63. številka. V Trstu, v soboto 6. avgusta 1887. Tečaj XI!. Opazke. Vsi dopisi «e pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12,V«ak li*t miru hiti franki run. Rukopisi se ijc vrarajo. fr.HvrAti (razne vrste naznanila in po-slanice) ne zaraeunijn po pogodbi: pri kratkih oglasili 7. drobnimi črkami *e plačuje za vsako besedo * nov JCarofniiio. reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat 11a teden. v«.ik<» »rolo in loboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse loto s prilogo ? for , za pol » for !»0 nov., za četrt letu | for. nor — Edinost brez prilog stane za celo leto O for., za pol letu U for., za četrt leta I for. nov, — 1'oaa-inezne številke se dobivajo pri opniv-ništvu, v prodajalnicali tobaka v Trstu po nov., v Gorici in v Ajdovsiini po A nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >V «dino8ti je moć C. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu. Italijanski /.ivelj, kateri ne v Trstu skuplja in sestavlja iz prebivalcev raznih ■avstrijskih dežel iu posebno domačih slovenskih renegatov, skuša vedno bolj v čisto slovensko okolico prodirati. Silijo se okoličanom italijanski razredi, v katerih se goje „pravi Janičarji" v sramoto lastnega svojega naroda. Razen tega je po vsej okolici italijanščina „kot zapovedan učni predmet" počenši od druzega razreda. Mnogo ur na teden morajo se otroci v tujščini obivati, med tem ko jim časa primanjkuje, da bi se v materinem svojem jeziku izučili. In vrhu tega nahajajo se kje v okolici učitelji, udani „z dušo i telom" tržaškemu magistratu, in ti učitelji znajo včasih določeni čas v učenju ital. jezika še razširiti. Žalostne razmere! — Pri silnih pritiskih na narodnost našo na Primorskem in tu v Trstu in okolici upade lahko tudi najiskrenejšemu rodoljubu srce v borbi za narodni naš obstoj. Narod naš vidi svoj obstoj pod svitlo Habsburško dinastijo, — spomin ja se včasih 40.000 pod Italijo živečih bratov, na veko zgubljenih za Slovansčvo! In mi predstavljamo tu stražo ob Adriji, stražo na skraj-,nej meji, katera se pušča „popolnoma v nemar", mesto da bi se podpirala. — Za-našajmo se na slabo! — ščasotn nam so gotovo pomore — pravijo nekateri rodoljubi, kateri se pa svojega žepir boje, ko je treba segnoti vanj za narodno stvar. Res vlada nam pomore! in ako bodemo na njeno pomoč čekali, izginemo pred pod močjo „prikritega irredentizmatt. — Tužno so razmere naše! Z rodom našim dela se tu v resnici kot so sužnjem. Oni „rodoljubi", kateri toliko računijo na vladino podporo, naj bi pomislili, da še „enakopravnosti" z drugimi avstrijskimi narodi pričakujemo, kaj bi mogli tedaj računati ua vladino podporo proti tujemu nasilstvu! Poglejmo le v tužno Istro! Slovanska večina nema niti jedne svoje gimnazije, ali realke, med tem ko ima ital. manjšina uže razne svoje srednje šole. — Bismarck bi vedel tu ob meji drugače računiti! Ako se hočemo tujim navalom ustavljati, ako hočemo na lastnej zemlji živeti, PODLISTEK. Matica Hrvatska. m Spoznavajmo so, zdruŽtijmo se !• Vsak Sloveti, držeč se tega velezna-menitega reka, ne sme nikoli tudi najmanjše priložnosti, kjerkoli se mu nudi. opustiti, da spoznava svojega sorodnega brata Ceha, Srbo-IIrvata, Bolgara, Poljaka ali Rusa. Vprav z mej seboj ni m spoznavanjem učimo se spoštovati jeden druzega, ljubiti jeden druzega, čutiti — se srcem čutiti jeden za druzega in vsled tega se vedno bolj in bolj zbližujemo in združujemo. Kako se pa spoznavamo jedeu z drugim t — Dragi Čitatelji, ljubezniva čitateljica, to se lehko zgodi v dva načina in sicer s potovanjem po slovanskih doželali iu s čitanjem slovanskih knjig. Potovanjo po slovanskih deželah ne poučuje nas le spoznavati deželo v zemljepisnem obziru, občudovati lepote iu divoto njih mest: in znamenitih krajov in romantičnih okolic, ampak človek si osvojujo s potovanjem tudi šego in navade, mišlenjo in značaj naroda. S čitanjem literarnih dol slavnih slovauskih mož spoznavamo jezik, šego iu navade, značaj in politiško mišljenje narodovo, spoznavamo vse razen zemljepisnih naravnih lepot iu divot, katero človeka več na deželo kakor na tam živeči narod vežejo. Komur torej ni dano ter ni mogočo z vršo-vati prvega, naj vsaj spolnujo drugo in s pomagati si' moramo sami. Ustanovimo si | trdnjavo nepremagljivo -- katera naj z največjo svojo močjo dušmaninove naskoke odbiva. — Trdnjave te iščimo si mi tržaški Slovenci v družbi sv. Cirila in Metoda, ali prav za prav, v njenej podružnici v Trstu. — In prav te dni vzela nam je neizprosljiva smrt njenega predsednika, ne-precenlj »ega predsednika neprecenljive podružnice. — Na tleh leže Slovanstva stebri silni! Jeklenih, neustrašljivih rodoljubov, kakoršnih je med nami tu v Trstu potreba, rodi nam se jih malo. Žalibog! In šo one nam pobira neizprosljiva smrt v nnjlepšej inoškej dobi. — Kar nam da — spet nam hitro vzame čas. Pisatelj teh vrstic no bi se gotovo mislil, pišoč vam zadnjikrat članek za „Edinost"1 da bode mogel tako v kratkem o njegovoj smrti pisati! Spavaj sladko Zmagoslav. Ime svoje krstno zaslužil si v polnej mori, v delovanju med trpinčenim tužnim rodom Tvojim! Kdo bo sedaj ubogo to ljudstvo navduševal s krepko, milo donečo, le Tebi prirojeno besedo P V spominu je še pisatelju teh vrstic glavni zbor in volilni shod društva „Edinosti" v restavraciji gledališča „Fenice" pred zadnjo volitvijo v državni zbor. Nastopil jo nepozabljivi naš Viktor, in videč tu na stotine zbranih volilcev, narodnih volilcev, kipelo mu je veselja srce. In začel jo govoriti s krepko donečim glasom in besede njegovo so sladko odmevale po dvorani. Kakor navadno, govoril je čisto razumljivo, z veselim obrazom, skoraj smehljajočim, kajti videl je, in računal jo, da bo zmaga naša. Razen prvega, neustrašlji-vega domoljuba, izgubili smo s pokojnim „Zmagoslavom" tudi prvega govornika v Trstu ! A kaj bodem dalje govoril o tem! Kaj bodem več govoril o možu, za katerim bi morali vsi avstrijski južni Slovani plakati. O njem govore dovolj polni predali „Edinosti", o njem govore predali južno-slovanskih listov! Vrnimo se spet k podružnici sv. Cirila in Metoda, katere najvrednejši predsednik je bil pokojni naš Viktore, Otroško zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je neprecenljive vrednosti za narod naš. — Na stotine je slovenskih otrok pri sv. Jakobu, kateri zahajajoči v italijanske šole, izneverijo se svojemu rodu in pre- klinjajo jezik svoje matere. Koliko enakih žalostnih prizorov znano je le pisatelju teh vrstic! Z otročjim zabaviščem resi so mnogo nedolžne dece naše. Ali o tem še nekaj. Znano je, da nemajo tržaški Slovenci nobene narodne ljudske šolo. Nehote skoraj vstluje mi se prašanje: Kaj bode potem z onimi otroci, kateri so par let slov. zabavišče obiskovali? Htariši jih bodo morali dati v ljudsko ital. šolo! in potem takem bi jim obiskovanje slov. zabavišča no koristilo, kajti v ljudskih ital. šolah bi se gotovo poitaljančili. Jaz sem toraj tega menenja, da bi se pred ko mogočo odprl še 1. slov. razred, kakor je to v glavnoj zadnjoj skupščini predlagal g. L. Zvab. Slavno društveno vodstvo v Ljubljani prizadeva si gotovo, da ustreže želji tržaških Slovencev in mi smo tu na meji, tu je treba v prvej vrsti žrtvovati društvene moči, tu pri nas ob Adriji in v Gorotanu. Prepotrebno otroško zabavišče bilo bi tudi v ulici „Belvedere", kjer je mnogobrojno slovenskih otrok. Tržaški Slovenci morali bi so pa tudi z vso močjo oklonoti podružnice sv. Cirila i Metoda, ter na njo ozirati se kot na prvo našo narodno trdnjavo. Veliko vrednosti so naša narodna društvu v Trstu, podružnica družbe sv. Cirila i Metoda jo pa neprecenljive vrednosti! Ako mlado dečko našo zgodaj rešimo iz tujih rok, vzgoječ jih na narodnej podlagi, postanejo ti dečki pozneje kot mladeniči in možje gotovo udje slovenskih društev v Trstu! Naj bi se toraj z vso močjo de-] lovalo, da bi se s prihodnjim šolskim lotom odprl še jeden otroški vrt v ulici Bolve-dere, in po mogočnosti i prvi slovenski razred. Z vstrajnostjo i složnimi močmi doseže so mnogo. Slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari. — Čitalo so jo nedavno v „Edinosti", da nameravajo i rodoljubi pri sv. Ivanu ustanoviti si otroško zabavišče — podružnico sv. Cirila in Metoda. Zares izvrstna misel, ko ne bi le želja ostala! Ne le pri sv. Ivanu, temuč tudi v Skednju in v Rojanu bilo bi enako zabavišče prepotrebno. Premišljevanja vredno je za naše okoličane tudi to, ko bi si napravili lastni otroški vrt, da ne bi bilo treba potem materam otrok doma čuvati, ampak otdale bi jih brez skrbi dotičnoj učiteljici. V otroško zabavišče spre-jemlja se otroke v starosti 3—Stih let. tem je tudi dovolj pripomogel k slovan-skej vzajemnosti. Vsak izobražen Sloven so vprav z lehkoto nauči srbohrvatskega, češkega, ruskega, ali poljskega jezika; z malim trudom in vztrajno voljo in tako lehko zajemaš v originalu divoto narodovo. Kje dobiti knjige, lahko bi rne kateri izmej čestitih bralcev poprašal. Dragi mi, to je lehko ! Evo! Pred menoj na mizi leži sedem lepih, krasnih, polnih lepoduhteče hrane in okrepe. To knjige, s katerimi nas je noutrudljiva in za razširjenje lepe knjigo troškov no boječa se jako povzetua Hrvatska Matica zopet letos oveselila, vprav sedaj so dobro došle v tem pustom, čmernom in tuž-nem času, da vsaj za trenotok pozabimo jade in tugo, ki nas Slovence, vzlasti Primorce posebno zadnjo mesece tako žalijo in stiskajo. Oglejmo si nekoliko, dragi bralec, ljubezniva čitateljica, da so prepričaš in da porečeš, ta 110 hvali zaman v istini odlično Matice Hrvatske. Prva knjiga je: Glasoviti Ilrvati prošlih vjekova. Niz žovotopisa, napisao Ivan Kukuijovič Sakcinski. Sa sedam slika. 8" 2(J8 strani — knjigarska cena 2 for. V tej knjigi opisuje predsednik Matici Hrvatskoj Ivan Kukuijovič Sakcinski, znamenit historik, junaška in požrtovalna dela slavnih pradedov, v vzgled in pro-budo na vstrajno delo vernim sinom Majke Slave in v opomin iznovernim potomcem. Deset znamenitih mož slika pisatelj jako spretnim porom, tako da čitajoči bralec ne — Ako natančno po raznih noviuah čitamo, vidimo, da se ponesreči mnogo otrok prav enake starosti. Mati perica, katere mož je n. pr. zidar v mostu, ima iletnega otroka, dečka, ali deklico, katerega mora samega doma pustiti, ko gre navadno v vaški potok prat! Mnogokrat slišalo se je uže o nesrečah in poleg silno žalosti, katera je zadela družino, bila jo še dotična mati kaznovana! — Ko bi pa stariši svojega otroka v otroškem zabavišču imeli, bili bi gotovo brez skrbi, kajti odgovornost prevzela bi dotična domača učiteljica. V Rojanu obstoji užo mnogo let nek „Asilo", gotovo le za slovenske otročiče, služeč jim le v podlago, učiti se sovražiti jezik matere svojo! In kakor je g. Sveto-ivanski dopisnik omenil, nahaja se tudi pri sv. Ivanu enak „Asilo". Zdramite se toraj okoličani, v prvej vrsti Svotoivanei, Rojančanji i Skedenci, in ustanovite si podružnice sv. Cirila i Metoda. Ako obstoje v rojstnih vaših vasčli tuja zabavišča, edina le za vaše otroke, čemu ne k »i vzdrževali narodnih zabavišč! — Menenje pisatelja teh vrstic jo^ celo, naj bi Rojan-čani, Svotoivanei iu Skedenjci mnogobrojno pristopali kot udje k tržaškej podružnici in naj bi zadnja odprla v imenovanih vaseh otroško vrtove. Nedavno izjavil so je neki gorišk g. dopisnik v „Edinosti" za skupno „Slovansko šolsko društvo". Pisatelj teh vrstic bil bi gotovo enacega menenja, in baš v onem času, ko se je ustanovljala družba sv. Cirila i Metoda za Slovenco, pisal je uvodni Članek v flEdinosti", v katorein jo svetoval, naj bi se ustanovilo vsaj „Južno-slo-vansko šolsko društvo", katero bi moglo gotovo bolj uspešno delovati, kajti Slovenci ne moremo sami za se mnogo storiti i družiti morali bi se v prvej vrsti z bratskim narodom hrvatskim. Tržaška podružnica pokažo gotov svoj uspeh, in da izvršuje častno svojo nalogo, pokazala jo užo dosedaj. Ud imenovano podružnico moral bi postati vsak rodoljub, vsak tržaški Slovenec. A tudi drugi tržaški Slovani morali bi se je oklonoti, iu v Trstu bivajoči Hrvatje užo povsem složni z Slovenci v narodnem delovanju. Mnogo je tudi v Trstu srbskih bogatinov, celo milijonarjev, a ti igrajo nekako „čudno slovansko politiko", menda po vzgledu padle Garašaninove vlado v kraljestvu! opazi v knjigi životopisa, ampak čita se kakor zanimivo-kratkočasna povest — in vendar je jako poučljivo. Takih spisov nam manjka. Popisuje pa te lo znamenite može: 1. Ivan Čosmički, nazvan Janus Pau-nouicus (r. 1484 -f-1472) vžo v svojem 26 letu. pečujski (Fečuh) vladika, znamenit pesnik in pisatelj v svojoj dobi, živel je na dvoru slovenskemu narodu dobro poznanega ogerskega kralja Matjaža. Znamenito j o to, da je on mej Sloveni prvi in najstariji latinski pesnik. 2. Stjepan Brodario (r. okolo 1480 f 1530:), dvorni kancelar ogerskega kralja Ljudevita II. velik državnik, historik in pisatelj, pripadal je po smrti Ljudevita H. Zapoljevi stranki, a no Ferdinandovoj. Od njega imamo lepo popisano bitko pri Mo-hači, v kateroj se jo sam tudi bojeval, nadalje historičnih Črtic iz dobe Ljudevita II. 3. Antun Vrančić (r. 1504 f 1573). nadbiskup ostrogonski, primas ogerski in dvorni kancelar, bil je zvest svojemu kralju Ferdinandu in njegovemu nastopniku Maksimiljanu II. Kot velik učenjak stekel si je lepo ime v zgodovini. Njegovo diplomatske poslanico, zemljepisni odlomki in poslaniška izvostja imajo veliko historijsko vrednost no lo za tedanji čas, marveč i za današnjo učenjake ; manje vrednosti so njegova pesniška dela. 4. Mohmcd Sokolović, največji veliki vezir turški, služil jo trem turškim sultanom Sulejmanu I, Selimu II. in M u ratu lil, ko- jim jo bil ob enem sorodnik. Sokolović je kot velik ljubitelj znano3ti in umetnosti, posebno podpiral glasbo in graditeljstvo. Mnogo krasnih palač je dal sezidati po mnogih mestih evropskih in azijskih. V Burgasu je zgradil šolo in hrani za siro- make, po drugih mestih mnogo džamij, velik most od kamena preko roke Drine itd. 5. Stjepan Konzul Istrijanin (r. 1521 f okolo 1580), čitateljem „Slovanovitn" poznan, živel je za časa reformacije, bil je velik ljubitelj nove vere in goreč širi-telj ter sodelavec Trubarjev in Dalmatinov. 6. Dinko Zavorović (r. okolo 1540 f okolo lfilO), dalmatinski Hrvatili učenjak šibeniški, pisatelj narodne zgodovino dalmatinske in družili zgodovinskih del, pridobil si je kot hraber vojak in branitelj proti Turkom hrvatsko plemstvo t. novim grbom, katero mu je kralj Rudolf II. podelil. 7. Juraj llabdelić, osnovatelj zagrebške akademije, učitelj akademijo zagrebško, vseučilišča v slovaškem Turnovu, pisal je v kajkavskom narečji tako čisto iu izvrstno kakor nijeden kajkavskih pisateljev ni preje ni potlej mnogo knjig. 8. Porodica Draškovića. O t»*j plemenitoj rodbini, ki proslavlja svojim delom in imenom zgodovino svoje milo domovine Hrvatske, iz katere so vzrasli učenjaki, pisatelj,i vladike, generali, bani in dobrotniki naroda, ne morem druzega reči kakor: Hog. jih sačuvaj in obrani zatiranomu narodu hrvatskemu. Mnogo je tudi v Trstu dalmatinskih Hrvatov, kateri so izgubljeni za narodno »tvar. Naštelo bi se jih uže mnogo stotin v Trstu, iti vsi ti vpisujejo v popisovalne pole z a občevalni jezik italijanski (Lingua usufile Italiana). Prišli so ti' ljudje v Trat še v onih časih, ko se je v Dalmaciji italijansko u rado v nI o. ko je vladala italijanska večina v dalmatinskem deželnem zboru in ko se je sploh tudi v šolah učilo v zveličavnej italijanščini. Ni čuda toraj, da so ti ljudje za Slovanstvo izgubljeni! — A gojiti moramo nado, da se i to predru-gftči, i da so vsi tržaški Slovani — raznih narečij— skupno združijo v narodnem obziru. X. Ples. Spominjam se dobre stare mamice, ki jo svojo hčerko svarila, naj ne hodi na ples. kajti na plesu je hudiček doma. — Kak hudiček, mamica, opišite mi ga vendar! — prašala je lepa hčerka nagajivo. — Hudiček je, z rudečo kapico na glavi,1 dolgim repom in dvema rožičkonm, s katerima mlada dekleta rad zbada ter jim prizadeva globoke rane! — Saj ga nisem še videla, čeprav sem uže večkrat plesala, niti me ni še zbodel z rožičkom! — Ako te še ni, pa te bode. Zapomni si, Marica, mlada si in lehkomišeljna, — oni hudiček te lahko zbode, ne prevzemaj se; skakala bodeš okolo brezdna, dokler vanj ne padeš liki ponočni metuljček, ki frfoli in plese okolo luči, dokler si ne osmodi perutnic ter se opeče. Enaka temu metuljčku postaneš lehko tudi ti! — In res, uboga starka se ni varala: leto pozneje je njena hčerka jokala ker pri plesala je dar — v ovojih. Plesni oče je izginol! — Iločemo li popisovati dobre in slabe učinke, ki jih dela ples na človeško dru-j št v o* Predaleč bi zašli, ako bi jih hoteli • popolnoma očrtati in vso navesti. Našo; pero jo za to nezmožno. Pred vsem pa( moramo opomniti, da ples ni človeštvu i nikakor koristen, ampak vedno le škodljiv: dobre učinke plesa tedaj iz naše razpravo lahko koj izključimo. — Pri vsem tem je pa ples starodavna jako vkoreničona navada, kajti običajen je bil pri vseh starodavnih narodih. Pogani so plesali pred svojimi bogovi ter jim s tem posebno čast izkazovali, da, — imeli so celo posebno boževstvo — pokroviteljico plesa, boginjo Terpsihoro. Tudi pri druzih narodih jo bil ples jako razširjena navada — staro kroniko celo trde, da so srednjeveški katoličani romali na božja pota ter so tamkaj vrteli okolo cerkve in podobe božjo v živahnem plesu češčeč na tak način Boga! — Slabo bi tedaj zadeli, ako bi tirjali, da se ples sedaj, v sedanjem razsvetljevani času odpravi iz človeške družbe — saj je ples ena najimenitnejših in najna-vadnejših zabav mladej krvi! — Tega ne moremo zanikati. Ples jo sicer zabava koje si mladina jako želi ter brez nje nobene veselice veliko ne ceni. Ali ples bodi takšen, da jej ne škoduje, ampak da jej je v razvedrilo in v izraz notranjega veselja! Navada je n. pr. ne- 0. [van Ivanišovič (r. 1008 f 1065) pisal je v čakavskom narečji prozo in poezijo, njegove poezije so neka najbolje iz isto stare dobe. 10. Rugjer Jo9ip Boškovič (r. 1711 f 17-S7.) v prošlem stoletji najimenitnejši in ućenejši matematik in astronom, bil jo profesor matematike, fiziko, astronomije in graditeljstva v Rimu, Paviji, Milanu in Parizu. Prepotoval jo skoro vso Evropo, spoznaval se z velikimi učenjaki, spisal je mnogo knjig in razprav o astronomiji, matematiki, fiziki, geometriji, tudi pesnikoval je v svojem materinem jeziku. Premeril je mnogo dežel, zasnoval mnogo načrtov za palače, moste, in reguliranje rek. Domovina njegova, republika Dubrav-niška postavila mu je v stolnoj cerkvi Du-brovniškej mramoren spomenik z ogromnim napisom, v kojem se opisuje v kratkem vse njegovo življenje. Ti znameniti možje so v lepo razumljivem jeziku in karakteristično popisani v tej knjigi, s katero, menim, jo Hrvatska Matica vsem članom ustregla, kajti opiso-vaje takšne može učenjake, politike, pesnike, vojskovodje, vladike, ki so z svojimi imeni in deli proslavili Hvojo domovino, vzbuja v čitatelje vili srcih pravi pa-trijotizem, ljubav do domovine, vtrjujo /miruje in bluzi srce. Kako bi nam naša slov. Matica b takimi knjigami dobro došla! — (Dalje prih.) koliko zemljo poteptati, ko se spravi pod kozjo streho ukusno napravljeno kosilo — ted.ij je ples nekako koristen, ker človek se strese ter povžite jedi lažje prebavi, Plesati pa s praznim želudeem ter „teptati za repo* (kakor pri nas pravijo) ne da bi repe bilo niti za povžitek, — zdi se mi, ako druzega ne, prava norost, slahoumje. Pripovedko o hudičku je omenjena starka najbrže slišala iz ust kakega duhovnika, ki je, prepričan, nemoralnosti in škodljivosti plesa, ljudstvo svaril, naj ne hodi na plesove. In ros, tudi mi, ki nesmo duhovniki ter ne nainerujemo našemu občinstvu morale oznanjevati, preverjeni smo, da ples gotovo ni nravnostna zabava. Skrupolozen in natančen ženin gotovo ne dopusti, da njegova nevesta z drugimi po plesih leti dobro vedoč, da ples je lehko njenej nedolžnosti ne/aren ter bi njemu odvzel dušni mir. Čeprav je sam pristanik plesa ter se z drugimi besedami tudi on rad suče za instrumentnimi glasovi, vondor jo takšen, ker drugačen biti ne more. Pamet sama mu veli, naj svoje prisrčne nopušča po plesiščih, da so v plesu z drugimi naslađuje. On namreč dobro ve, da ono pritiskanje ženske k sebi, oni tajni, ukradeni poljubi, ki jih plesalec v plesnem šundru pritiska na čelo svojo plesalke, ono poluglasno šepetanje na uho zadnjo — vso to se njemu no zdi nedolžno, dopuščeno. In, kako drugo slast pač more plesalec v plesu najti kot to, da je v dotiki se žensko, kojo ljubi ali po kojej čuti v sebi živalsko požcljenje? Mislečemu, dobrosrčnemu in natančnemu človeku so bode iz tega razloga ples studil: — iz hudega plesalca, postane on v poznejših letih, ako to premisli, nasprotnik plesov. — Rekli smo, da ne bodemo moralizo-vali, ker to ni naša naloga ter dobro vemo, da morala je pravo peto kolo de-našnjernu svetu. S takim prepričanjem no pridemo daleč in vse našo besedo niti jednega pajka iz olja ne spravijo. Posledico plesa smo videli pri omeujenem dekletu, ki jo preveč plesalo ter priple-aalo .... kar si ni želelo: solze in jok! Hudiček jej je namreč svojim rožičkom prizadel globoko rano. Rani jih pa, neprevidna dekleta, ki so plesom preveč udane, hudiček lehko du-! ševno in telesno. Koliko nedolžnosti se jo1 uže spremenolo v dim na plesiščih! Ne-' skušeno in nevedno dekle je čestokratj verovalo sladkajočim so besedam svojega plesalca; na istem plesišču si je morda; tudi izbralo njeno srce ljubimca, ki je j postal poznejši njen mož: — kolikokrat i pa preklinja ono slučajnost, oni trenotek, ko se je z njim spoznala!? — To vidiš lehko uprav na kmetih, kder se znanja sklepajo najprej na plesih in potem še-le na domu. In kakšno ti postane dekletce, ki hodi vedno na plesišča ter tu prehaja iz enih plesavčevih rok v druge! — jezično ti jo in prevzetno; nežnosti ti več ne pozna; plesalci so jej v glavico vcepili marisikako očitno misel, o kojej ni popred imela niti pojma; „raz-aveti* so jej um — kakor pravijo „učeni ljudjett denašnjega „razsvetlenegatt veka — da napreduje z oatalim človeštvom. Oh, ako ne bi bili pri ženstvu najlepši čednosti nedolžnost in sramežljivost, bil bi ples pač potreben, da se ono nauči „prostejših navad!" Ali ti dvo čednosti sti roža na cvetki — dekletu ter se vsakemu duševno nepohabljcnomu možu dopadajo. Ples jima navadno škodi liki nemili veter nežnej cvetici. Iz tega stališča ni tedaj opravičljiv! (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Naš c ts s a r se je danes opoludne sešel z nemškim cesarjem v Gostinjskih toplicah. N a u č n i m i n i s t o r jo sklenol več slabo obiskovanih srednjih šol odpravili, mej temi je tudi nižja gimnazija v Kranji. Nekatere srednje šolo pa so imajo razširiti, nemška in češka gimnazija v Pragi so povišati v višji gimnaziji in na državnoj gimnaziji v Pšemislu se ustanove rusinske paralelke. llčilišca, katera je minister Uautsch k smrti obsodil, večinoma so slovanska, več slabše obiskovanih nemških srednjih šol pa ni zadela smrtna obsoda. A ministrov ukaz še ni izvršen in upamo, da so tudi no izvrši. Slovanski državni poslanci bodo uže vedeli, kaj jim je storiti ; videli bomo, ali pojde po fiautschevej samovolji, ali po volji državnih poslancev i načelu enako- pravnosti. Kam se nagne vaga, to je jasno. Boljše, da so odpravi eden, nego da milijoni škodo trpe. Poštnega iznevernika Z a-1 e \v s k e g a je amerikanska vlada izročila Avstriji: 2. t. m. je bil v Novem Jorkn vkrcan na severno nemškega Llovda par-nik „Ribe", ki je 3. iz odotne luke odplul in 12. t. m. utegne dospeti v Bremen. Hrvatski deželni zbor se odpre 1. septembra, a zboroval bo lemalo dni. Vnanje dežele. IzBelgrada se poroča, da se sestavi komisija iz šestnajst udov, ki ima izdelati načrt za ustavo. V tej komisiji bodo zastopane vse stranke, ministri, generali, državni svetniki, poslanci, profesorji in sodniki. Bolgarsko prašanjese zadnje dni ni za las dalje ni pomaknolo. Še danes ni gotovo, ali koburški princ pojdo v Bolgarijo ali ne. Vest, da je uže tja odpotoval, ni so potrdila. Neko poročilo iz Sredca v „ Polit. Corrosp.u pravi, da je načelnik sobranja, Tončev, poročevalcu v „Ag. Ilavas" zagotovil, da koburški princ vsaj v desetih dneh pride v Bolgarijo, da najprej v Tirnovem priseže ustavi, potem pa se napoti v Plovdiv, kder ostane dva meaeca in še le potem pride v Sredec. — Iz Carigrada se t. m. poroča, da bolgarski opravnik Vulkovič na turško vlado pritiska, da kaj sklene o bolgarskem prasanji ter naglasa to, da so v Bolgariji duhovi raz-vneti in da bi turška vlada kriva bila, ako Bolgari samostojno store kake sklepe. Ali turška vlada nema poguma, storiti kak sklep ter se brezvspešno prizadeva, pora-zumeti se z Rusijo. — Drugo poročilo od istega dne pa trdi, da turška vlada hoče prašanje o rešitvi bolgarske krize predložiti konferenci velevlasti. V diplo-matičnih krogih pa menijo, da je ta predlog mrtvo rojeno dete, ker bo Rusija konferenci protivna. Istega dno se poroča h Sredca, da koburški princ sprejme bolgarski prestol, da pa si je pridržal določbo dobe svojega prihoda na Bolgarsko. Iz Londona se piše v „Polit. Corresp.", da angleška vlada nikakor ne svetuje ko-burškemu princu, da bi šel v Bolgarijo brez dovoljenja velevlasti, ker je ona tega prepričanja, da je za Bolgare najboljše, ako se drže berolinske pogodbe. Ako bi se princ res napotil na Bolgarsko, skoraj gotovo bi se ta stvar začela razpravljati 1 moj velevlasti in angleška vlada bi se prizadevala, da se doseže porazum. Ali to ne bi tako lahko bilo, ker poročila iz Petersburga so taka, da nobenega upanja ni, da bi kdaj priznala Rusija koburškega princa za bolgarskega kneza. — Z Dunaja se 4. t. m. poroča, da je tam bivajoči Načevič zastopniku „Agence Ilavas" izjavil, da on vedno še veruje, da koburški princ pride v Bolgarijo, ali pred desetimi do dvajset dni tega ni pričakovati. Ako bi princ no mogel priti v Bolgarijo, potem bi sobranje vlado potrdilo in vojska bi sklope sobranja natanko izvršila. Vlada jo dosti močna, da moro red ohraniti. K a t k o v a slavi jo in se gorko spo-minajo vsi ruski časniki. Posebno nagla-šajo, da jo on kakor publicist prve vrste pridobil časnikarstvu politično veljavo in pomembo ter jo v kritičnih časih kazal javnemu menjenju in vladi pravo pot. V Moskvi je Katkova smrt zbudila splošno žalost. „Moskovski Listok" imenuje ga junaka ruske publicistike, ki je bil moč za tiste, ki bo bili na njegovej strani, največjega domoljuba in edinega tudi v zunanjih deželah priznanega zastopnika ruskega časnikarstva. — Tudi francoski časniki se Katkova gorko spominajo. Časnikarski sindikati in pariški študentje so Katkovej obitelji brzojavno izrekli svoje sožaljenje, liga patrijotov pa je poslala gosp. Doroulede v Potersburg k pogrebu. Tudi Boulanger in več bivših mnistrov so brzojavili svojo sožaljenje. Kaka in kako pomenljiva promemba v tako malo letih! Kdo bi o tem bil sanjal, ko so stali Francozi pred Sebastopolom ! V M a c o d o n i j i je v zadnjih časih zopet veliko gibanje. Ali so ros sami roparji kakor turška vlada trdi, a i je morebiti so kaj druzega vmes, o tem »e nočemo pričkati ; jasno pa je, da turška vlada, čo tudi ima mnogo vojske v Mace-doniji, ne more reda vzdrževati. Sicer je poslala ukaz oblastim v Monastir, Janino in Solun, naj na vso moč zatirajo roparstvo in tudi ima namen, naprositi grško, srbsko in bolgarsko vlado, da jpj pomagajo na mejah, a vho to menda malo koristi. Ko so Macedonija od Turčije odtrga, potem se uže napravi red, poprej pa ga no bode, ker pod turško vlado je red nemogoč. Iz Sudana so prišla poročila, da je nastopnik Mahdijev, emir Abdallah v velikoj stiski, ker so se njegovi pristaši razcepili v stranke. Vest je tudi počila, da so njegovi nasprotniki vzeli Kordofan in obsuli Omdurman. DOPISI. Iz Tomaja, 1. avgusta 1887. — Strašna suša nas pritiska; uboga živina pije smrad-ljivo gnojnico in ljudje morajo pol ure daleč po vode hoditi; ljudje' hodijo potrti okoli; turšica veni, trava je suha, da jo živina še ovoha ne. Res žalostno za ubozega kmeta, ki ima ves up in nado v dobrej letini. Tudi grozdje se mrvi in ajde in repe ne bo. Še hujše pak je po dolenjem Krasu in v tržaškej okolici. Res žalostno za ubozega kmeta. — Bog pomozi! Pri nas mlatijo ; žita je obilo, in mla-tiči urno udrihajo po zlatem zrnu. — Res ni ga nad domačega mlatiča, on pijo in poje, da ga jc lopo poslušati. Smešnice mu zmiraj na ustnih sede, in mesto počivati zapleše. Prav. Pa tudi če pride nevarnost, pokaže naš mlatič, kaj jo slovenski oratar. * * * V četrtek ob desetej uri nam milo zvonenjo živce in srce pretrese. Ogenj, ogenj ! glasi se po vasi. Kje ? V Šepuljah pri Turku. Hajd — rešimo kar je mogoče. Nesrečne cigareto so naredile velikansko škodo. — V sredo ao pustili delavci g. Turka na hlevu goreč ostanek umazanega tobaka. Tlelo jo vso noč, ne da bi bil kdo zapazili, še le v četrtek ob 10. uri zapazili so, da seno gori. Od vseh strani so vreli ljudje; ta jo nosil vodo, drugi to, tretji trame sekal itd. Nikdo ni bil brez opravka. — Zraven pa je burja pihala ter zanesla ogenj še na dve drugi hiši, št. 5, in št. 17. Vso tri hiše bile so h krati v strašnem plamenu. Dasi tudi nemamo gasilcev, vendar so ljudje čuda delali. Posebno so se odlikovali 4 mlatiči iz Tomaja. Ciril in Metod stala sta se bosa na pol gorečem tramu ter zmiraj dalje razprostirajočemu ae ognju protivila, — v nevarnoati živenje zgubiti; 20 letni mladenič je pal z strehe v avojej prevelikej požrtvovalnosti ter si nogo pobil, da je trikrh,t v omedlevico pal, prodno je domu prišel. — Hvala jim ! Hvala tudi ženskim, ki ao neprenehoma vodo noaile ter se v smrtno nevarnost podajale. Res, da ni je nad slovensko dekle. Vsi gasilci so se v resnici pokazali, da ao slovenski junaci in da ljubijo svojega bližnjega kakor samega sebe. Hvala gospodu Stoku iz Dutovljan, možu,, ki je bil za svoje zasluge že odlikovan od presvitlega carja s zlatim križcem, ter z svojim svetom in dejanjem povsod nav-zočen bil. Tudi žandarjem gre hvala, ker so bili nemudoma na mestu in so lepo skrbeli za red. Samo jednemu gospodarju je zgorelo blizu 000 centov sena; škoda znaša 0000 gld. žalibog, ni bil zavarovan, dasi prav so ga malo pred ognjem k temu silili. Št. 17 tudi ni bila zavarovana, le št. 5 pri „Slaviji". Čudno pa jo in le Bogu pripisovati, da ni vsa vas pri tej strasnej burji pogorčla. Bog nas varuj ognja! Šempas dne 28. julija 1887. — (P r e-drznost n e s k e r b n o mladine, in oholost, zavetnikov j n v n i h p I e-sov). — Dno 13. februvarja t. 1. ju namerjavala mladina bližne vasi Vitovlje praznovati * spomin nepozabljivega očeta vseh burk in norosti, slavnoga Kurenta, z javnim plesom ; da bi so jim pa moglo tako obnesti, kakor že enkrat popred, niso se oglasili na pristojnem mestu za potrebno dovoljenje, ter v ta nauien samo ustmeno večkrat moledovali pri svojem podžupanu, katori pa kot podžupan nema samostalne besede pri enacih zadevali in kdor le količkaj občinsko postavo umeje, ni mu troba obširnega razlaganju, da godčovsko dovoljenje izdaje le županstvo in no podžupan, kateri jo lo ud županstva. Na to, da so večkrat k podžupanu fantje Vitovljske vasi prišli moledovat,, kakor žo rečeno, rekel jim jo — kakor pravi poznavalec svoje častno službo — če slavno županstvo dovoli, da bodo fantje vasi Osek imeli tako veselico, gotovo ne bode tudi njim odrečeno, ako bodo kakor postava zahteva — prosili, fantje pa no glede na to, da v Oseku ni bilo nobe-noga plesa o pustu, in ne glede na to, da podžupan ne more jim kuj tacega dovoliti, in da tako dovoljenje ne more biti le ustmeno, napravili so z vso sijajnostjo na zgorej rečeni dan javen ples, poln radosti in poskočnega poželjenja, izr.cnadjeni s tem, ko je slavno tukajsno županstvo po naprosenej žendarmeriji iz Gorice vse veselje prestriglo in godce iz vasi odpravilo. Kaj poreče na to dragi čitatelj, ko ga mučim s tem že tako zastarelim poročilom o javnih plesih mej tem, ko ga bolj novejši dogodki zanimajo? Jaz pa rečem, da ni tako, če kdo opisuje katerega smrt in pogreb, kar so samo ob sebi umeje, more tudi povedati, kje da je bil rojen in vsled tega pravila moram tudi jaz povedati, da 0 zgorej omenjenim javnim plesom ni bilo še vse pri kraju. Mladeniči vaši Vitovlje, nahujskani po preučenih „zavetnikih" plesa, vložili so po svojem prvomestniku pri c. k. okraj-nej sodniji v Gorici tožbo, s katero so tirjali od podžupana svoje vasi povračilo jim prevzročene škode, ko je bil ples ustavljen, v znesku 74 f. 50 aoldov in tožbene stroške. Včeraj pa se je na ugovor toženega podžupana vršila ustna obravnava, pri katerej je bil, kakor že mora biti čestitomu bralcu samo ob sebi razumljivo, tožnik z svojo zahtevo zavrnen, češ, da ni njegova zahteva postavno opravičena in da za tako škode no more se nobenega povračila, posebno pa od podžupana — tirjati. Torej gosp. župani, ako vam jo res na srcu blagost svojih občinarjev, no dovoljujte nobenih plesov, ako pa se priredi v kakej vasi vašemu področju podvrženej kak ples, postavite se z vso ener-žijo nasproti, ker s tem pokažite, kaj da ste in kaj da lahko storite, ako le hočete, ker javni plesi so le v korist do-tičnemu krčmarju, drugim občinarjem pa v časno in večno zgubo. Košana dne 29. julija. — Včeraj je bil tukaj sklep šolskega leta/ ob 1/28 uri je bila šolska av. maša, kojo je bral čest. g. katehet Krek, na kori so izvrstno pele Šolsko deklice z obema g. učiteljima. Po sv, maši jo bil Tedeum; potem so šli otroci v šolsko prostore, kjer so je pričelo eolsko izpraševanje, naj poprej II. razreda, pod višjim učiteljem Božja, Navzoči so bili prečestiti g. M. Tor-kar, župnik, prečest, g. katehet Krek, g. šolski predsednik Spilar, in še nekaj dru-zih poslušalcev. Skušali so se otroci najprej v branji, brali so sicor dobro — samo premalo glasno. Kaj lepo so znali povest od Jakca (Postrežljivi deček) na pamet in tudi kaj se iz tega učimo; za tem se jo vršilo dekla-movanje; poskušalo seje tudi v računstvu; nekoliko iz živalstva in rastlinstva, o jedeh in pijačah itd. potem so peli več pesem in k sklepu cesarsko. Potem je pa čest. g. župnik delil šolska darila boljšim učencem in učenkam. Ko so II. razred umakne, prišel je vrli g. učitelj Punčuh se svojo četo iz I. razreda; zolo lepo in primerno je to nagovoril čest. g. katehet Krek, ter jih iz-prašcval iz veronauka; na vsa prašanja so otroci dobro odgovarjali. Zatem nam je v veliko zadovoljnost pokazal g. učitelj svojo setev, pač nikdo ni od teh drobljaucev toliko pričakoval. Otroci v tem razredu so živi ko lastavke, na prašanja točno in glasno odgovarjajo. Dobro so podučeni v zgodovini cesarske rodbine, o zgodovini kranjske deželo, tudi v računstvu so se skazali. Doklainovale so tri deklice in en deček, vsak jo svojo nalogo dobro izvršil; ena deklica so jo zahvalila v imenu vseh součenk, en doček pa v imenu vseh dečkov. Preskušnja so jo zaključila s cesarsko pesmijo, kojo ?o vsi otroci prav navdušeno peti, navzoči pa stojč poslušali! V resnici jo bil ta dan za našo deco dan veselja, kajti mnogo otrok je bilo ob-darovanih z lepimi knjižicami in podobicami, ker so se otroci res vrlo dobro učili. Posebna zahvala gre Čest. g. župniku, da na" jo blagovolil počestiti z svojim prihodom v tako silnoj vročini. Pred odhodom jo čest. g. župnik še otroke podučil, kako naj se vedejo doma in v cerkvi tor jih povabil na 18. avgusta k sv. masi, da bodo Zi>pet poli cesarsko pečeni. Orroci so veselo prikimali. Ko smo ziuolili še (Jospodovo molitev, razšli smo so prav zadoroljni s tem, kar smo videli in slišali. A. V. Domače vesti. Premeščanja in imenovanja. Okrajni sodnik Anton Giroueoli pl. Steinbrunn pre-premeščen jo iz Cirknega v Kanal, okrajni Zadnja „Kdinost* je „Salobardi*, da je v pn-seji sodnik g. Karol Dejak iz Podgrada v Se- tožnik Jakob, Dorigo Toroaš, Nemec An- Popravek, žano. Okrajnimi sodniki so imenovani sod-t d rej a, Ambrož Gregor, Dolenc Jakob, nesla vest po nijski pristavi: Sebastijan Ghira za Labin, j Foršič Jakob, Ozana Josip, Tauzel Fran, tržaških inženirjev bilo enoglasno dr. Ludovik Springsholr za Pulj, Hilarij i Vodopivec Anton, Marušič Josip, Devetak j sklenjeno, odposlati na ministerstvo spo-Baxa za Vodnjan, Alfred Czermak pl. Ei- j Fran. Vrlim našim rojakom čestitamo. I monico, v namen, da bi so zabranilo vpi-chcnfeld za Buzet, Fduard pl. Kuhačević j Vodstvo družbe SV. Cirila in Metoda 1 sevanje v tabularne knjige v drugem kot za Podgrad, Josip Milovčič za Cirkno. •»-"*—« . 1...... - Odlikovanje. Cesar je podeli! evan-geljskemu župniku v Gorici, Ernestu Schroll, zlati križec za zasluge s krono. tudi, da se nekaj denarja naloži v zavodu, Stiridesetletnico svojega pastirovanja koji ae je v tej zadevi vodstvu prijavil.— bodo prihodnji ponedeljek v Postojini (Cez nekaj časa dobe vse podružnice dru-praznovali naslednji gg. duhovniki : Martin žbino poročilo. — Barlič, beneficijat v p.; Ivan Hofstetter, Rusko petrolje se je uže začelo vo-dekan in častni kanonik v Postojini ; Jurij žiti v Indijo. Parnik „Svjet", ki je petro-Humar, župnik; Josip Jerič, umirovljeni j Ije tudi v Trst vozil, odplul je te dni župnik in urednik ; Janez Kapus, župnik : Ti..*.,«,« „ — .. Josip Krčon, župnik; Josip Klemenčič, katehet ; Jakob Razpotnik, župnik; Jakob Rus, dekan ; Mihael Tavčar, župnik ; Anton Vonča, ekspozit; Nikolaj Zitz, vojaški duhovnik in čaatni kanonik; Janez Želez-nikar, beneficijat. Prihod Čehov v Trst. Kakor smo o V Ljubljani imelo je dne 29. t. m. svojo laškem jeziku. To ni res, jaz som se pred-13. sejo. — Storili ao se potrebni koraki logu ustavljal in nasprotno glasoval, in 7. radi naše ljudske šole. — Dovolilo se je menoj še drug inženir. Pa saj veste, da izpred Batuma s petroljem v Indijo Tržaške novosti: Zopet „Mattino". Nesramnost naših tržaško-italijanskih „patrijotov" pri-kipela je uže do vrha. — Bog ve, 00 kojem potu jo doznal dičen naš „Mat tinott, da je bila dno 19. julija v Trstu svojem času oznanili, pride bodočega tedna j glavna skupščina družbe Sv. Cirila in Me-posebnim vlakom iz Prage okolo 510 Če-i toda, ker se sploh za nas jako malo za-hov v Ljubljano, Postojni in Trst. Mej i nima — vkljub renegatstva. Sedaj pa se temi gosti bode večina profesorjev, od- mu je našel naenkrat „dopisnik", koji j Ant. Metlika Klanec vetnikov, učiteljev, učiteljic, trgovcev,' obljavlja pod naslovom „Un grido d' al- j Ant. Valentič Opčina . obrtnikov itd. j larme" grozno novico, da so pred 14 dnevi 1 Miha Lavrenčič Trst , menoj še drug inženir, ra saj „Salobardi" in drugim takšnim listom ni verovati. Živic, inženir. (Radostno prijavimo popravek, ali opaziti moramo, da smo to vest izrično prinesli po „L'Alabardi". Ur.) IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali te-le gospodje: 81. „Ljubljanski Sokol" Josip Devetak, župan Tolmin A. GloboČnik Ljubljana . . Ig. Gruntar notar Logatec Iv. Dejak c. kr. pomorski nad-poročnik Senožeč . . . Dr. J. Ilrešovec Slov.-Gradec Ant. Siberna, Trst V Trst pridejo mili naši gosti v pe-' taborovali Slovenci v italijanskem Trstu, tek dno 12. avgusta o polnoči; dočeka ; da ^ se posvetu jo, kako bi se moglo to čiato in sprejme jih na kolodvoru poseben odbor vsili tržaških slovanskih društev. Program o sprejetju in bivanju bratov iz daleko Češke priobčimo v prihodnej številki. Za danes prosimo le vso našo rodoljube in prijatelje, da se udeleže sprejema na ko- lodvoru in da bodo odboru povsem pri roki Politično društvo „Edinost." Pred- J. Urbanija Dunaj prvi obrok Lav. Cvetnič Dunaj „ „ Gdčna. Justina Michelli Trst Juraj Pangerc c. kr. inspektor straž Trst ... 20.— 10.— 5.— 5.— 5.— 3.— 3.—• 2.— 2.— 2._ •j._ 1.— 1.— laško mesto posloveniti (!). Ta „dopisnik" pa ni zadovoljen samo z tako „raco" temveč se strašno jezi, da so se udeležili tega ] straž Trst............50 zbora duhovni, koji stojo v mestnej službi, Niko Pajalič Bršec .... * _.50 in ravno tako učitelji. Grozno je, da slavni I po zadnjem izkazu gl. 005._ naš magistrat, koji za ras (iredentarje j Skupaj -,r) 7^7 _ namreč) tako očetovsko skrbi, kaj tacega yAX prijetc darovo arčno 8e *ahvuljuje , prašanjo važno in nujno, | v Verra'benedetta", kajtf tukaj mu bodo , S'usjS ^ER odborniki in namestniki,; v kratkem času Slovenci se drugih skrbi ju|i, ampak ii..*proMio s., saim ostraSili kupo-seje, koja bodo v pro- nakopali! — Deluj, Mattino za „Pro val««, koji so izgub,ii v?.? »iiipunpi t r uupujo , , rj. dopusti. (!) - Jc-li temu ,grido d'allarmc" in priporoča za nadaljne doneske, sedništvo političnega društva Edinost po- treba komentarja.'' Ako se jo dotični „do- ■ y 'Prstu aVgnsta 1887 živijo za nedeljo dne 7. t. m. ob 10i/a j piknik" uže tako prestrašil, ko je čul, da A. Truden blagajnik uri v jutro vse odbornike in namestnike \ se bodo zraven otročjega zabavišča sčasom !--1-' k redovitoj seji, v kojej se bodo razprav- osnovala tudi slovenska ljudska šola, naj T r Ž n 0 p 0 r 0 Č i I 0. ljalo o uvedenju slovansčino v zemljiščne j raji takoj pobere svoja kopita ter se odpoti Kava. Sl< ji ivprejnsikhiva. dasimvno s^ja knjige. Ker jo to naprošeni so vsi ; da se udeleže te seje, koja bodo v pro- ■ muvupum — hhuunu z,a „riu »un-,.-, koji »o izgimui v«.- >;tnt t j - t r uupujc storili „delalskega podpornega društva" , Patria" — in ne vtikaj se v zadeve, koje i'U drobno. V.-ltk h r„ir..rn'ni pr.iv nič. 1 Via Molinpiccolo št. 1 t. niti najmanj „o brigajo! _ Bog ti daj ul^l,!/^)1^,^'™/, T Sola za babice V slovenskem jeziku srečo in — nekoliko tolerantnosti! j vadne, »/, srednje, tnalih zrn po f. 101 do so v tržaškej mestnej bolnišnici začne 1,1 N a g 1 a s m r t. Včeraj ob 9. uri je f 102.) — Na skladišču 08 000 met.' entov. oktobra. Tiste ženske, ki hočejo v to šolo napadla božjast agenta Karla Pardo, ravno i Novo priHjitalo nič. Oene: Rio in Santos prav j stopiti in dobiti tudi stipendijo, morajo se! kp je bil na stopnicah v Tergeateju. Po- i H10-118,"na l "ll-fr/nSJisL' dobra oglasiti pri okrajnem glavarstvu v tržaško | klicali so takoj zdravnika, koji mu jo j V16,'Campi n os "f. ' l lV—TlB^k« n Slu t'.S 1 lf! -občino pristojne pa pri tržaškem magistratu.1 puščal kri ter ga dal odpeljati na dom.—| Guutemala f. 121—123, Ceylon f. 135-115', Katera se hoče poduka udeležiti, mora Dve uri pozneje je umrl, ne da bi se bil Moccaf. 145-148 . . . ' i__• . ; i Hlf. .faltrt 7ivci hrti ■ Ini,. se oglasiti do 7. oktobra. Pekovska zadruga in magistrat. Dne 0. t. m. sklicali so naši pekovski pomoč-i niki zbor v prostore restavracije gledali-! šča „Fenice." Zbor je imel jako važno mej tein zavedel' Policijsko. Josip Z. alias Ril. .Iako živahna prodaja japonsko vrsti, koja je zelo priljubljena. Cene po ba/i. Italijanski pridelek »h v.vod >SI» opađii nima k'»pca. peki — Slovenci. — Predsedoval jo skup-1 leti težke ječe radi tatvino. _________ . . ____ ,____ ščini g. Vekoslav Moder, koji jo odprl Stradi iz Kopra bil je obsojen na dva T. pa pn2^Uir ^ ^rih?d j'"1 P*«»'koro Sa _1___________:___ jI „„. , F ,. J , . ( vec bi .»a, nadejati se je. da sa oena nekoi ko meseca ječe radi neopravičene prodaje llll2a. iPupretno f. 22 - 23.) Dobimo tudi novina. vh Bultnnin. Čujemo pa, da blago m nitS kaj Vabilo k tomboli, katero priredi Po-! Lvol^ckmSo^ 40nahteV'1 Zu,j mne ' nem trovoru važnost zadeve o koiei se imaio !8tn pa f. !>-0.fiU. v-mUI zaboj. Pumersnč ni. Mirodije uenremenjenH <*e v : Poper Singaporo t [>8—100, B itavia f B7 do Peiiui.g f d3-8l. Nag Ijevi cvec č f. 140 do 140 Kdor hoče nasprotovati izkulenim rednim sredstvom, gotovo no napravi usluge onim, Kalen nimajo dunurj.. v obilu Kur se N|»omi-njamo, bilo je vedno raz iih zdravil, koja so bi u na (jlasu kot domaju zdrav ia Napreduje pa znausivo in taku so se tudi isia poboljšala ter ko nastopila na m-sto mazila, kujeta ie pripravijul ovčar in nunie<'.ah lekarničarja R. Hrandt a. k-»j < so už; oliko let pri > bc nsivu juko priljuldj ne Prv zdraviliške uvtoriiete in več slo zdravnikov priporočalo jih kot najb Ijše. najprij iinjse m neš-kodljivo >ri'dstvo a n5finn| trupla. — Nikan t-ilaj poslušati obrekovanja iia-prnl ikov, am|iuK naj vsak poskusi švicarska krogijico lekarn turin H Braildta, kojf dobi v i^kurnah po 7d no. škatljica in prepričal s b,d iifpopisljivih muk, k ju nem trp*l vsled želo.lč.iVrt obolelosti veliko let; V3!i umetnost in v-da zdravnfŠtva obupala je nad menoj in gotovo bil bi danes už^ pokopan, ko bi ne našel rešilne rok* v tem neprecenljivem sredstvu, ki me je re- j šilo pogubne bolezni. H. Hermann, delovodju v tržaškem nrzenalu. Izdelovatelj poSilja jo v zaboječkih po 12 steklenie po I gld. :ttt kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpć p. t. naročniki. V steklenicah po 15 ne. se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prondini, lla-vasini, Hovis, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicich in Zunetti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. 31—50 Mesto zdravnika m aodnijski okraj Podffrad v Istri razpisuje se z letno plačo lOOO cfld. Zdravnik stanovali mora v Podgrailu, kjer je sedež okrajni sodni ji in drugim uradom, mora imeti svojo lekarno iu govoriti jeden slovanski j e z i k. Natančne j i pogoji lež<5 na ogled v podgradski občinski pisarni. Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v Podgrad (via Ilerpelje-Kozina) do 10. s e p t e m h r a t. I. P o d g r a d, dne 4. avgusta 18N7. Okrajni zdravstveni odbor. Dobiva se v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše dflo o slalsostl, oslabelih iivcih o sa-stopkih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah KAROL KHEIKKNBAOI 12 Braunsclnveig. 25 -52 Mnrijaceljskp želodečne kapljice. izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljivo do broto je posebno vpliv n jihov pri notečnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodec- nem kataru, gorečičo frznvci) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vnnju in gnjusu, glavobolu, (nko boli iz želodca) krč v želodcu, /.»basanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici jo z nakazom vred samo Sto nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 51 - SI l>i*. Drady liremMier, HI omva V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona Franjo Omersa, j trgovec v Kraniu. ima zalogo deželnih pridelkov: fižola, pra-i vega govejega masla, prosene kaše, ajdove 1 moke, krompirja, lanenega olja, ovsa, de-i tel jnegft in repnega semena. — Zraven i : tega kupčijo z lesom (deske smerokove in i mecosnove vsako vrste) itd. Po&tena po-| strežba, dobro blago in nizke cene. 4-5 i JULIJU G RIM M, i ' dežnik ar, Barricra Veccliia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za prospe, za jako nizko cene. — Solllčlliki: za gospode od 00 liovfi, naprej. — Naj-1 novejši „Entrecots" za gospe, svilnati in i pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz ; Kvile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo 1 se popravki za jako nizke cone. 101 —104 Piunione Adriatica di Sicurta v TrMii Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proli toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica druŠtv.i gld. i0.1* lifHcin In u i-tn del tneitr*iM'i tjfrni Annii 11»<* pvl p opri <■><»»•-roni I •• I i /" inr>i**ft ift ('o ii lom a.t.tfOHj nfr ovtsU 'ihimr p^ir'? cecit t v cr/i fjr"iit a H a utrnit n;a La Filiale della Banca Union M<>'#.14»Iko ?bt!»i*oi) s'incarica deli' acipnsto e della vendita
  • ri vsili bo- fl| [al Ljij p Kakor zdravilna voda. Radenska kisbi voda iiujt olji* kisnjica, kat> ra im« 3 preobilnonti kidllue v iastnej vo ti. na primer pri |lfji sr-dstvo proti hento-|tiI lesnih, knje imajo ^voj t mulj Uostobolju, kamnu v mehurju in ju neprf čitljivo ziiruvilu > ^r-rlstvo proti hento-roidum, prot.i bil^znun v [odeti, t'.revti'i irt zakisanju i" Ridoli »roti kataru iu |J}| i-Til i.ol»-ziiim na živc;ii — Najboljši prezervativ proti koleri In mrzlici. Kakor pijača med obedom. Radenski kisla voda jiako priljubljena pljuča, k»?r ima v srbi veliko obijen« khllne, nat/onn in zelo peni Ako se in^Šn z vinom ali Ml 1 sadnim sokom, nastane j iko it aiiilnti pija8n, kojo imenujejo: »mineralni _ nL| Šampanjec«. j^ri l/fl Kakor prezervativ. Jako v porabi je ta kisla voda kot zdravilo proti difteritisu, škr- ' laiu iu ošpicami, mrzli**! in koleri. ^-i LjTJ Kupelji iu stanovanj«. K u»elji se pripruvljajo iz kis'e vode, koja ima tudi Jeii «a v hj pj| m to v vsukej toploti. Vrlo doi.er uspeli so imel« tnk- kopelji proti kosto- (Tš [ri bolju, revmatizmu, ž^risk ini indeini itd Cuia gorke kot elji 3"> nč , kapeli v n I reki 10 nfi Li"pa soba /. pohištvom 30-80 no Restavracija dobra in po cjni.ijp: .m m t liter iidoiisk'i kig'*lic-* ima D'0'1 gr i • ov dtrfinjjlJ -uo-lciglega lltionu, t*> je ut« mera, k'Je se poBffr TlL| krtin tako 1-hko n>» pruk »r.ifi. 1'nskiini sliivnu«ii zdravniku G rr d» .s*> dakuznli, letiko viguko vrednotit ima t> Iti »oda v clruv*iv*neiu obziru P»lo* i j« on k«itl, koin J« * «1 <> l b»ltnki>' na k >stobnlju (loniilnoiuu pokriti i i.nrronom In Jih vrirel v r z'nj in kalin nairon in litlon 1'rvi in drugi nista na' anj nptis-ala mej t ~ I VI ko je lir r»»i v l rilki-tn Aatll i>'>p lun m nrtUr.il, Ph v.^poll pa Ji>i<)|jii iu prepričal st je, da ie b ile^een t.ikoj ponehala in kotiučnu tzgiuil , 0 taim o so prep lćiui tinti dru i /. ravniki. Zaloga : F. Plautz v Ljubljani ; Mnzzoli v Gorici, Celju in Mariboru. P. Sollinger, via Oeppa v Trstu 1 — 1 1,1 r P* tu. m n,.. it i m Ozdravljenje plučnih bolezni Tuberkuloze, (sulice, jelikc), naduhe, zaprte sape), po plinovi kroničnega bromhljalnega katara itd EXHALACIJI (po rektalnej injekciji). Najneverjetn *ji, skoraj n -doiegljivi idejal zdravnikov je z ovi m postopanjem popolnoma dosežen! O > osupljivih, nepogrešivih vsoehih sjovnre najjasnejše shdefta pismi slavnih profesorjev, koj i navedemo v kra'kem, toda kolik r mogoče z lastnimi besedami, in k >ta so bila tudi potrjen i no zdravniških listih tti - in inož"tn«tvu: Prof dr. Bergcoi. Po tridn ivnej plinovej ehalacijl po r ktalnej injekciji, iziiiitno pnjemanje kaVja iu izvržka. jioteni popolno prenehanje, — nrz'iea, pot in hriravost jrf posve izcrinoln. — Truplo AH re* 1 i vsaki teden za '/, - l K Ravno tako brzo o -druvljttiijH titdi pri «ta'pj, cd6 |»ri militimej tnherkoiozi. — Bolu>k se ozdravi ter more tudi iiiijt-ž?jiu posel zot»et upravljati — * Prof. Dr Carnil. 1'ri na luhi se ni.ire pol ure po plinovej exhala«*iji laglje sot'sti. — Ako s" < xl»aliu'ijn dalj* rahi. «*• unduha no povrne več. Zoper šnuicl iu naduhi je plinova exhalaeija i/kuš^no, izvrstno sredstvo" Ptof. Dr. Dujardla Beaumetz : «Cdo pri afoni^nem crlu. posdto dovtm mu po tuber-kulo i, so se v 2-U tednih zacelile otekline dasiravno je bila uži polovica pljuči ra-z iejtui h • Dr M. Langhlln vo lja iiolnice v Filadeltiji je vporabi! pllitovo exhalnc jo pri fiO. bolnikih, koji ho bili uže v najziulnjem stanju tuberkuloze in vsi no popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množe zruvmška ooroč Ih o srečnim ozdravi j nju, 'er je rn'un nuvadenih spri(x. val š - mnotfi> družili o*l slavnih profesorjev Tudi v c. k. jav el bolnici na Dunaja s* vporabljnje stroj za plinovo exhala*-tjo, — Imamo mnovo spričeval 'dira vel ih. C. kr iz d j. nriv str j za pli novo hx talaoijo (R-ctal-.I rt jeetnr) se dooiva z vsemi pripravami za pripravlj-nje [divi in z popisom za vporav i za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilfcrstasse N. 80/A Ozdravljenj- ni niti -17 ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. težavno, niti ovira vsakdanji posel. Ni nič boljšega! za ofirano i pospeševanje rasti las, k tik o r po Nj. c. kr. »p. Vol. cesarju Fian-Josipu ]. avstrijskemu itd. po e. kr. posebnemu privilegiju odliČena rodbinska pomada za jakost lasi, ;i()-u koja, rabeč jo redno, nagolih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeei lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; jo proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlošt; jih kodri in ne osivijo do visoko starosti. Velika posoda z napoto porabe v već jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlaatnik c. kr, privilegija. VVien, IX, Nussdorferstrasse 59, kamor se ima poslati pisma. .Tako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familien-Kraft-Pomade. MtttSOMIOtOOM J Proti hemoroidam! # Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi fl§ v prave A O MENIŠKE KROGLJICE S © (Pillole dei Frati.) w kri čisteče In proti hemoroidam, Q MF koje izdeluje P. Fonda A farmocista v Piranu Z* Prepotrebne za vsakega, kateri trni 9 rta hemoroidah, zaba-anju, hrezteŠ-A nosti, glavobolji, t* r sploit veliko sedi, ene čistijo kri in dober v spe h pot--jnjejo zasebna in zdravniška srečevala. koja so priložena z podukom za porabo vsukej škatljlci v > lovatisk^tn, VP netnlaem in italijanske it jeziku. ^ Prodajajo se po 20 nvft fkatljin« v • vsih lekatmh Trst, i Reke, kakor tudi Istre, Dalmae je, Goriške.a in A Trentii. 21-52 dobć zasebniki in častniki L^ksj iai hl(li na deže|j od 3oo gld< naprej od 1 — 10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Crodit-Oe8chiift, Graz. 5-25 : LIN1KA za spolne iu /.: lod-Oeve bob sti, ii:m;o;»e • okniEenja I osl tbenja mo?k" slabosti, polueij *, itječo vn lo. močenje postelje, puščanje krvi, zabl je v de. m za vs- bol.-zui m- hnrja. u niha in živcev. Tudi pismeno po najnov. j^em znanstvenem posto anju z neškodljivimi sre*!stvi 23-41-104 C. Stroetzcl, .specijalni zdravnik Lindan in Bodensee Lastnik društvo ,,Edinost", Jzdatelj in odgovorni urednik Fran Žitko. Želodečne bolezni ozdravi brzo ln posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pitači Da nI človek izvoli pravi |ek proti lodfinlm boleznim, p»