika zahteva zadovoljnih narodov tudi v Translitaviji; kako je to, da pušča ta politika Madjare na miru, da strahu jejo in tlačijo oni ne samo Slovane in liumune, ampak tudi razuierno lepo število na Ogerskem naseljenih Nemcev. Ako je Bismarck še ob poljski debati prošlo zimo zatrdil; da opaža gibanje avstrijskih narodov, soselmo pa, da se ozira tudi na narodne prepire mej Nemci in Čehi na Češkem, zakaj se ne ozira tudi na Ogersko, kjer je še veliko hujše, nego na Češkem ali v obče v Cislitaviji? Na Oger-skem je inadjarski pritisk neznosen ; tam se tlačijo narodi in se izpodkopavajo tla skupni armadi, in vender se Bismarck ne gane, da bi napravil jednako opomnjo, kakor glede na Češko. Nu, pa preneliajmo s posledicami, katere iz vajamo iz logike konservativnega lista. Menda smo dovolj dokazali, da je tudi ta list več trdil, nego mu bo prav, kedar se Slovani z a r e s n o po primejo teh dedukcij. Resnično pa vender ostane, da zdaj Nemčija Avstrije potrebuje za bodoči svoj program, bolj nego je po mojem mnenji Avstriji za jednako bodočnost koristno. Ali ravno zarad tega je zdaj železo gorko tudi za avstrijske Slovane: in v resnici se jim ni bati ne vladnih iz- govorov, ne moškega odločnega postopanja, da Ten-der dosežejo, kar jim je neobhodno potrebno za obstoj. Zunanja politika ie zato ugodna, če jo> od kake strani tuli z drugih stališč ugodno opisujejo. Pride čas, ko ae veter v Nemčiji zasukue: tedaj bi bilo prepozno. Zatorej je jedino vprašanje to, kako se Slovani odločijo in zjodinijo ae na to jesen v državnem zboru. F. Pod gor ni k. „Bolgarska in Vzhodna Rumelija." (Dalje.) Ob jednem kakor v Panadjurišči, pričel se je bil ostanek tudi v Koprivščici. A grozna osoda prvega mesta preplašila je poštenjake v Koprivščici. Položili so orožje, kolovodje ustanka povezali in je zvezane odpeljali v Plovdiv, proseč za redno turško posadko. A to nesramno dejanje mesta ni rešilo. Na odposlance so Turki streljali, pri tem ubili popa Donča, mesto pa so večkrat 01 opali, pri tem oskru nili več sto žensk in ubili nad 30 osob. Jednako kruta osoda zadela je vsa mesta, katera so se bila ustanka udeležila. V Klisuri ubili so Turki 250 osob, oropali in požgali 700 hiš, oskrunili -100 žensk, več sto deklic odpeljali in šiloma k izlamu preobrnili ter 500 strojev za čiščenje rožnega olja ukrali. V Peruštiei ubili so Turki do 1500 Bolgark itd. A vse te krvoločnosti in zverska dejanja presegajo grozovitosti, ki so se po izvestji ameriškega konzula Shuvlora dogajale v Bataku : „Ko je vodja bašibozukov, Ahmed Bej iz Be-rutine mestu obljubil popolno varnost, udali so se Bolgari, ne da bi bili le jedenkrat ustrelili. Jedva pa se je Ahmed polastil vsega orožja, ukazal je nasproti svojej obljubi, naj se vse mesto poruši, prebivalci pa pokoljejo. Le 200 najlepših deklic so posebej pridržali, da so morale zadovoljevati njih pohotnosti, pred no so je poklali. Jaz videl sem še njih kosti, katerih se je še meso držalo, katero so psi glodali." „Niti jedna hiša v prelepi dolini ni ostala; vse žage in skladnice desek so požgali. Od 8000 ljudij jih je samo 2000 živih ostalo. Celih 6000 ljudij, večinoma žensk in otrok, je tu poginilo in njih gnijoča trupla, tu še sedaj (po 3 mesecih) okolu ležeča, kužijo vzduh. Pogled na Batak nam potrjuje vse, kar se je o grozodejstvih Turkov za zadnjega ustanka čulo. Povsod leže človeške kosti, lobanje, okostnice, deloma še v obleki, lobanje deklic z dolgimi kitami. Tu je hiša, v kateri leži pepel 30 pri živem telesu sežganih ljudij; ondu jo mesto, kjer so odličnega moža Trandatila na kolec naboli in polagoma na ognji pekli; tu jama polna mrličev, ondu šolsko poslopje, kjer so Turki 200 žensk iu otrok sežgali; tu pokopališče, kjer leži 3000 trupel več čevljev na debelo drugo na drugem, ne da bi je zakrivalo v naglici na nje položeno kamenje. Za ta dejanja bil je Ahmed iraeno van jushašijeni in dobil je „Medžidje red'. Še grozneje je izvestje Macgahana, ki konečno pravi: »Odkar sem Batak videl, se o Turkih ne more ničesar pripovedovati, česar bi ne veroval, ničesar, kar bi se mi nemožno ali neverjetno zdelo. Glede grozovitosti je meja, kjer preneha vsaka primera, vsaka mera, vsak izraz in to mejo so Turki Iz vseh grl zagrme veseli „živio" klici. Ko so :se vsa imena prebrala in ko je general častna znamenja razdelil, se odmakne na njegovo znamenje jedna stran čveteroogelnika nazaj in — dve bateriji pripeljeta se skozi predor ter se postavita v vrsto. Začudeni so se vojaki pogledavali in nobeden ni imel pojma, kaj da hoče stari gospod. Topovi so se s kroglami nabasali, topničarji so zasmodili gobe iu radovedno čakali nadaljnega povelja. Ko je bilo vso v redu, jezdi stari general v sredo in govori: „Vojaki ! prej obdaril sem vašo hrabrost, zdaj pa moram kaznovati tiste, katere imam uzrok tožiti zanemarjanja najsvetejših dolžnostij!" Ko so se čule to besede, ni bilo ne jednega mej temi Utrjenimi in boja vajenimi vojaki, katerega prsi ne bt bile občutile bridkosti teh grozovitih besed. Bile so tako nepričakovane, da se je vsak tresel. Poluglasno začeli bo mrmrati: „Saj smo vendar danes svoje dolžnosti izpolnili! Vsak posameznik bil je junak!-— Kdo je torej tisti, ki je svojo vojaško dolžnost zanemaril?!" General nadaljuje: „Hudodelstvo tega moža — in častnika — katerega jaz obtožujem, se ne da opravičiti. Ta vo jak je, pozabivši svojo dolžnost in svoj prapor, zapustil tovariše v trenutku največje nevarnosti in se tako bitki odtegnil! Odveč bi bilo, vam omeniti, katera kazen ga pričakuje, a samo to moram obžalovati, da je najprvi mej vami in jedini, katerega moram kaznovati — moj sin." Pri teh besedah se vse oči upro v mladega častnika, ki je mirnega obraza poslušal starega generala. „Gospod kapetan Laško naj stopi naprej!" za-pove vnovič stari gospod. Kapetan je ubogal. „Zdaj" nadaljuje general, „ne stoji s-dn pred svojim očetom, ampak hudodelec pred sodnikom. — Vi ste dobili včeraj povelje, preplaviti reko Maroš, da pridete sovražniku za hrbet. Je tako?" „Da, moj general!" „Vi ste samo do reke Maroš prijezdili, tam ste Vam zaupano poveljstvo odstopili kapetanu Nagvju? Je i i to res?" »Popolnem — —." „Potem ste brez mojega dovoljenja zapustili celo prekoračili. Njih grozodejstva nt' more nihče nadkriliti." Vsega vkupe so Turki 100 mest in vasij raz-dejali in oropali, po najniži i cenitvi 25.000 ljudij ubili, 12.000 ien in deklet oskrunili in na Turško odpeljali itd. Oinitelji teh grozodejstev dobili so nagrade in odlikovanja. Za Brbake vojne bila je Bolgarska mirna, navedena grozodejstva udušila so bila srčnost. Le nekoliko prostovoljcev udeleževalo se je pri bojih, pri Zajčaru bila je celo 3000 mož broječa bolgarska legija, katero so pa Turki pri Klisuri popolnem razbili. Prostovoljci se neso srečno bojevali in o onih 800 prostovoljcih, ki so pri Akpalanki Hrva-toviču ubežali, smo že govorili. Ko so Rusi pripravljali Se na vojno, sestavili so bolgarsko legijo, ki je z rusko vojsko dne 2. julija pri Svištovu šla preko Dunava in se udeležila prehoda Gurkovega čez Balkana. Ko je moral Gurko nazaj, postavil je bolgarsko legijo na Sipko, kjer se je za petmesečne obrambe hrabro bojevala in uplenila dva turška topa Po prvem prehodu Gurkovem čez Balkane ponavljala so se zopet grozodejstva Turkov na južni strani Balkanov, kjer so se bili Bolgari pri prihodu Rusov dvignili. Največ sta trpeli mesti Karlovo in Sopot. Veliko Bolgarov bilo je ubitih, na stotine pa jih je moralo pred vojaška sodišča, katera so jih obsodila na vešaia ali pa v pregnanstvo v Malo Azijo. Tudi Toroškim Bolgarom se je že huda godila, k sreči so o pravem času kazaki prišli in rešili 700 žensk in otrok iz rok Čerkesov. Ko je Gurko drugi pot Balkane prekoračil in jo bil ves daljni upor Turkov nemogoč, mohame-dovci bežali iz južne Bolgarije, boječ se osvete bolgarskih svojih rojakov. Ta bojazen bila je tudi osnovana, kdo bi se tudi ne maščeval za grozodejstva v Bataku, Panadjurišči, Peruštici, Koprivščici itd.? Moral bi le vodo imeti v žilah, ne pa krvi. Bolgari so se tudi maščevali in ravnali po načelu „oko za oko, zob za zob" ter pobili več stotin Turkov, bili bi jih še več, da neso ubežali. San Šte-f uski mir storil jo konec vsem tem žalostnim dogodkom, s tem mirom začenja za Bolgarsko nova doba, doba preroda, ustajenja. (Dalje prih.) Politični razgled. V Ljubljani 20. avgusta Časopis „Orliće" pravi v uvolnem članku, da naj €Vlii nehajo misliti, da je baron Pražak njih deželni minister, ki pazi na njih težnje. Pražak ni nikdar imel tacega upliva, kakor Ziemialkovski. Dokaz temu, da se še ni upal ustopiti v češki klub. AntisemitSchonerer je na nekem shodu v Proskovici razlagal svoje delovanje v državnem zboru. Pritoževal se je, da njegovih predlogov, ki bi bili v veliko gospodarsko in humanno korist Avstriji, neso hoteli drugi levičarji podpirati. Tratili so čas z nepotrebnimi interpelacijami, če je bil kje kak pretep. Židovski listi so smešili njegovo delovanje; toda on se ne zmeni za to; takoj bi pa odložil mandat, ko bi ga jeli židje hvaliti. Ko je v državnem zboru poslancu Heinrichu zaklical: „Največje zločinstvo je izdajstvo svojega naroda", so židovski časopisi o tem molčali. Ko bi bil to zaklical kdo I iz nemškega kluba, bilo bi se mu vsestransko pri- vojake in odjezdili k Vaši obitelji. Je to res, gospod kapetan?" »Vse je resnica — vse!" „Ko se je bitka že pričela in ko so se Vaši vojaki jedino le zato, ker je desni strani manj izurjen vodja bil na čelu, začeli umikati, ste šele Vi prijezdili na borišče. Je li to res?" „Tudi to je resnica!" „In zdaj, ko ste pred svojimi tovariši priznali, da ste najsvetejšo dolžnost vojaka prelomili, dovolim Vam, da se opravičite I* „Ne vem besedice, ki bi me opravičila, gospod general!" odgovori Laško. „Tudi najmanjša stvarica ne more opravičiti Vašega dejanja?" vpraša general mrzlim a mehkim glasom. „Ponavljam: da ne!" „Storite tudi prav, da tega ne skušate; gode se stvari na svetu, ki se ne dado nikdar opravičiti. Ne preostaja mi tedaj druzega, nego mojo nepreklic-1 Ijivo razsodbo izreči, ki se glasi: »Ustreliti!" ' Ko je vojskovodja te besede izgovoril, postal je bled ko smrt. Obsojenec je mirno stal — ni se ganil. i (.Konec prih ) trjevalo. Čehi so Nemcem mnogo bližje, kakor židje. Če se slovanska lipovina urine v nemški hrast, slednji ne bode poginil, pokončali bi ga pa semitski hrošči. Pravi Nemci bodo v gospodarskem oziru vzajemno postopali z Nenemci, da uničijo židovski upliv. Naravno je, da ta govor ni ugajal židovskim časnikarjem. Očitajo sedaj Schbnererju, da se je izneveril nemstvu, ker ne odobrava interpelacij zaradi Kuchelbadskih in Kraljevodvorskih neredov in ker se je izrekel, da je pripravljen v gospodarskih vprašanjih vzajemno delovati z Nenemci. * nanje države. 4'ruogorslii knez se je po turškem zastopniku v Cetinji, Djevad paši, zahvalil sultanu, ker je poslal več vojakov na črnogorsko-turško mejo, da bodo vzdrževali red. Jako bi bilo želeti, da se zboljšajo odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo. Parkrat se je že poročalo, da se pripravlja zbližanje mej tema drŽavama, a vselej se je pokazalo, da so to bile le pobožne želje. Sedaj se zopet govori, da neka velevlast posreduje mej Srbijo in Bolgarijo. V kratkem Be bodo obnovili diplomatični odnošaji mej Belgra-dom in Sofijo. Srbska vlada se že pogaja z neko osobo, da bi prevzela srbsko diplomatično zastopstvo v Sofiji Sicer je pa še treba počakati, če se ta vest obistini. lfolgurski narod je jako nevoljen, da je knez privolil v revizijo vzhodnorumelijskega upra-vilnika. Vse stranke so v tem jedine, da se mora ohraniti popolno zjedinenje Bolgarov. Listi vseh strank zahtevajo, da bi se sklicevali tabori, na katerih bi narod protesroval proti temu, da bi se še sklepal kak poseben upravilnik za Vzhodno Rume-lijo in narod silil pod igo, katero je lani otresel. Knez je zgubil mnogo zaupanja, ker je imenoval odposlanca v komisijo za revizijo vzhodnorumelijskega upravilnika. Bolgarska odposlanca Dimitrov in Mihajlovski sta oba vešča turščine m se moreta s turškima odposlancema, Madjid pašo in Abro efen-dijem, pogajati tudi v turščini. O posvetovanji te komisije ni nič čuti, govori se le, da je Mihajlovski izstopil iz komisije ter so se zaradi tega pretrgala pogajanja. Morda se bodo posvetovanja odložila ad calendas graecas — Turška vlada še vedno neče bolgarskemu eksarhu izročiti berata, da bi imel jednake pravice, kakor drugi pravoslavni škofje. Nekateri nemški listi sodijo, da se zategadelj tako poudarja po riiMkili listih, da Rusija hoče ohraniti s obodno delovanje, da bode mogla svo bodno postopati proti Angliji, ko bi kaj začela in trigovati na Balkanu. Sodi se pa, da Rusi ne bodo začeli zaradi tega nikakib bojev v Evropi, ampak v Afganistanu, če bode treba. Afgansko mejno vprašanje še ni uravnano, in Rusi lahko najdejo kak povod, da začno boj. Najbrž se bode pa Salisburv varoval, zaplesti se v kako vojno v Aziji, ker imajo Angleži že v Birmi preveč posla. Odnošaji mej Itn Ni j o in Turčijo so jako prijateljski, kar kaže to, da je ruski car podelil turškemu ministru vnanjib zadev, Sajd paši, veliki križ reda belega orla. Kurdi napravljajo turskim oblostvoin velike neprijetnosti. Nedavno so oropali nekaj i uskih in perzijskih vasij. Ruska in peizijska vlfda sta se zaradi tega pritožili pri turškej. Poslednja je na to naročila guvernerju Erzerumskemu, da naj strogo pazi na Kurde. Vest, da misli predsednik Iruneoske repub like odstopiti, je popolnem izmišljena. Nje namen je bil samo napraviti senzacijo. Socialistični listi zahtevajo, da se belgijska vlada odločno izreče, ali je voljna izvesti socijalne in politične reforme. Ako ne, se bodo socijalisti z novega spuntali. Najprej bodo pa ustavili delo po vsej deželi. , 16. t. m. je nekdo ustrelil v Montevideo na predsednika urugvajsko republike, ko je ravno stopil v gledališče. Predsednik je lahko ranjen na lici. Razdraženo občinstvo je napadovalca pred gledališčem ubilo. Dopisi. Od sv. Jurija na ttruvniei 10. avgusta. (Volilni shod.) Iznad gostilne g. Vaupotiča plapolale so velike zastave, cesarski dve in slovenska, strelba zadoni, ko naš kandidat za državni zbor, kanonik dr. Lavoslav Gre gore c. se bliža od fa-rovža. Spremljajo ga g. dekan Simončič, gg. kaplana domača iu g. lvan Kukovec, deželni poslanec, pozneje prišel je g. župnik Lorenčič, brat g. A. Lorenčič, g. Davorin Kralj pa s svojimi izvrstnimi pevci od sv. Antona ; ljudstva bilo je veliko zbranega Izvoli se g. Jarnej Košar, kmet v Jamni za predsednika, ki navzočne v gladki slovenščini pozdravi. Prvič da besedo g. Kukovcu, da poroča o svojem delovanji v deželnem zboru štajerskem. Pravi, da Slovenci v Gradci ne najdemo pravice, ker ondi so liberalci v večini. Ti so vedni sovražniki Slovencem, kar bo zlasti ^zadnjič pokazali, [ko so slovenskim šolam sklenoli urinoti še hujšega poneinčurjenja, kakor se itak vrši. Govornik se je temu na vso moč upiral in zahteva! narodnih šol. Nemci so sicer pri svo- jem nasilstvu ostali, pa slovenski poslanci so storili svojo dolžnost. G. poslanec omenj?, kako je on leta 1877 tirjal slovenskih beril, sedaj jih imamo četvero. Škoda po toči storjena se je za Ljutomerski in Gornjeradgonski okraj z odpisovanjem davka popravljala, čeravno še dotična postava ni sklenena. Poslanec je to sam priboril; brigal se je tudi za podpore konjerejstvu; posrečilo se mu je tudi za popravljanje Mure niže od Ridgone nekaj doseči Železnico od M m ibora nad sv. Lenirt, od| sv. Jurija v Ljutomer že merijo, poslanec bode podjetje vsestranski podpiral. (Dobro, živio-klici in pesen : živi, živi duh slovenski.) Zatem razlaga kandidat dr. Lav. Gregorec svoj program. Zbrani so ga pazno poslušali in odobravali, kako on namerava kmetskemu stanu pomagati iz krempljev razsajajočega kapitala, narodu slovenskemu priboriti dejansko obveljavo jed-nakopravnosti, ter Avstriji braniti nezavisnost in celokupnost. (Burni živio-klici; pesen: Slovenec sem.) G. J. Zupanec, kmet iz Brkovec, navaja več postav in naredeb, ki so za kmetski stan slabe ter pravi, kako mu je kandidat iz srca govoril in besede iz ust jemal. Zato se strinja z njegovim programom. Gospod predsednik prebere dopis g. Božiča od Male nedelje, ki pravi, da so tamošnji volilci z veseljem izvedeli kandidaturo bivšega 10 letnega urednika „Slovenskega Gospodarja" ter ga bodo jednoglasno volili. Zatem priporoča še poslanec Kukovec to kandidaturo v živahnej besedi, na kar zbrani kanonika dr. Gregor ca s trikratnim živio-klicem pozdravijo kot svojega bodočega zagovornika v državnem zboru. Predsednik izreče zahvalo poslancu Kukovcu za požrtvovalno delovanje za blagor ljudstva, priporoča jednoglasno izvolitev dr. Gregorca in sklene sijajni ta shod s trikratnim živio-klicem na svetlega cesarja. Iz Krope 19. avgusta. [Izv. dop.] Iz vsa-cega kraja se čuje o praznjevanji slavnosti rojstnega dne našega presvetlega cesarja. Pri tem tudi naš trg ne zaostaja, kajti po „Ave Mariji" prejšnjega večera oglasilo se je kakih dvajset topičev in s svojim večkratnim odmevanjem oznanilo slavnost pri ■ hodnje^a dne. Ob polu deveti uri pa se je pevsko društvo „Odmev" vzdignilo iz šolskega poslopja in šlo pred hišo gospoda župana, pred c. kr. žandar-merijsko postajo, pred c. kr. pošto in pred veliko tobakarnico, kjer je z navdušenim glasom cesarsko himno zapelo. Drugi dan so vihrale iz vseh orne njenih poslopij, kakor tudi iz šolskega, zastave, in sicer cesarska in narodna trobojnica. Ta dan se je udeležila tudi vsa praznično oblečena šolska mladina svete maše, pri katerej je bilo tudi dosti dru-zega ljudstva navzočnega. Iz Št uri i pri Ajdovščini 19. avgusta [Izv. dop.] Kolera, ta pošast, straši sedaj ljudstvo, da je vse zbegano. Zaman so vsa poučevanja, vsa opominjevanja omikanih ljudij! Ljudstvo le to verjame, kar čuje iz svoje sredine. In to je navadno vse izmišljeno! Sosebno tu pri nas v bližini okuženih krajev širi se Btrah pred to boleznijo, da je joj! Kar je pa še najžalostnejše, je, da nižje ljudstvo zdravnikom ne zaupa, misleč, da imajo nalog, vsakega zbolelega ostrupiti. Še duhovnike zmatra si v zvezi z zdravniki, delajočimi na to, da se kolikor mogoče ljudij iz sveta spravi. Govoril sem s kmetom, kateri mi je z vso resnostjo pripovedoval, da imajo i gospodje župniki oni strup, kojega morajo v odsotnosti zdravnika dati bolniku, tudi mi je zatrjeval, da ne bi nikakor klical duhovnika v kakem nevarnem slučaji. Ubogi župani! Jako težavno bi bilo njih stanje, ako bi nas ta hudi gost obiskal! Glavarstva dajo vsakovrstne ukaze, ne misleč, so li izpeljivi ali ne. V vsakem slučaji so občinski predstojniki „mej dvema stoloma". Ako se strogo drže ukazov oblastnij, imajo sitnosti pri ljudstvu, a v nasprotnem slučaji kaznovani so kakor zločinci. No, upamo pa, da se bo dalo ljudstvo pomiriti, še bolj pa, da nam za letos kuga prizanese. Bog daj. Domače stvari. — (Pri slavnosti na Ptuj i) bila so razen že imenovanih še naslednja društva po deputa-cijah zastopana: Društvo „Edinost" iz Središč«, Pjevački zbor bogoslovcev iz Zagreba, Ljutomerska čitalnica s pevci, Kmetsko društvo iz Ruš pri Mariboru, Sevniška čitalnica, Šoštanjska čitalnica, Graška in Vrhniška čitalnica, Posojilnica Celjska in Mariborska. — („Deutsche Wacht") in njeni sotrud-niki so zopet v „feuchtfrohhchbeschauliche Selig-keit", zatorej z velikim srdom in še večjo podlostjo opisujejo pevsko slavnost na Ptuj i. Opis je poln najfinejših izrazov na pr.: swiud;sche Pfaffendiener", »Laibacher Edelfalken und Sperber in ihrem Scharf-richtercosturae, die breiten grauen Ulite mit Purans-schvveiffedern geziert", — die \vindischen Student-lein — driickten sich wie Schafe zusammen" itd. Vrhunec dobrega okusa pa je dopisnik dosegel s psovko „Ur kapi tal viechovič". Brez dvojbe je sotrudnik Celjske „vachterce" na to besedo vzel izključni privilegij, katerega mu ne zavidamo, marveč kličemo „Prosit!" — (Nekaj za Anastazija Zelenca častilce.) Ker vemo, da ogromna večina Zelenčevih častilcev njegovib del niti po naslovu, kamo-li po vsebini ne pozna, temveč so se dotične prisiljene slavnosti poprijeli, kakor kakega drugega „sporta", naj v naslednjem navedemo nekatere stihe, katere je zložil ces. kr. tajni svetnik, ekscelenca grof Auersperg alias Anastazij Zelenec (Ana-3tasius Grtin). V delu „Der letzte Ritter" govori smrt ob zibelki cesarja Maksimilijana naslednje stihe: „Ein Kouig wird er werdon, ali Eins, ob bos, ob gut; Kein Kiinig starb imf Erden, der ganzliuh rein von lllut. — Wenn jctzt diea Hirn verdorret, dumi brtitet's nie davon, Wie viel der Griiber braucho min Funduinont ein Tli ion: Stockt jetzt Buin Blut, nio stromt d«s VolkeB Blat dann hin, Zu fiirbon seinen Purpur, weil er zu blusa ihin schien. Krank iat die gunze iMenschhuit, mi Kttnigea leidet sie." Komentar k tem vrstam naj si vsak Zelencev častilec sam napravi. — (Drobne vesti.) Za Radeckega spomenik nabralo se je že blizu 146.000 gld. — Cesar-jevič Rudolf podaril je Josipu Pircherju, ki je zlezel ob strelovedu na sv. Štefana zvonik in ondi privezal črno-žolto zastavo, 100 gld. — Ravnatelj papirnice na Sušaku pri Reki je preteklo sredo za kolero umrl. — (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) napravi 22. t. m. celodnevni izlet v Škofjo Loko. Zjutraj se odpeljejo z gorenjskim vlakom. Ob devetih sv. maša v farni cerkvi sv. Jakoba, po opravilu skupni zajutrek pri županu gospodu Sušniku na Štemerjih. Ob 1. uri skupni obed, potem prosta zabava: petje, deklamovanje in dve igri. — (Uradno izvestje o koleri:) Od polu-noči 18. t. m. do polunoči 19. t. m. jih je v mestu 7 za kolero zbolelo, v okolici 4. Doslej za kolero zbolelo 306, ozdravelo 69, umrlo 187. — Z dežele se naznanjajo novi slučaji: V Ricmanjih 3, v Izoli 7. — Po Beneškem jih je dne 18. t. m 330 za kolero zbolelo, mej temi so najbolj prizadete nastopne provincije: Videm 26, Padova 71, Verona 56, Treviso 39, Vicenza 73, Rovigo 44. — (Iz vode potegnili) so pri sv. Marku niže Ptuja žensko, ki jo morala biti po obleki sodeč, boljšega stanu. Našli so pri njej 231 gld. denarja. — (Trgovinski promet s F r a n c i j o.) Vsled nastalega tarifnega razpora med Rumunijo in Francijo bilo je francosko carinsko upraviteljstvo koncem vlanskega leta primorano, od nekaterega iz Avstro-Ogerske uvažanega blaga zahtevati potrdilo o izvozu. To določilo je tedaj trgovinsko minister-stvo razglasilo. Kakor pa poroča c. kr. poslaništvo v Parizu, zdaj francoska carinska oblastva z ozirom na mej tem mej Francijo in Rumunijo začasno skleueno trgovinsko pogodbo ne zahtevajo več potrdila o izvoru pri avstrijskem in ogerskem blagu. — (Duhovske spremembe v L a v a n -tinski škofiji.) G. Fr. Leber, kaplan v Št. Ilji na Turjaku ostane in novomarnik g. Ivan Pavlic pride v Galicijo. Novomašnik g. Vid Janže-kovič ne pojde v Slivnico, ampak k sv. Štefanu pri Celji. — (Razpisano) je mesto 2. učitelja na dvo-razrednici v Košani. Plača 400 gld. Prošnje do 15. septembra. Telegrami „Slovenskemu Narodu": PeterDUrg 20. avgusta. Pri velikem zajutreku v palači v Krasnem Selu v sredo napil je car na zdravje cesarju avstrijskemu. Godba zasvirala avstrijsko himno. London 20. avgusta. V gorenji zbornici izjavil Salisburv glede vnanjih zadev, da še ni popolnem odstranjena vsaka skrb, da bi ne bilo nobenega povoda za politične neprilike. Vlada hoče vse, kar je mogoče storiti, da se zagotov blaginja prebivalstva v Turčiji, a krepko stoji za Turčije celokupnost. V tem se nadeja podpore zaveznikov in upa, da se ohrani evropski mir. Gradec 19. avgusta. Graško tramvav z vsemi vozovi vred kupila Frankobrodska družba za 400.000 gld. Reka 19. avgusta. V zadnjih 24 urah tukaj nobeden za kolero zbolel in nobeden umrl. Rim 19. avgusta. Konkordat za varstvo verskih interesov katolikov v Crnigori podpisala sta včeraj kardinal Jacobini in tajnik kneza črnogorskega. Razne vesti. * (Leo Robert Trux), sodelavec Dunajske „Presseu je v Interlakenu iz druzega nadstropja pal na tla in bil kmalu mrtev. Trux bil je še le 34 let star in je veliko dopisoval Praškim listom. * (Transkaspiška železnica.) Dne 14. julija dospel je prvi vlak pred Merv. Dva dni poprej, ko so bili relsi že do 6 vrst od Merva položeni šla je deputacija k generalu Anenkovu, čestitat mu kit vodji gradbe in pozdravljat ga. Na predvečer okrasil se je Merv praznično in prebivalcev iz okolice privrelo je na tisoče v mesto. Samih Teke Turkmenov bilo je 5000 konjikov. Vihrajoče zastave na dolgib drogovih označevale so mesta, kjer se bodo Mervske posadke vojaki postavili. Turkmenskih konjikov bilo je toliko, da so zdržema obdajali vse mesto. Mej tem nadaljevalo se je delo na železnici z nervozno hitrostjo. Poveljnik general Komarov podal se je s svojim spremstvom na dve vrsti oddaljeni kraj, kjer se je imel tir spojiti, kajti tir polagal se je z dveh nasprotnih strantj. Ondu stal je že vlak, ki je pripeljal iz Ašabada in Kisil-Arvata povabljene goste, mej njimi mnogo dam. — Dne 14. julija pripeljali so se v Merv pragi in relsi, ki so bili za dovršitev proge potrebni. Pod poveljstvom polkovnika Alihanova stoječe turk-menske čete, odšle so tudi zjutraj na svoja mesta, da pozdravijo prihajajoči prvi vlak. Ob 10. uri dopoludne postavili so se vojaki Mervske posadke na obeh straneh železnice. Topničar-stvo bilo je za pehoto in na utrdbah. Častna straža postavila se je tja, kjer se je imel ustaviti prvi voz. Ob 11. uri dopoludne imel je general Koma rov „revueu-jo redne vojske in milice in takoj potem so se vpričo njega in generala Anenkova zvezali relsi. Generala stopila sta v vagon otvorilnega vlaka. Globoka tišina nastane in vlak začne gibati. Ko dospe vlak na točke, kjer so se relsi spojili, zadoni ruska himna, spremljana po burnih klicih vojakov in prebivalstva in po strelu topov. Vlak pomikal se je počasi proti Mervu, kjer se je zasadila velikanska zastava na mestu, kjer bode Merv-ski kolodvor. Generala Komarov in Anenkov podala sta se potem v šotor, kjer jima je deputacija iz Merva soli in kruha ponudila. V šotoru bil je za-jutrek za častnike in povabljene goste. Vojakom 2. železniškega batalijona priredilo je mesto banket. Zvečer priredili so Mervski častniki bal, na katerem je bilo 20O vabljenih gostov, mej njimi 50 dam. — Transkaspiška železnica podvojila in po-trojiia bode moč in avtoriteto Rusije po vsej osrednjoj Aziji. Vapeitit nlrmi Ilul \-p. li. Vs»ker3no tnranje po hrbtu in udili ter bolečine v členkih vspešno ozdravi m»-z&nje z Muli ovim .Francoskim * ga°j ena". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po postu •m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se iznčno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 4 (2U—6) Poštne zveze. Odhod Iz Id ubijane. V Novo mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejeuia blago in popotnike. Prostora je za pet ljudij. V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob 7. uri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob ljtl. uri zjutraj. V Kamnik vsak dan ob '/,5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. V Polhov gradeo in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1 rr>. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob ',.">. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludue po zimi. 1'riliod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lnkovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradoa in Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Vilici: 19. avgusta. Pri nlonoi Matzel z Dunaja. — pl. Gaupp, pl. Uit-terl iz Gradca. — Sounenschein z Dunaja — Kohnfelder, dr. Šust iz Trtta. Pri *im1h1i Alter z Dunaja. — Gruber iz Gradca. — Breisach z Dunaja. — pl. Haustein iz Celovca. — Gallo iz Trsta. — Gisecke iz Reke. — Kolerig iz Gorice. Umrli so v IJiihljani; 18. avgusta: Josip Gole, delavčev sin, 4 leta, Marije Terezijo cesta Št. 26, za škrlatico. V deželnej bolnici: 16. avgusta: Meta Zupančič, uradnega sluge vdova, f3 let, za pšenoio. — Helena Zimerman, delavka, 21 let, za Prightuvo boleznijo. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Sebo krina v mm. 2 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734- 95 mm. 735- 22 m«. 735-39 do,. 15 0' 0 17 8" C 160 '0 Bi. jz. si. vzb. si. vzh. 0W. 13O0«im. obl. obl. dežja. Srednja temperatura 163", za 2T>" pod normalom ID-u-z^aoslra, borza dne 20. avgusta t. 1 (Izvirno telegrafiouo poročilo.) Papirna renra . ... fctfi gld. 60 kr. Srebrna renta ..... . . r-B , 40 /Juta renta . . ..... 121 . 20 , f> ,, marčna renta ... \i<2 , 30 „ Akcije narodne banke . . . . >-6f , Kreditne akcije ...... ... 261 ., — „ London . . 126 , — ., Sruhro....... — , Napol 9 , 99.V, . C. kr. cekini o , i'3 NemAke marku ol , 70 f/n državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 132 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 Kld. lo9 „ 50 Ogrika alata renta 4\, 109 „ 50 „ Ogrska papirna rentu 6°L 9". „ 70 , 6' 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 50 DunavM r e. srečke .V , 100 |M 119 gld 75 Zemlj. o hO. a\str. -4',tJ,„ zlati 1h»i. Ubii !*."> , — Prior, oblic- Elizabetine zapad, železnice — Orior. oblig. Ferdinandove sev. žele ce 99 — Kreditue srečke 100 g 180 — Kudolfove srečke 10 „ 2o . — Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 112 10 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v . 197 25 V najem taloiniihu je itila in se dobiva po vseh knjig* Irinieah knjiiica: Umetno ribarstvo. Sp/snt Ivan Franke. 33lt P°?e v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr Krasna domovina miia se svojimi potoki, rekami in jezeri A ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor nt kmalu kaka druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav /jati, podaje ('is/ani gospod pisatelj Mrl jako umeven način v gon omenjeni kn/iiiti. Leta bode vsakemu. ki ima src/ in skrb ta povzdigo narodnega blagostanja, dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu poti,'). Priporuu/eTii torej knjiiieo osebilo velečestiti du Aovsčini, učiteljevi iti ziiuljiskim posestnikom, ker sva uvtrjena. da jo bodo e velikim uinimunjetn prebirali ter iz nje črpali gotove lepo korist, Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu, (355—10) V I 4]llt>1jfllli so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Ivan Klio^ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halevip, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. MaksUnov. Poslovenil J. P. Ml. 8ft, 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Pariz \ Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebvre. Poslovenil * * * Stat noniinis umbra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Hnex $ere»rjaiil. Romati. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Dečki se vsprejmejo na hrano v Prečnih ulicah »It. 2, I. nadstropje. Popolna hraua in stanovanje 13 gld. na mesec. <606—i) Trgovskega učenca, zmožnega slovenskega in nemškega jeziku, vsprejrae v svojo prodajalnico z mešanim blagom (604—2) Tialijeuia. 0-ra.clisxa.ils:, na Vranskem pri Cel jI. Svarilo pred ponarejanjem! Namesto I reinster alkaliseher jprodaja se občinstvu pogostem