268. številka. Ljubljana, v petek 20. novembra 1896. XXIX. leto. (shaja vsak dan aveter, iaimai nedeljo ia praanike, Ur velja po poflti projoman sa a vatro-o g ar ake dežele * vas leto 16 gld., ca pol leta 8 gld. sa"četrt leta 4 p;ld., Ka jedea aaaae 1 gld. 40 kr. — Za Lj- bljnu-u bres poftiljanja na dom aa vso leto 13 gld., s* četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. IG kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr na mofloo, po 30 kr. n četrt leta. — Za taje de telo toliko veC, kolikor poštnina suia&a. Za oananila plačuje ae od itiriatopne potit-vrata po 6 kr., če ae otnanilo jeoenkrat tiska, po 6 kr,, 6e aa dvakrat, in po 4 kr., Ae so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniltvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravniltvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oananila, t. j. administrativne etvari Na sprednji straži svobod. Vsled enanega mnenja najvišjega sodišča, katero samote kratiti imuniteto državnih in de-ielnih poslancev in zoper katero se je prvi oglasil deželni zbor kranjski, predložil je te dni imunitetni odsek poslanske zbornice porodilo in načrt posebnega zakona, a katerim naj bi se uravnala za člane državnega zbora, delegacij in deželnih zborov dolžnost pričevanja o izjavah, storjenih v njih poklica. Tem povodom je državni poslanec Km pod zgo-renjim zaglavjem v „Narodnih Lisfyli* priobčil članek, kojega naj posnamemo v naslednjem: Z najvišjimi sodnimi instancami je tako, kakor s ženami: čim manj je govora o njih, tem boljše so. O najvifijem kot kasacijskem sodišči je v politični javnosti kakor za Schmerlinga, tako za Stremavera pogosteje kaj čuti, negoli je ugodno ia važnost tega tribuoala. V Živem spominu je še okrožnica, a katero je Stremavr nenemške jezike proglasil za tuje, in pa odločni odpor Čeških poslancev zoper tako njih poniževanje. Kmalu pa so se morali postaviti proti drngemu činu tega sodišča, ki ae je nanašal na takozvane zaupne shode po §-n 2. Sedaj mora parlament za sebe popravljati stališče najvišjega sodišča. Na parlamentarnih počitnicah, dne 4 julija bilo je v vestniku pravosodnega ministerstva objavljeno mnenje najvišjega so-diftča o dolžnoati pričevanja poslancev v kazenskem postopanji proti tretjim osebam zastran besed, katere ispregovore pod varstvom imunitete. To mnenje je vse politične krcge jako vznemirilo, ker se je bati od njega nteenenja poslanske imnnitete. Kranjski deželni zbor je po predlogu dra. Ma-jarona proti temu mnenja protestiral. V poslanski zbornici je pa koj prvi dan novega zasedanja dr. Pacak stavil predlog, vsled katerega se je jednoglasno naložilo imunitetnemu odseka, naj preiskuje, ali ni najvišje sodišče poseglo v poslanske pravice, in če je tako, naj stavi preventivne nasvete. Odaek predlaga sedaj v bran parlamentarnih pravic specijalni aakon. Jedro mu je določba, da Član poslanskega zbora ne sme biti v kazenskem postopanji proti tretjim osebam zaslišan zaradi izjav v poklica brez dovoljenja zbora, h kateremu pripada. Ako zber dovoli, poBlanrc pa tudi potem odklanja pričevanje, tedaj sme sodišč* proti njemu uporabljati silo mej sesijo le z dovoljenjem poslan skega zbora. Ako bi mnenje najvišjega sodišČA ostalo v moči, tedaj bi se veljava poslancev temeljito pre-menila, veljava, katera se poglavitno opira na nezavisnost in neodgovornost. Gotovo se nikdo ne poteza za imuniteto v ta namen da bi poslanec kaj trdil, o čemer se poprej ni dobro prepričal, ali da bi ne popravil, ko zve, da je bil mist fikovan. Ali pomisliti treba, da imuniteta ni bila poslancu dana Bad personam", k njegovi osebni ugodnosti, nego v to svrho, da zamore o s t vare" h povedati svojo po najboljšem svojem prepričanji. Tega si pa ni v stanu pridobiti zgol na podlagi svojih izkušenj ; v to potrebuje informacij od drugod. Teh pa bi mu — kakor razlaga poročevalec dr. FerjančiČ — nihče ne dal, ako bi se moral bati, da ga poslanec, kot priča zaslišan, izdati mora. Kakim šika-nam bi bil izpostavljen poslanec, kateri mora razglasiti stotinam in tisočinam ljudij neprijetne stvari, ako bi dolžnoBt njegovega pričevanja ne bila zakonom omejena. Žalostno, da je obramba sploh potrebna postala. Ali neodloživa jo, odkar je najvišje sodišče s svojim mnenjem poslansko imuniteto napravilo, dejali bi, iluzorno. A ne le nje, temveč vse, kar je z njo v zvezi. Zasluga je to slovanskih poslancev, da se ta uzakoni pravo načelo. Ni naključje, nego simpto-matno znamenje, da je v poslanski zbornici pred lagatelj te obrambe češki, a njen zviševatelj slovenski poslanec. B.l je čas, ko so nemški liberalci ponašali se s praporom, na katerem ss je čital' napis: državno jedinstvo, svoboda nemštva. Državnemu jedinstvu so se sami odpovedali. Svoboda je davno obledela. Ostalo je le še nemštvo, brezo b airno, omejeno. In v tem parlamentu, kjer je ona stranka sama vladala, so sedaj Slovani, so zlasti Čehi, kateri nastopajo kot branitelji in Čuvarji državljanskih svobod, ljudskih, ustavnih, parlamentarnih in socijalnih pravic. „Forsan et haoc memi-nisse juvabit." _ Iz proračunskega odseka. t£i Na i Mi naj i, 19. novembra. V budgetnem odseku je danes posl. dr. Gregorčič čvrsto podpiral predlog dr. Ft rjaočiča, da naj se ljubljanskim itd. državnim uradnikom in železničarjem še jedno leto (1897) podeli izredna dra-ginJ8ka 40% podpora v znesku G2 500 gld. Minister Bilinski je odgovoril, da principijelno ni proti temu, ker je prepričan, da potreba še obstoji, vendar tega zneska no more ustaviti zdaj že v proračun, ampak bode pokril potrebno svoto z naknadnim kreditom petem, ko bode kranjska deželna vlada izrekla svoje mnenje. Od dobre volje g. dež. predsednika barona Heina je tedaj vse odvisr.o, Ker bud-getni odsek ni proti tej podpori, nadejati se je, da bode tudi dež. predsednik baron H in odposlal uradnikom ugodno poročilo. Manj ugodno pa stoji za zdaj s plačevanjem 3°/« obre3tij od drž. posojifa v znesku ll , milijona gold. deželi Kranjski. Posl. P o v S e je sicer toplo priporočal, da bi te naj ohresti začele plačevati šele z 1. 1901, ko so bodo začele vračati anuitete, češ, da v deželi nihče drugače ne misli, a minister se je skliceval na § l. dotične postave, in v proračuna že stoji 15 000 gM. pro 1897. za vplačane obresti. To je pač beraški dar dvakrat ubogi deželi; ako ima le 1 ,, dobička pri obrestih in druzega polajška ne. Pri posojilu obrtnikom stvar ne stoji bolje. To ho je godilo pri razpravi o proračunu finančnega ministra, pri kateri sta dr. M e n g e r in Pacak priporočala, naj se davke pobirajočim občinam za njih trud da neka odškodnina. Finančni rainieter dr. Bilinski je povedal, da predloži tak zakon najbrž še meseca decembra, da pa letos v parlamentu itak ne more več na vrsto priti. Pred razpravo o proračunu finančnega ministerstva je zbornica rešila več poglavij iz proračuna trgovinskega in poljedelskega ministerstva. Slovensko gledališče. dRigoletto", opera v treh dejanjih a predigro, po V. Ha« Sovi drami „Le roi a1 amuse" spisal F. af. P i a v e, poslovenil A. F u nt«« k, uglasbil O. Verdi.) Verdi je zadnji, a najslavnejši reprezentant starejše italijanske šole, tiste, katera ni elutila šele Po Wagnerju uveljavljenih načel in katera jih ni hotela primati, ko se je Ž njimi seznanila, zajedno Pa je tudi prvi italijanski glasbenik, kateri je jel popuščati od principov starejše šole, poetal kolikor toliko kosmopolitičen, ne več nego mu je sploh pripuščala njegova individuvalnost, vselej pa je izviren, originalen In ženijalen. Najpopularnejša Verdijevih oper je .Rigoletto*. Koder se goji opera, ondu triumfnje „R i golet to". Verdi je zložil nekaj muzikalno znamenitejših ia alavnejših del, vsaj učenjaki pišejo tako, toda nobeno ni postalo tako splošno priljubljeno in tako občnoznano, nobeno se ni po vsem svetu tako pri kupilo, nobeno se ni tolikrat pelo, kakor njegov •Rigoletto", s katerim tekmuje samo še „Trubadur", kateri se vzlic vsem krasotam ne more stavljati s »Rigolettom" v isto vrsto. Muzikalna individuvalnost Verdijeva se iz „Ri-goletta« rač ne spo z ca popolnoma. To je moč spo- znati le skupno iz vseh njegovih del, pač pa se zrcalijo v „Rigolattu" najpoglavitnejša Verdijevih svojstev, in prav tista, katera so v prvi dobi njegovega glasbenega delovanja nanj najznatnejše upli-vala in vsem njegovim skladbam dala neki posebni čar. Libretto .Rigolettu" je jako dramatično, zajedno pa velezanimivo. Spisano je tehniško dovršeno je polno velikih kontrastov in mogočnih tftktov. Snov je romantična, prav v duhu V. Huga, dasi je konec tak, da napravi sicer najmočnejši, nprav pre-tresujoč utis, da pa se z etičnega stališča ni moč ž njim sprijazniti, pisatelj je pač etične principe podredil »tek t ti. Glasba Verdijeva je primerna librsttu, moč glasbe povzdigne libretto tako, da naredi na poslu šal ca največji utis. Glasba v tej operi nima več tako izključno italijansko • narodnega značaja kakor v prejšnjih Verdijevih operah, tudi na melodijo ni polagal Verdi v tem delu toliko važnost, kakor v drugih, dasi je v opero upletel prave bisere melodijoznosti, krasne cvetke poezije, ker je gledal največ na čim večji dramatični efekt. To je dosegsl v najpopolnejši meri. Glasba njegova postaja od prizora do prizora čedalje dramatičnejša in izrazovitejša; glasbena karakteristika je tako pregnantna, da se jej ni načuditi, orkestracija je jako Hns, vse skupaj pa delu|e na poslušalca tako, da se najmogočnejšega utiša ne more ubraniti. Svoj vrhunec dostgfl je Verdi v tej operi v prekrasnem kvartetu, katerega smatra skladatelj sam kot najbolje, kar je sploh zložil. V tem kvartetu ss spajajo navidezno nasprotujoči ai čuti lahkoživega vojvode in poulične pevke in pa do smrti in obupnosti užaljene Giide ter po krvavem maščevanju brepenečega Rtgoletta v tako divno celoto, da se sme ta točka prištevati najbolj slovitimi skladbam te vrste. Te krasote Verdijeve glasbe so povod velikanski popularnosti njegova opere. Kakor povsod drugod je bil uspeh , Uigoletta" tudi v nas znamenit, da, uprav fenomenalen, kajti še pri nobeni operni predstavi ni bilo toli frenetič-nrga, iz oduševljenih src prihajajočega priznavanj« osobju, kakor sinoči. Tega presijajuega uspeha bi opera gotovo ne bila dosegla, da ni bila predstava res in v vsakem oziru v/1 .letina in na taki umetniški višini, da tudi najstrožji kritik ni našel nič, kar bi mogel grajati. Najprej nam je seveda govoriti o tenoristu g. Raškoviču, kateri js v tej operi prvič nastopil na našem odru. kit t ga je sinoči videl in slišal, kratko malo ne verjame, da je šele začetnik; a vendar je tako in to še povišuje njegovo zaslugo, da je pel in igral svojo ulogo tako, kakor jo mere peti in igrati le resničen umetnik. (< cp:d llvković ima avež, poln in jako simpatičen glan, kateri do- Prihodnja seja bo najbrž dele prihodnji teden, dasi silijo izvest ji krogi, naj bi bila že v soboto. V 1J ubijani, 20. novembra. Fopoljčenje uprave Kdor čira. samo nem školiberalne, zlasti pa nemškonarodne in krščensko-aocijalne liste, bi sodil, da je večina višjih mest v Avstriji v poljskih rokah. V resnici pa Poljaki v uradih niso zastopani niti v razmerju a številom poljskega prebivalstva. Od treh vkapnih ministrov je jeden Poljak, od osmih sekcijskih načelnikov vkapnih minister m t*'v pa nobeden. Izmej osmih ve-leposlanikov je jeden Poljak, od šestnajstih poslanikov pa nobeden. Mej generalnimi nadzorniki vojske in mej vojaškimi nadzorniki posameznih orožnih vret ter mej 15 kornimi poveljniki ni nobenega Poljaka. Mej višjimi uradniki v Bosni in Hercegovini tudi ni nobenega Poljaka Od devetih cislitvanskih ministrov so trije Poljaki, a mej temi je gališki minister, ki že po naravi mora biti Poljak Izmej šti-iinajstil) namestnikov in deželnih predsednikov je jeden Poljak. Mej predsedniki in podpredsedniki najvišjih sodišč ni nobenega, od sedmih senatskih predsednikov pa jeden. Izmej dvajsetih sekcijskih načelnikov cislitvanskih ministerstev sta samo dva Poljaka. Od 14 Bilančnih ravnateljev sta dva Poljaka. Namestniški podpredsedn k je tuđi le jeden Poljak. Te številke pač kažejo, da se o popoljčenju uprave v Avstriji ne more govoriti. Razmere v Srbiji. Vse kaže, da pride v Srbiji v kratkem do ministerske krize. M niscerstvo Kovakovičevo se drži j-dno zaradi tega, ker je težko sestaviti drugo vlado. Čisto radikalne vlade iz več mrohov ne more poklicati kralj. Ta stranka ima ni j ve zaupanja pri aarodu, a zahteva, da se samovoljno odpravljena ustava obnovi in se kaznujejo tisti, ki so jo bli odpravili. Tega pu kralj ne more privoliti, da bi 8u kaznovali t sti, ki so na njegovo izricao željo napravili državni prevrat. Nhprednjaki bi radi, da pride zopet G trašanin na krmilo. On se biani, ker ve, da nima ncbeue zaslombs pri narodu. »Stari Riet'č ne prevzime več ministerstva, ker ga je kralj bil tako na grd način odstavil od regmtstva. JSedaj se govori, da postane ministerski predsednik general Bel markov d, kateri ima tudi zveze z radi kalci. G ler i Bslimarko*Id je bil tudi regent, a on m toliko zameril kralju, da ga je odrinil, kakor Bisti''. Če B .'imarkov.e pride na krmilo, bode skušal rad kalce razkrojiti in njih zmernejši del pridobiti aa zvezo z liberalno strauko. Bolgarski vojni minister j a zopet dal svojo ostavko. Drugi ministri ga prt g >varjajo, naj ostane v-a, do volitev, da ne b- -1 • kacih zmešnjav. Petrov pa vsekako hoče precej iti To kaže, da se s knezom glede bivših bolgarskih častnikov, ki so sedaj Se v Rusiji, nista sporazumela. Knez bi že Petrova davno bil odpravil, da se ne boji vojske. Petrov ima vse čaatnike na ovoji strani. Koburžanov prestol se pa v Bolgariji opira jedino na vojaštvo Nrti i n« mara zanj. Če tudi je dal si napopravoslaviti, \ •. 'i r Bolgari smatrajo njega le za tnjega ueiljenca. ee?e nenavadno visočino — zapel je celo .Iv. krat v jedni sapi bes in des — poje pa musikalno tako korektno, intonira tako točno, vckalizuje tako čisto, da sme biti njegov učitelj, ii .'ni Saj O, nanj ponosen. Igral je 'akkonaiselnega vojvodo z naravno eleganco. Že način, kako je pel parlando v predigri, je vsakogar prepričal, da je pevec redkih vrlin. Veliki ljubavni duett v prvem .'• jan u največjo in najvažnejšo evf jo tačko, j' pfil nožno in izredno fino fra zir m . da so je iz vsakega glasu čula ljubezen in strant, takisto tudi arijo v drugem dejanju, svoj živi tempprruient | a je pokazal v veselo brezskrbnost in lahkomiselnost razodevajoči kantoni „L« donoa e m o bi le". Ni li mdba v kolikor je mogoča po prvem BHaatoptj je: gosp. Hiškuvič je nenavadno nadarjen, izreden tenorist, kateri ima evojstva, da postane v-iik umplnil., da bode mojstru Zajcu delal tako fiait, kakor mu jo delata sloveča pevca Deaegri in K •'•man in kakor naš harit >n g. Nolli, ki j • bil za čas tvojega triletnega bivanja v Z tgrebu tako rekoč tudj Z ijčev uJenoc. Zelo blŽka in jako dramatično partijo G Ide je pe'a gdč. DSVČikoVa ter s svojina, v vseh tudi najvišjih »lettom, potem v a rt-snem Mibavnetn dte'tu z vojvodo in v teuou sledeči znameniti, nekoliko kokotui ar ji, kakor Razkritja kneza Bismarcka. Bivši nemški kancelar ei gotovo ni mislil, kaj bode vse dosegel s svojimi razkritji. Vso stvar je katoliški centrom spravil v razgovor z državnem zboru. Pri tej priložnosti se je v zbornici pridno udrihalo po kneza Bismarcka. Glavna stvar je pa, da so celo govorniki katoliškega centra nakrat postali navdušeni zagovorniki trodržavne zveze, ko eo vendar dosedaj po vseh katoliških shodih zabavljali proti Iteliji, ki je oropala papeža Rim. Stari Biamarck si gotovo ni mislil, da s svojimi razkritji poslance katoliškega centra naredi za navdušene zagovornike trozveze. Seveda odkritosrčna ta navdušenost ni bila. Najbrž so se hoteli le vladi prikupiti, da bi ob drugi priložnosti kaj dosegli od nje. To je tem verojetnejše, ker tudi v Nemčiji klerikalci na vso moč trudijo, da dobe šolo popolnoma v svoje roke. Dopisi. Ia Dola), 18. novembra. Kdo ne pozna tega nekdaj po grajščini, parku in krasnem kostanjevem drevoredu, daleč na okrog slovečega kraja? Izmrl je rod Erbergnv, kateri so toliko žrtvovali, da so že po naravi krasni Dol Še bolj olepšali ia z nasadom drevoredov okinčali. Pomrli so zadnji Erbergi, nekdanji dobrotniki dolski, in njih spomeniki na pokopališču so zapuščeni in že na pol razdejani. Kaj pa se je zgodilo z graščino, parkom in drevoredi? Kakor s spomeniki na pokopališču — vse je že več ko na pol raz dejano 1 Usoda ubogega Dola je hotela, da je dobil v last dolsko grajščino vandali-stično nadarjen človek iz severne Češke. Slabo je gospodaril ta nekdanji učeuec hohenheimske ak i demije in na pol razdejana in devastirana grajščina je živa podoba njegovega gospodarenja. Dokler je sekal in pediral po svojem, so Dolani molče obžalovali žalostni konec grajš^ine, nekdij tako sloveče. A lotil se je tudi druzega, to je : zadnjega kostanjevega drevoreda. Ta pa je našel nepričakovan odpor od strani mejašev, kateri so imeli užitek od drevoreda, kakor g-aiš'-ak, ia kateri so hoteli na vsak način rešiti že 130 let stare kostanje. Nekaj posestnikov je šlo iskat sredstev, da onemogočijo nakane grajščakove, in pri tem so našli, da grajsčak niti lastnik drevoreda ni, za kar ga je cela občina smatrala, ker ni vedela, da sta bila drevored in cesta prepisana v zemljiški knjigi na občino že pred 20 leti. Ko so hoteli drugi dan mejaši uložiti tožbo proti takemu nasilstvu grajščaka, so zadeli ob oviro, katero bi ne bili nikdar priča kovali. Mej tem, ko se je vse to godilo, pa je pela sekira v drevoredu in grajflčak je silil naprej sekati, da si ravno so mt-jaši protestirali proti nje govi pravici. Na večer, predni so začeli Sttkiti stare kostanje, privoščil si je gospod graiščik pijače v ob Ini meri in pel, da se je po Dolu razlegalo: „Fest steht d.e \Vaeht am Rbeinl" Naj poje saj d ilgo ne bode, da mu bode kak šaljivi Dolan zapel: „0, du mein lieber Augustin, Alles ist hm!" Sestanek slovenskih književnikov in umetnikov. vi. Pogovarjal b. m se o kongresa že s tem in onim domačim književnikom Marsikdo jo bil pre verjen o potrebi kongresa slovenskih književnikov in umetnikov; marsikdo pa mi je ugovarjal, češ: o tudi v duettu z Rigolettom v drugem dejanju, kjer očetu razkrije svojo ljubezen za vojvodo. Posebno je omeniti tudi briljantno nje koloratnro. Po ariji v drugem dejanju je bil gdč. Ševčikovi vročen krasen šopek. Najvažnejšo, najznamenitejšo in mu likalno kakor dramatično najtežjo ulogo, namreč Rigoietta, je pel g. N o 11 i. Vsakdo ve, kaj je gosp. Nolli za našo opero, moč, za katero nas sme vsako gleda-1 ši'e zavidati. Z R golettom je pomnožil vrsto naj-sijajnejših svojih uspehov. Tako dovršeno in karakteristično, kakor g. N .Ili, po,o malokateri bari tonist to prenaporno ulrgo, v to treba ns samo ne navadnega g'asu, nego tudi pravega temperamenta in stvarjaioega igr dskega daru, zakaj z Rigolettom stoji in pade cela opera. Vse te lastnosti zdiužuje v sebi gosp. Nolli in tako je tudi dosegel siuočoi uspeh Dočim je v prvem dejanju z rezkim sarkaz rrom se rogal grofu Monteronu in potem markantno izražal notranjo bol zaradi kletve, katera ga je za dela, in zaradi svojega položaja, pel je v prvem dejanju kratk', a pomembni duett s Spar^fucilom jako značilno, izražal v duettu z G Ido svojo oče t ovako ljubezen in skrb za Gtldo Čudovito nežno, a se popel na višek v drugem dejanju, ko nastopi, obupani oče, milo proseč naj se mu vrne ugrabljena hčer. V tem prizoru je bil mojsterski, kakor tudi v prizoru z Gildo, kjer dospe opera do kulminacijske točke in sicer v duettu, s katerim se konča dejanje in v katerem se zrcali straSna osvetoželjnost H po- vsem tem dogovore* se lahko naši literati v listih čemu treba shoda I — in če pridejo že skupaj' nikar ne misli, da poj de potem vas kakor v vojašnici; nikar ne upaj, da ss bodo držali po ehoda vsi iste slovnice, istih vzorov, istih struj; nikar ns sanjaj, da ss poslej ne bodo več napadali „stari« in „mladi*, nego da savlada po kongresu ganljiv« neslovenska aloja! In naši kritiki 1 Mar apaš, da epraassne posajj svoje antipatije v simpatiju, da poslej temejjijko preštudirajo individuvalnost vsakega kritikovanca, da potem ne bodo več morili svojih čitateljev e primerjalnimi kritikaetrili ? Ti se nadejaš, da dobimo po sestanku same idejalne preso, jevaloe? Beli, beži! Poglej drugam, na pr. k Nem-oem, koliko .Teraitov" imajo Še vedno, dasi so imeli tudi že svoje kongrese literatov ! Tako in jednako mi je govoril ta ali oni nasprotnik ideje seatanka. Nu, priznam, da ns sme nihče pričakovati idejalnih uspehov takih sestankov. Toda — ža nekaj je za nas — veliko. Morda se ns reši vsako vprašanje, a vsaj sprožilo se bo razgovarjanje in razmišljanje o njem. Rešilo pa ae bode morda po shodu v javnih listih ali na — drugem kongresu. — Vsnkdo mora pri-znati, da ee dožene v osebnem občevanju, v zaupnem razgovora vsaka stvar v jedni ari temeljiteje, kakor s — enoletnim dopisovanjem. Ako imata obe stranki pri svoji ustni polemiki pošteno voljo in resnobo, mora biti rezultat vsaj povoljea. — Nihče tudi ne sme pričakovati, da bo vladalo po shodu absolutno somišljenstvo mej vsemi literati! Kako tudi! Estetika objema vprašanja, katera so razreševali že najstarejši grški modrijani in katera eo še vedno nejasna — modernim estetikom. Estetika objema točke, o katerih se je prepiral že stari Aristotel in a katerimi se je še ubijal Scherer ! Kako bi mogli biti torej vsi slovenski literati in estetiki složni v vprašanjih, kakor na pr. kaj je „lepo" ? — kaj je namen leposlovja?! — Nekaterim, seveda, ki se postavljajo na rimsko-katoliško stališče, so taka in jednaka vprašanja „žn davno" razrešena; drugi pa, ki se ubijajo i s Tomažem Akvinskim i e Schopenhaaerjem, i s Hartmannom i z Ambrožem, ti so glede omenjenih vprašanj še vedno v dvomih. Mislim pa, da bi se dosegla sporazumi j enje vsaj v drugih točkah mej vsemi, ali vsaj mej večino ... v takih točkah pa vsaj mej nekaterimi. In že tolik uspeh bi bil lepi Sicer pa naj bi obsegal program pred vsem take točke, ki eo — brez ozira na „rimsko katoliško* ali — indiferetno stališče — aktu vel ne. m nujne za pristaše obojestranskih prepričanj. In prav teh je dovolj! Ne mislim tuđi, da zavlada po shodu premirje mej .mladimi" in .starimi". Kako bi naj bilo to možno 1 Odkar stoji svet, bili so si .stari" in „mladi" vedno nasproti vsaj glede — oblik in načina ali sredstev. Ia opravičen, plodonosan je tak razdor. Mladina tvori povsod že od nekdaj opozicijo in kritiko — mladina poriva voz naprej, ko se zdi .starim", da so žs dospeli do cilja. I. t. d.t — Torej mora ostati tudi mej našimi .starimi" in .mlad mi" povsem naravna razlika, če hočemo, da napredujejo jedni in drugi. Premirja bi torej nikakor ne mogel prinesti kongres. Koristil bi pa vsekako v toliko, da bi ne bilo mej .starimi* in .mladimi" — vsaj za nekaj Časa — razporov glede osnovnih pojmov, in da bine bilo mej njimi veš takih polemik. Vsebina literarnih bojev po kongresu bi bila torej vsaj nova in oblika lepša! Ve se kdo. lettova. Na isti umetniški višiui je ostal tudi v zadnjem dejanju. Sploh pa je bilo v celi ulogi zlasti občudovati muzikalno lahkoto, s katero je zmagoval tež ko te glasbene deklamacije. V drugem dejanju je bil g. Nolliju vročen velik lovorjev venec 8 krasnimi trakovi i napisom: .Člani intendance — odličnemu umetnika*. Na tem mestu bodi tudi omenjen krasni kvartet (gospodični Sevčikova in V nt te rova ter gg. Ras kovic ia Nolli) v četrtem dejanju, kateri se je pel dovršeno. Občinstvo je gpdč. Ševčikovi in gg. R a š-ko vida in Nolliju prirejalo tako pri odprti sceni kakor koncem dejanj viharne ovacije. O .t alti nloge niso tako važns, kakor te tri, a z zadoščenjem beležimo, da so njih nositelji znatno pripomogli k celotnemu uspeha, da bo vsi dobro igrali ia lepo ter korektao peli tako gospodična Vetterov a, gFedyczkowski in gg. K r o-novic in Š t a m r a r , kakor vsi drugi in tudi zbor. Opera je bila jako vestno in natančno naštu-dirana ter se je muzikalno izvajala tako, d* smemo na uspehu čestitati vrlemu in neumornemu kapelniku gosp. Beni še k u, pohvaliti pa je tudi jako skrbno režijo. Gledališče, katero je bilo slavnostno rassvet-Ijsno, je bilo popolnoma razprodano in so se morali v parter postaviti še stoli. J? Dnevne vesti, V Ljubljani, 20. novembra.. — (Klerikalne tožbe.) Zgornjea vatri jeko de ielno učiteljsko društvo je imelo v minulem meseca iiredni občni zbor v Linca. Ns dnevnem redu so bili sklepi četrtega avstrijskega katoliškega shoda v Solnnogradu. Sklenili so resolucijo, s katero, pro testujejo zoper izvršitev sklepov kat. shoda glede šole. .Učit. Tovariš" piše o tej stvari: .Klerikalce je ta izjava silno razburila. Reakcija je mislils, da bode .šolmaštre* kar igraje pohrustala in glej, ta zavrženi kamen je postal vogelni kamen, ki dela uapotje klerikalnemu nasilstvu. Dunajski ,Vater land* prosi naučnega ministra, naj vender že s kakim Qaoaego poseže mej te preklicane .šolmaštre". Ta list piše: *Was in Linz an Gidisenvvahn ge-leistet vvurde, ubersteigt alle Grenzen. Wir sind nun neugierig, vvann endlich einmal die Unterricbts-veivvaltuog die Herrn in ibre aebr bescbeidenen Grenzen zuruckweist. Em Theil der Lehrer beginnt eich ale H • rrn der Welt zu fUhlen. Er trieft fOrm lich von Wrtieh«itsdu ikel, die Volksscbole wird diesen Herm zu eng. Da solite einaal eia ernstes Wort gesprochen vverden, ehe es zu spat ist. Auf dem Lande bat diese Sorte von Lthrern alle Ach-tnog verloren. Ob das filc die Schule erspriesslich ist, mo^e Herr Uaterrichtemiuister ermessen." Vsi so jedaaki ti naši klerikalci; ničesar nam ne privoščijo ter nas tožijo in denuncirajo. Učitelji skušamo doseči primerno plačo, na kojo imamo zakonito pravico — to imenujejo klerikalci „Grojsen-vvahn". Ker ne maramo vej klečeplaziti pred vh ,k-terim — also fiihlea sie sica als Herrn der \V-!t Ker smo se začeli zavedati v svojem poklicu ter vemo, koliko je vredno naše delo, to je torej po njihovem mnenji .triefeoder VYeisheitsdu akel*. Na deželi smo baje zg.ibih vse spoštovanje — seveda, pred klerikalnimi agitatorji, pred narodom pa ugled učiteljstvu prav zato raste, ker so se nam vender začele odpirati oči, da vidimo v klerikalizmu največjega, podedovanega sovražaika prosvete in uči teljstva. Torej, gospod naučni minister, le hitro korobač v roke ter poženite te aebodijihtreba nazaj .in ihre sehr betcheidenen Grenzen' I Mt pa mislimo, da ga ni in ga tudi ne bode naučnega ministra, ki bi hotel biti klerikalcem birič, ker nas varuje ščit zakonu. Kakor se ne da rešiti socijalno vprašanje tlačenih stanov z nartdbami in ukati, tako se ne da odstraniti socijalno vprašanje uči teljev s pregaujanjem, kakoršno si žele* klerikalci. Tempi passati! Kolo časa se na da več obrniti! — (Nerodna reklama) „Siovenec" opravičuje sinoči že v drugič dr. ftušt-ršiča neredno interpelacijo glede nekega nemškega episa in sicer to pot s tem, da so interpelacijo podpisali nt kl - rikalni slovenski poslanci Slab izgovor. Vsakdo ve, da podpisujejo poslanci drug drugemu interpelacije, ne Ia bi jih čitali, kaj še, da bt iaterpelanta vprašali, če ima dokaze, da je to res, kar trdi itd. Da se dejanski tako postopa, izpriča — dr. Šušteršič. Temu bo .Slovenec" vender verj« 1 Dr. Šušteršič je z dru gimi slovenskimi poslanci vred podpisal klerikalca Uerka interpelacijo o socialističnih shodih v Juden-burgu. Ta interpelacija je juristična in politična bu-dabst, a dr. Šušteršič in dmgi poslanci so jo pod pisali ker — je brali niso. Z* vsebino interpelacij je vedno odgovoran j*dino interpelant, v našem slu iaju torej dr. Šušteršič sam. — (Ho porto i r slovenskega gledališča ) Jutri se bode ponavljala opera .Ki gole 11 o". Z ozirom na željo, izrečeno s mnogio. atrauij se je Začetek predelave določil na 8 uro. — (Razpis Častnih nagrad ) Vedno glasneje ae v novejšem času po javnih glasi h b in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor .Slovenske Matice" iznova po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanova 2 00 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obte SS joči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa no došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi d v o častni nagradi po 1 0 0 g o 1 -dinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajo-oima najmanj po D tiskovnih pol, oziroma dvema daljnima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni da'jši epični peami. Spisi ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim sa prisodijo Častne nagrade, prej m d vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje .Siov. Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. z« tiskovno polo. Rokopise je pošiljsti odborn .Slov. Matice" do 1. oktobra 189 7. I. Kei hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnik udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski p ipovedai pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani dne 15. novembra 1896. Fr. Leveč, predalnik ; E. Lah, tajnik. — (Shod) V nedeljo, 22. t. m. ob V,3. ari popoludne bjde Ijadski shod, katerega prir.-di pol. društvo .Bodočnost" v steklenem salonu kazinake restavracije s sledečim dnevnim redom: .Volilna preo8nova in prihodnje državnozborske volitve". K temu shodu povabljeni so tudi gg. deželni poslanci za Kranjsko. — (čitalnica v Brežicah) priredi dne 22 novembra koncert Vzporrd: 1. t*. H Sattner: .Opomin k petju*, mešan zbor. 2 Fr. Scbubert: Fsalm 22. za glasovir in harmonij. 3 H VoUrič: .Go spodov dan", rafšau zbor. 4 A Buber: .Rjžica", seljanka za dvoje citer. 5 Fr. Viihar: .Mornar", bariton-solo s spremljevaniem harmonija. 6. P. H. Sattner: .Pogled v nedolžno oko", moški Čvetero-spev. 7. IVt ji.nuri slovanskih up '. take ne« moralne igre. Ko je drugi dan gledališko vodstvo naznanilo, da se bo igra Ae jedenkrat prt Ist - vMala, so bde v dv^h urah vse ustopnice razprodane. l:*r& mora biti že sl^o nemoralna, da so proti njej protestovali celo Madjari. Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 I I Darila i Uredništvu n a A e g a lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Goip. Ivan Benčau v Starem trgi pri Ložu 8 kron f>0 vin. ia pušice v svoji gostilni istotam. — 21 veli rodoljubni darovahi in njih nasledniki ! Dunaj 20. novembra. Vsi kranjski poslanci so i tueli danes posvetovanje z železniškim ministrom vitezom G u 11 e n b e r g o m glede druge železniške zveze s T r s t o m. Poslanci so se so- glasno izrekli zoper Predelsko železnico in minister je izjavil, da je ta projekt že opustil. Druga železniška zveza tekla bode torej čez Kranjsko. Dunaj 20. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o podeželjenju zavarovanja zoper ogenj. Predlog, naj se Wurmbrandov načrt vrne odseku, je bil odklonjeni Dunaj 20. novembra. MUj današnjo sejo poslanske zbornice je ministerski predsednik mnogim poslancem kazal prevode današnjih člankov budimpeštanskih vladnih listov, kateri so mu došli brzojavnim potom, in v katerih se izjavlja, da ogerska vlada nima vzroka, biti nezadovoljna z ti.»godbami v dunajskem parlamentu. Budimpešta 20. novembra. Vzlic prepovedi so delavci sklenili, da prirede v nedeljo velikansk obhod po mestu, da demonstrirajo za splošno in jednako volilno pravico. Vlada se boji izgredov. Pariz 20. novembra. V poslanski zbornici je ministerski predsednik Me lino naznanil, da se je doseglo popolno sporazumljcuje a avstrijsko vlado glede vinske klavzule. Berolin 20. novembra. V prestolnem nagovoru, s katerim se otvori pruski deželni zbor, grajal bo cesar poljsko propagando in napovedal ostro vporabljenje določeb društvenega zakona. Cuje se, da hoče vlada prepovedati, da bi se na poljskih shodih poljski govorilo. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje.) s) Zbornica je priporočala prošnjo c. kr. pnv. fužinske tovarne za les Fidelie Terpinčdvi nss'edniki za izposlovaoje znižane voz-niue za q lobraebo-les in q lebracbo ćreslo. Vieoko c kr. železniško ministerstvo je ni to sporočilo, da se je prošnja odstopila južni ždezuici v natančen pretres in poročanje, lnenovana železniška uprava je puročala, da se je za prevažanja q»e-brucho lesa iz Trata v Zalog nvel znižani vozni po-atavek 56 vinarjev za 100 /rg, če se plača najmanj za IDO'm l;g za vozni list in voz, za sedaj z veljavo do preklica, najdlje pa do konoa decembra 189i>. Proti dosedanjemu znižanemu voznemu po>-etavku 72 vinarjev, pomeni ta popust IG vinarjev. Glude zaprošenega znižanja Ur t z\ prevažanje zdrobljenega q iebracho lesa iz Zihg* ua C' ko, M >ravsko in Šlezrjo, se je v Vil. zavedni konferenci južno in severoavstnjsko ogerske železniške zaveze sklenilo, da naj se za promet od Zalogi v podporo podjetja v okviru prometa mej južnoželnzuiškimi postajami in ČnŠko uvedejo primerni vozni postavki. O i tovarne za barvani les aa Fužinah se jt na to od železniške strani zahtevalo, da naj nazuani one postaje, za katere misli iz/rdevati po'iljatve. Na podlagi zg< rujega sklepa dovoljeni vozili postavki se imajo takoj uvesti, kakor hitro temu končno ptitrdi u ieležena železniška uprava. O tem se je tovarna za barvani lei obvestila in se je priporočala njena nadaljna vloga na c. kr. priv. južno ie-hznico in se je vis. c kr. Železniškemu ministarstvu predložila obširna prošnja imenovane tvrdks. Ker eo se v ti prošnji navele nove stvari v znižanji vi •.-.n in- za qiebracho les in .j iebracho čraslo* je zbornici prošnjo toplo priporočata. A) Zb t nca je pri v»s. c kr. trgovinskem ministerstvti priporočala prošnji zadrug čevljarjev, krojače V, klobučarjev in rokovičarjev, v katerih ae je prosilo za podelitev po jedne ustanove v nameu obiska razstave m^der-u h delavskih pripomočkov v c kr. tehiolngškera obrtnem muzeju na Dunaji. Načela.k krojaške zadruge v Ljubljani Frauc S u ni je vsled naznanila c kr. tehnolog.škega obrneta m i obi^kd dvorano za mali obrt in si ogledal razstavljene predmete 7, velikim zanimanjem. V.soko c. kr. trgovinsko mn'nterstvo je z tik »zom z dne 17. (ktobra lbiKJ z ozirom na egornje poročilo zbornice naznanilo, da je dovolilo čevljarski zadrugi v Ljobljani untanovo v uame.u obiska dvorane za mali o:>rt v tebnologiškem obitnum muzeju na Dunaji v uavadai izmeril namreč povrnitev potnih stroškov 111. raz reda oHob.iega vlaka in nazaj in po št ri goldinarje ■S v-»ek dan bivanja v tehrologiškem obrtnem muzi ju , prešnia krojaške zadruge v Ljubljani za podelitev jednake mtauove se ni mogla uslišati, ker se v tem slučaju gre zgolj za ogledanje šivalnih k;rojev, valed česar podelitev u lanove ni zadostno utemeljena. O tem eta imenovani zadrugi obvestiti in je prvi pripomniti, da odbere stipendista in da zapisnik, iz kateiega je izvršitev te volitve posneti, prodkži c. kr. tohnologidkeoau obrtnemu muzeju, ki bo za cbihk dvorane za mali obrt odločilo prikladni čas in po.ki bilo za izplačilo ustitnove. Z lornica je jo vzela to naanauilo odobru.o na zaauje. (Daljo prih.) nSinknjoče, kaSelj omehčUijo^e, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri so \iporablja prav uspešno. Cena steklenici 86 kr., 12 fcteklcnio B pld. 80 kr. S (8302—8) fitev. 2o. Deželno gledališče v Dr.pr.744. fjLST" Nova opera. "TtUl Zti&et oit <>i» >■* iii-i. T NOlt»t<», tllK; lil. Il<>\ OEBiSnil ES1)<». Drugikrat: Opera v treh dejanjih u predigro. Po V. Dugovi drami „Le roi s' a mu so"* spisal F. M. Piave. Poslovenil A. Fnntek. Uglasbil (1. Verdi. Kapelnik ^. D. Baniiek, Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnika bo odpre ol) 7, uri. — Začetok točno ob H. uri. Konec po 10. uri. Cene. prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dno 24. novembra 1896. 1% w&v»«iMef£5a Usta. lav riti I ne »II ekNchotirne alrnibe: Karola "VVa n i t zk j - j a na Dunaju premičnine (56 kom. nos. železja), cenjene 7()U gld. 10 kr., dno 23, novembra in 7. decembra v Ljubljani. Jakoba Križnarja posestvo v Zagorju, cenjeno 4200 gld,, dno 98. novembra in 28, docemhra v Ilir. Bistrici. Avgmta Tohitevja posestva v Kodirali, cenjena 3120 gld in 10 gld., dno 24. novembra in 21. decembra v Kamniku. Antona Žetkota zemljišče v Dolenji vasi, cenjeno 605 gld , dno 2f>. novembra v Senožečah. Ivnna M i h i ca zdaj v Gradcu) posestvo v Novih Lazih, cenjeno 405 pl«1., dno 2,r>. novembra in 16. decembra v Kočevju, Meteorologično poročilo. • -o 0 B »■ o Ćas opalo vanj a Stanjo barometra v mm. lempe-ratura v *C Votrovi Nebo Mokrimi v mm. v 24 urab 19, 9. svečor 735 2 1-3 si. jw.ll. jasno 20. 7. sjntraj 735-5 —0*2 si. sszahod megla 00 ■ 2. p o pol. 786*4 14 brozvetr. megla malom. Srednja včerajšnja temperatura 31!', ia 0 6° nad nor- Skupni držami dolg v notah . Skopni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta . . . . Avstrijska kronska renta *g , . . , Oporeka ilata renia I1 , . Ogerska kronska renta 4 . Avstro-oj»erske barone deiuica ireditr.e delnice....... London v ista........ Niim'k- dril, bankovci ia b*) mark tO marV......... M0 frank. <•........ Italijanski bankovci..... G, kr, cekin: ........ borza 101 gld 35 kr 101 w 30 122 M 60 101 ■ 05 122 o 15 99 25 93S • — • 364 t «0 119 ■ 95 t« » 82 V, • It • 76 ■ v 53 45 ■ 15 t t> t b9 Zahvala. Silno potrti po nenadomeatni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Jožefa Kramaršič-a izrekamo tem potom bvojo najsrčnejšo zahvalo za ne brojno dokaze sočutja, ki eo nuni doSli ob bolezni kakor tudi ob pogrebu predrazega rajneega v tako obilni mero KoncČno fie posebno zahvalo darovalcem mnogih prekrasnih veneov. (3269) Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse povodom izgubo predrago matere, gospo Katarine Kurent-ove d<>'"](> nam dokaze srčn« ga sočutja, za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku dovoljujemo si vsem prijateljem in znancem tem potom izraziti svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 20. novembra 1896. (3271) Žalujoči ostali. priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se tako često javlja v zimskem času. 3 dele Giesshubleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. {aU2 5) Pouk v angleščini se daje (3272-1) Škofje ullee nt. 9. ileano, |irltlic*Je. Podrobnosti po dogovoru. V salona hotela „pri Maliču" (flStadt Wien") od petka 20. do nedelje 22. novembra (vključno) t*h,z;la-rtsKavan j «3 živečih fotografij v življenjski velikosti. (3246—5) Edisonov idejal predstavljan po Ki neto urnfii. I»r«'«ls., 6., 7. in 8. uri zvečer. I. prostor so kr., II. prostor so Ur. Notarski uradnik f z večletno prakso, vefič obeh oVželakih jezikov, vzprejme ee z novim letom v notarski urad v Zatičlni. — Dopisi s spričevali ir\ pogoji^ naj e« pošiljajo dru. R. Bežku, c. kr. notarju v Žužemberku. Izvod iz voznega reda rrel5a.-vxi.egra. ocšL 3L. olctotera. 1896, Naatojmo omenjeni prlhajaint In odhajalni 6ael oaiiei-cnl eo * •r«dnJe«¥ro|iMkeiii č»Mn. ( l706-2( ■ 0 tlobra, pristni« vinu, liter po '2H kr. in :10 kr., ter dobro in priljubljeno KciiiiiiKlitiiiMoio pivo 1 , litra po 10 kr., liter po 20 kr. Zagotavljajoč dobro in točno postrežbo, se priporočam slavnemu občinstvu na obilen obisk in naroćevanje. _ v I^ran Kopač (:t2G3—8) nit naiakl mojster ln gostilničar. i Obč-utljiva ln nežna žensk in otrok kc za II. (2HM — :t) potrebuje za negovanja absolutno čiBto, meliko in mastno milo. V prvi vrsti jo za to pripravno uepreko&eno, staroieuumirano ĆDoering~ouo milo s sovo. Kaj bogatoga se no moro priporočali. Naj so prepriča vsak po skušnji. Ikoerl tiK-«»t w milo h e>ovo se dobiva povsod po AO kraju. V IJubljanl prodajajo n.i dotolo: Avg Anor, Ant. Kriipor ln Vaso Petriclć. Generalno zastopstvo: A Motsch Si Co., Dunaj, I., Lugock 3. I slavnosti v Parizu pridejo! (3*75—1) Izvleček iz razglasa. Glasom ukara z dnć 22. oktobra 1896, oddelek 13, štev. 1791 namerava c. in kr. državno vojno ministerstvo v ■ za c. in kr. vojsko v L 1897 nabaviti pri malih obrtnikih. Gledć natančnejih pogojev za udeležitev pri tej dobavi se opozarja na razglas, ki je bil polnoglasno prijavljen v žtev. 263 tega lista z dne 14. novembra 1896. (8869—10 L. Luser-jev obliž za turiste. pH. y^ 5^ j&S Veliko iriznalmh piHcm jo na o^lud v danu razpoailjalnici: Schvvenk-a lekarna Meldllng-DnnaJ. nanio, če imata nnvod in veno znamko in podpis, torej naj bo na/.i vredne ponared.be. l'i irtli'ii v l,|ill»l IaanI : .1. Mavr, Mardetschlager, U. rej pl.T rnk6c*y,O.Picmli,L. 1 Grecol, v Itu«l<»ir«»veui s. pl. Bladovtfi, F. 11 u'• 11 v Haninlkn J Močnik; v Celovel A. E^gor, W. Thurmwald, J. Hirnba-obor; v Bresah A. Aich-ingor; v Trgu (na Ko« rofikoin) C. Menner; v B«l|Mkn F. ttchnlz, Dr. B. knmpf; v «-orl« i Q. H. Pontoni; v Wolfs-bergn A. Hntb ; v Kranj I K. Savnik; v Bad-Koul (!. K. Andrion; T iilriJl Josip Warto; v Kit.lovijlel A. Kuli • k v