IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100din, polletna 50 din, četrtletna 25 din. Štev. 24, — Leto I. Murska Sobota, 4. avgusta 1949 Cena 2 din Mestna konferenca KPS v Murski Soboti Izvolitev Mestnega komiteja - povečanje budnosti in poglobitev dela osnovnih organizacij v mestu V sredo zvečer, dne 27. julija, je bila v dvorani OOP mestna konferenca Partije. Namen te konference je bil izvolitev mestnega komiteja, ki bo poglobil delo partijskih osnovnih organizacij v tovarnah, podjetjih in ustanovah. V zvezi z nalogami, ki stojijo pred komunisti mesta, katerih naloga pa ni samo delo v mestu, ampak delo po vseh gospodarskih in političnih vprašanjih tudi izven tovarne, podjetja ali ustanove, je podal smernice v svojem referatu organizacijski sekretar Okrajnega komiteja KPS tov. Jerman. V času, ko je usmerjeno težišče gospodarske politike na socialistično izgradnjo vasi je nujno, da prevzame vodstvo mestnih komunistov mestni komite, da razbremeni okrajni komite Partije in da s svojim delom, ki je usmerjeno predvsem na izpolnjevanje plana v tovarnah in podjetjih v izgradnjo članov-partijcev, v pravilno tolmačenje svetovnih dogodkov na podlagi pravilnega študija marksizma-leninizma, nudi pomoč splošni borbi za socializem na vasi, da z dosledno, pravilno in pravočasno agitacijo pomaga v izvedbi vseh gospodarskih nalog, da usmerja in vodi dosledno masovne organizacije, ki so močna opora ljudski oblasti v izvajanju vseh gospodarskih akcij. Potrebno pa je razumeti, da je to velika naloga, vendar izvedljiva in se v veliki pretežnosti izvaja že povsod; v vseh celicah, v kolikor ni v njej oportunistov. Moramo razumeti to, da je treba posvečati veliko pažnjo liku komunista, saj dejanja posameznika komunista ljudstvo marsikdaj posplošuje v Partijo na sploh. Vsi izpadi posameznikov pa so gradivo za klevete in napade reakcije, ki budno preži na vsak odklon, magari samo trenuten, posameznika partijca. To je sicer logično in tako vedno bo, kajti če reakcija ne bi skušala slabiti Partijo in ji kratiti ugled, ne bi bila reakcija in po tem takem ne bi imeli v graditvi socializma sovražnikov. Budnost je v teh časih, ko smo oblegani od vseh strani, mnogo bolj potrebna kot kdaj koli. Budnost in opreznost mora biti prav tako v naših vrstah — na znotraj, kot na zunaj. Posebno zdaj, ko se je usmerila klevetniška kampanja Informbiroja, ko je spoznala, da gonja proti takoimenovani Titovi kliki ni rodila uspeha, kajti »Titova klika« je vse ljudstvo, vsi narodi Jugoslavije, na sabotažna dejanja, na podtalno delo, kot se to vidi v pošiljanju nalomljenih dvigal Jugoslaviji, pošiljanju že vnaprej pokvarjenih strojev, kot jih je dobila »Proizvodnja nafte« v Dolnji Lendavi itd. Preprečiti so nam hoteli graditev industrije, graditev težke industrije in hoteli, naj ostanemo še v naprej agrarna dežela, ki bo odvisna od njih. Temu smo se uprli in v tem je vsa krivica. Marsikateremu pa vse to Še ni jasno. Celo med partijci se morda najdejo takšni, kljub temu, da mi več ne dvomimo v to, da gradimo socializem v svoji državi in da ga tudi bomo zgradili. Vso pažnjo pa je treba posvetiti ideološki vzgoji nas samih. Moramo poznati do temelja marksistično-leninistično teorijo, da ne bomo skrenili, da ne bomo zavzeli pot najmanjšega odpora, kot se tu in tam pojavi pri posameznikih-komunistih, ki polagajo premalo pažnje svoji izgradnji. Poudariti Je treba revolucionarno vlogo partijca. Komunisti morajo biti in tudi so tisti, ki trgajo vse spone preteklosti. Vsak posameznik komunist mora biti vzor, primer požrtvovalnega človeka, borca za novo in lepše življenje. Komunist mora biti tisti, ki je prvi v borbi za socializacijo vasi in ne samo v besedah, ampak z dejanjem. Komunist na vasi na primer nima kaj premišljevati ob vprašanju vstopa v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ker če premišljuje in dopušča, da nepartijec vstopi prej, pomeni, da ni komunist, da ni na čelu množice, da ne predstavlja vodilne sile. Partijska celica na vasi, v podjetju, v ustanovi mora biti širok mobilizator, organizator za izvedbo vseh političnih in gospodarskih nalog. Biti mora štab za povezovanje vseh masovnih organizacj, jim dajati smernice dela, odpravljati napake in pomanjkljivosti itd. Razviti dosledno borbo za izvajanje planskih nalog, skrbeti za delovno disciplino, razkrinkavati vse sovražnike proti graditvi socializma, pa bili to agenti imperializma ali iz druščine Informbiroja. Za 100% so presegii dnevne normo frontni brigadirji iz Dolnje Lendave v Vuzenici Iz lendavskega okraja je odšla frontna brigada v Vuzenico. Šli so gradit in delajo na dnu Drave, kjer so v polnem teku pripravi jalna dela za novo hidrocentralo. Z nesigurnostjo so šli od doma; vsaj večina se je poznalo na obrazih. Pojavljala se je zaskrbljenost: kdo ve, kje je Vuzenica in kakšno bo življenje tamkaj ... Zaskrbljenost je kmalu izginila. V Vuzenici pa je nastopilo pravo presenečenje, ko so jim odkazali stanovanje v zidanem provizoriju, kjer so nameščene postelje. Sredi sobe je miza s stoli, kakor se spodobi. Dobili so odeje in si uredili svoje začasno, enomesečno bivališče. še popis brigadirjev in že jih je čakala večerja. »Kdo bi si mislil, da nas bodo tako prijazno in tovariško pričakali?!« so se čudili V ponedeljek so prijeli za krampe in lopate ter se vključili v delovni kolektiv. Razbijali so skale, ki so popokale od eksplozije, ter polnili vagončke ali nalagali. samokolnice in odvažali. Čeprav Prekmurci niso navajeni dela v skalovju, jim je delo šlo hitro od rok. Normo so presegli že drugi dan četrti dan pa so presegli normo za 96 odstotkov. »Jutri moramo pritisniti še bolj, da presežemo normo za 100 odstotkov,« je predlagal Dolgoš Ludvik. Vsi so se strinjali in še bolj pritisnili pri delu. Sklep je bil izvršen. Brigadirji so zadovoljni, ponosni so na svoj doprinos pri graditvi industrije in graditvi elektrarne, ki bo dajala pogonske sile naši industriji in razsvetljavo našim vasem. Prekoračenje norme pa obenem poveča njihov zaslužek. Pri pogledu na žerjave in bager, od katerih vsak opravlja delo za sto rok, razumejo, zakaj naše vodstvo posveča največjo važnost težki industriji, ki nam bo dala stroje za mehanizacijo ostalih del. »Ko bi imeli več strojev, bi se ne bilo treba ljudem toliko mučiti.« »Da; in to ne bo le v industriji, ampak tudi v kmetijstvu, ker bo naša industrija proizvajala tudi kmetijske stroje .. .« Brigadirji iz vasi razumejo, saj so videli že poljedelske stroje, ki kosijo, da celo take so videli, ki žanjejo in obenem vežejo snope. Vedo pa, da je teh strojev še premalo, da bi lahko želi po vseh naših poljih, zato je treba pritisniti pri delu, da jih bomo naredili čim več in čim prej. Taki razgovori se razvijajo pri delu, med brigadirji. Radi bi vedeli marsikaj. Ker se med delom ni mogoče vsega pomeniti, so organizirali popoldanski študij. Študij se vrši na prostem pod gozdom, kjer posedejo in poležejo po travi. To je odmor za telo in duh. Študirajo različne stvari, vendar po planu. V enem mesecu vsak dan po dve uri se bo dalo mnogo predelati. Začeli so: »Kaj je marksizem in kakšen mož je bil Karl Marx.« Študij pa ne sme biti dolgočasen, zato ga predavatelj povezuje s šaljivimi, toda poučnimi stvarmi. Med brigadirji vlada zanimanje, kar je glavno, zato se bodo lahko še mnogo naučili. Škoda, da ni več brigadirjev, ki imajo v enem mesecu priliko seznaniti se in spoznati marsikaj, kar jim doma ni bilo jasno in zato niso vedeli, zakaj naša oblast izvaja najrazličnejše ukrepe, zakaj gradimo socializem in zakaj ga gradimo ravno tako, kakor ga gradimo. Kar največjo pozornost mora posvečati Fronta narodni oblasti. Po delti narodnih oblasti bodo ljudske množice ocenjevale značaj nove Jugoslavije. Danes je več takih primerov, ko zaradi nepravilnih postopkov posameznikov v organih narodne oblasti, zaradi premajhnega nadzorstva višjih organov nad nižjimi, zaradi pojavov samovolje itd. narodne množice v nekaterih krajih občutijo narodno oblast prav nasprotno od tega, kar jim govori Fronta in kar bi oblast v resnici morala biti. Naravno je, da so bile vse te slabosti v začetku nujne, zdaj pa več ne moremo trpeti liberalnega odnosa do teh slabosti. Razumljivo je, det v iniciativo množic ne more imeti zaupanja oni, ki se je vedno bal demokratične volje svojega ljudstva, ki nikdar ni veroval v ustvarjalne moči svojega naroda. Konferenca predsednikov KOZ okraja M. Sobota Čvrsta notranja organizacija -pogoj uspehom in razvoju zadrug Zadnja konferenca predsednikov KOZ in KZ ekonomij je pokazala, da bo treba usmeriti vse sile v organizacijsko in politično utrditev kmetijsko obdelovalnih zadrug. Konferenca, ki je v živahni diskusiji prinesla analizo dela in stanja v KOZ je prinesla sklepe, ki bodo nadaljnji kažipot za delo zadrug. SPLOŠNO STANJE S poglobljenim političnim delom so se tudi pri nas razvile v letošnji spomladi višje oblike zadružništva, to so KOZ. Trenutno šteje skoraj 10 KOZ z 21 ekonomijami, kar predstavlja 4.065 ha zemlje. KOZ so gospodarsko močnejše v dolinskih predelih, šibkejše v hribovitem predelu Goričke, ker prevladujejo majhna razdrobljena gospodarstva Čvrste so KOZ tam, kjer obstoja dobra Fronta, mladinski aktivi, ki usmerjajo vzporedno politično z gospodarsko borbo na vaseh. Take zadruge so n. pr. v Tešanovcih, Kramarovcih, Hodošu in še v nekaterih predelih. Kljub besni borbi s špekulativnimi elementi na vaseh si KOZ na splošno uspešno otirajo pot med zadružniki, kar se pojavlja pri zadružnih prireditvah, kmečkih praznikih žanjcev in koscev, ki so bile izvedene skoraj v vseh KOZ. Večina delovnega ljudstva že prihaja do spoznanja, da le le v zadružništvu pot v intenzivnejše gospodarstvo. ORGANIZACIJSKE OBLIKE Organizacijsko so najtrdnejše KOZ Pleština Nastija v Kramarovcih. Novi svet v Tešanovcih in še nekaterih, kjer imajo vzorno urejen brigadni sistem dela, obdržavajo redne tedenske seje upravnih odborov, dnevne sestanke brigadirjev. ki točno poročajo o poteku količini, kvaliteti opravljenega dela, vodijo točno kontrolo nad dnevnimi obroki krme pri živini, uvajajo norme. V zadružni pisarni visijo nazorno prikazani grafikoni, ki med drugim prikazujejo posameznim brigadirjem trudodni, učinek in delo posameznikov, kakor brigad skupaj. Za Tešanovci in Kramarovci ne zaostajajo zadružniki madžarske manjšine v Hodošu. V ostalih KOZ je uveden povsod brigadni sistem dela. sortirana živina razen KOZ Puconci in Gornji Petrovci. Seje upravnih odborov se vršijo povsod Vendar razen nekaj slučajev ne pošiljajo zapisnike na okrajne forume Nazorna agitacija in grafikoni še niso povsod uvedeni. Norme še niso uvedene povsod, k čemer pa se pristopa. Knjigovodstvo je povsod uvedeno, vendar je le delno na tekočem Upravni odbori pokazujejo premalo pažnje novim knjigovodjem, ki se še ne znajdejo. Napaka je tudi pri inštruktorjih OZKZ ki ne nudijo dovoljne po moči knjigovodjem KOZ. Najboljše je uvedeno knjigovodstvo v Tešanovcih, Kramarovcih in Hodošu. Slaba stran upravnih odborov je, da na polagajo dovoljne pažnje formiranju kreditnih odsekov, ki bi lahko pomagali pri hitrejšem razvoju gospodarstva na vaseh. Pohvaliti je treba KOZ Kramarovci, kjer so nekateri člani ob vstopu v KOZ vložili večje denarne zneske v kreditne odseke. Tako je zadružnik težak vložil 30.000 din. Nujno bo potrebno, da se odseki ustanovijo po vseh KOZ. Dejstvo je, da zadružniki gledajo ponekod nezaupljivo na kreditne odseke, kar je popolnoma zgrešeno. Vložen, denar je zlata rezerva, ki se obratuje gospodarski moči zadrug. Odseki sprejemajo vloge tudi od nezadružnikov. POLJEDELSTVO Žetva v KOZ, ki je je bilo veliko, se je s pravilno organizacijo dela izvedla povsod pravočasno. Ponekod so upravni odbori uspeli, da so zadrugam priskočili na pomoč pri žetvi privatniki, n. pr. v Fikšincih. Hektarski donos na splošno kaže dobro, posebno pri pšenici. Te-šanovska, topolovska in kramarovska pšenica bo v donosu uspešno tekmovala z zadružnim sektorjem. MLAČVA Zadruge se pripravljajo z vso doslednostjo na mlatitev, ki se je ponekod že začela Organizacijo pri spravljanju žetve so uredili tako, da so določili zbirne centre pri zadružnikih, ki imajo velike prostore drugod so pa skladiščili snopje pri vseh gospodarstvih, kjer obstojajo prostori. Z brigadnim sistemom dela bo letos mogoče hitro izvesti mlatitev. Pri mlačvi se bo torej odmerilo žito za prehrano zadružnikom, zasigural žitni semenski fond-sklad ostalo žito se bo dnevno odvažalo v zbirni center odkupnega podjetja. Zadružne mlatilnice 60 se pravilno pripravile ter izvršile predčasno vsa popravila tako. da bo lahko mlačev tekla nemoteno. ODBIRA SEMENSKIH PARCEL Ob pomoči okrajnega ekonoma so KOZ že v preteklem mesecu izvedle odbiro semenskih parcel Upoštevala se je analiza zemlje, površina parcel. Tako meri površina semenske parcele v Tešanovcih 9 ha za žitarice Težava pri odbiri je v tem, ker je Zemlja zadružnikov pomešana in razdrobljena med privatnimi parcelami Tam, kjer tvorijo zadružniki večino, se pripravlja komasacija žemlje, kar bo v veliki meri olajšalo planiranje. Pri težjih zemljiščih ima naj- večjo bodočnost sorta pšenice »Bankuti«, pri lažjih zemljah pa beltinska 831. Ostale kulture kažejo lepo, posebno lepe uspehe kaže krompir »Merkur« v KOZ Moravcih. Nadalje prevladujejo sorte Akersegen, Jubelj in Woltman. Sorta Woltman se je v Prekmurju že izrodila, zato jo bo treba izločiti iz naše zemlje. S pravilno odbiro semena bo omogočeno zadružnim gospodarstvom v prihodnjem letu ob intenzivni obdelavi dvigniti poljedelstvo na mnogo večjo višino. Uspehe obdelovalnih zadrug bo pokazala JESENSKA RAZSTAVA na katero se pripravljajo vse zadruge z vso doslednostjo. Razstava bo prikazala razvoj zadružništva v Prekmurju, uspehe v pridelkih, grafikone, štednjo delovne sile s strojnim delom itd. Pri vseh uspehih, ki smo jih navedli, pa se opaža pri mnogih upravnih odborih malomarnost in nezanimanje posameznikov za razvoj intenzivnega kmetijstva v zadrugah. Tukaj bo treba od strani OZKZ posvetiti več pomoči, in kontrole. Živinoreja Ena izmed najvažnejših gospodarskih panog v Prekmurju je živinoreja, ki ima pri dovoljni krmni bazi vse pogoje za uspešni razvoj. Trenutno stanje goveje živine v zadrugah je vsekakor premajhno. Dejstvo je, da so večja gospodarstva pristopila v KOZ s par repi živine, kar se občutno pozna pri fondu živine. Da se popravi stanje, so KOZ takoj nakupile večje količine plemenske živine, ki bi naj dala selekcijsko odbrani naraščaj. Forsira se simodolska pasma, ki za naš teren najbolj odgovarja. Ovira za hitrejši razvoj živinoreje so razdrobljeni zatohli hlevi privatnih gospodarstev, kjer je nameščena zadružna živina. Videč te nedostatke, so nekatere KOZ že začele z gradnjo novih hlevov, tako so KOZ Kramarovci že dogotovili modemi goveji hlev za 50 glav živine. Nadalje gradijo nove hleve v Dokležovju, adaptacije pa vršijo skoraj vse zadruge Letos se bo občutilo pomanjkanje silosov, silaže, zaradi tega bo treba nujno pristopiti k umetnim zasilnim silosom, ki se hitro in brez večjih stroškov lahko zgrade povsod na primemo suhem terenu. Tu in tam se opaža malomaren odnos do goveje živine v tem, ker se v poletnih dneh drži živina v zatohlih hlevih, ne da bi bila dnevno puščena na pašo. da se razgiba Te napake bo treba takoj popraviti Nadalje se je ugotovilo, da KOZ nimajo dovoljne kontrole nad obvezno oddalo mleka. Zato je bil prinešen sklep, da se s 1. avgustom 1949 uvede stroga kon- trola nad oddajo mleka, kontrolo najboljših mlekaric, od katerih se bo odbiral nadaljnji naraščaj. Nezadovoljivo je tudi stanje svinjereje, ki jo bo treba dvigniti za 50 odstotkov. Nekatere KOZ že pristopajo k temu, da odbirajo najboljše pujske za pleme. Delovnih konj imajo zadruge dovolj, večjo pažnjo pa bo treba polagati vzgoji majih živali, t. j. perutnine, kuncev. V goričkih predelih bo treba začeti z ovčjerejo, ki ima pri hribovitem terenu pogoje za razvoj. Z intenzivno živinorejo se bodo mnogo povečali dohodka zadruge in s tem ja-čalo njih gospodarsko stanje. SADJARSTVO Sadjarstvo je zadnja leta pretrpelo po kaparju San Jose ogromno škodo. V zadružnih sadovnjakih se opaža močna okužba. Upravni odbori bodo morali vložti vse sile za pravilno akcijo škropljenja. V goričkih predelih bo treba začeti s plantažnim sadjarstvom. To velja za KOZ Gornji Petrovci, ki ima lepe sončne lege, na katerih pa goji manj vredno divjo sorto (šmarnico), ki je zdravju škodljiva. Na njeno mesto bodo prišli breskvini nasadi, ki bodo z intenzivnim delom izpodrinili šmarnico. kulturno Življenje — pomoč koz Kulturno življenje je najbolj razgibano v KOZ »Bodočnost«, kjer imajo v okviru izobraževalnega umetniškega društva lepo knjižnico, uveden šah, ping-pong, nogomet, odbojko, tamburaško grupo, igralsko družino, ki že študira drugo prireditev. Zadružniki poslušajo skupno radio-oddaje, tudi študij je uveden. Nekaj slabše je v ostalih KOZ, vendar so tud tukaj povsod knjižnice, ponekod igralske družine. Študija nimajo povsod, kar pa bo treba uvesti. Tudi sten-časov in grafikonov primanjkuje. Zadružniki so polagali mnogo pažnje tekmam koscev, žanjcev, ki so bile uspešno izvedeno v vseh KOZ. Ponekod so bile prave manifestacije zadružništva, kakor n. pr. v Tešanovcih in Bakovcih. Študij bo treba nujno uvesti povsod. V jesenskem času in v zimi je dati še več povdarka študiju. V tem času se bodo vršili tečaji po vseh panogah gospodarstva. kakor po kulturno-prosvetni liniji. Trenutno nabirajo KOZ mladino za predstoječe trimesečne poljedelske in svinjegojske tečaje, ki se bodo vršili od 1. oktobra naprej v kmetijski šoli Rakičan. Za pravilno kadrovsko politiko bomo zagotovili KOZ mladi kader, ki bo politično in gospodarsko okrepil zadružno delo. Dopisništvo je še slabo razvito ter bo nujno potrebno, organizirati širno dopisniško mrežo med zadružniki. Pri organizacijski in politični utrditvi zadrug nudi okrajni forum OZKZ zadrugam uspešno pomoč v obliki obiskov, množičnih sestankov, aktivnih pomoči v reševanju gospodarskih problemov, nasveti, načrti itd. Napake okrajnih forumov so se pokazale v tem, ker se je posamezne KOZ takoj po ustanovitvi pustilo brez vsakodnevne pomoči in kontrole, kar je bilo vzrok, da so se vrinili na površje špekulanti, ki so nekoliko zavirali razvoj organizacijskih oblik zadrug. Tak slučaj je v Pucooncih in Gornjih Petrovcih, kjer so taki nergači s svojim razbijaškim delom kvarno vplivali ne ostale zadružnike. Ljudska oblast je take slučaje razkrinkala in obsodila. RAZŠIRITEV ZADRUŽNIŠTVA POMOČ FRONTNIH ORGANIZACIJ KOZ-OM. S pravilno ekonomsko politiko, ki se odraža v nenehni pomoči zadrugam kakor v prepričevanju nezadružnikov, se je situacija izboljšala v tem, da delovno ljudstvo na vaseh gleda na zadružništvo zdravo in v čim večjem zaupanju. S pravilnim odnosom do nezadružnikov, kar se odraža v tovarištvu in medsebojni pomoči, nekatere KOZ dosegajo, da privatniki nudijo aktivno pomoč pri njihovem delu. Velik odmev na konferenci je imelo poročilo KOZ Gornji Petrovci, ki je med drugim poročal, da bo s 1. avgustom 1949 začel delovati zadružni obrat za predelavo eteričnih olj iz smrekovih vršičkov, ki jih je v goričkem predelu več kot dovolj. Obrat bo dajal lepe dohodke KOZ Gornji Petrovci, celotnemu gospodarstvu pa bodo petrovski zadružniki dali dragocen izvozniški artikel, kar predstavlja še en korak k hitrejši socializaciji vasi. Ti uspehi nam kažejo, da je zadružništvo v Prekmurju kljub nekaterim napakam in pomanjkljivostim na pravilni poti borbe proti stari miselnosti in gospodarski zaostalosti naših vasi. ki bo s pravilnim delom spremenilo zaostalo Prekmurje v moderno socialistično gospodarstvo. T- L. Stran 2 LJUDSKI GLAS Murska Sobota, 4. avgusta 1949 V borbi z razdirači za novimi uspehi V kmetijsko obdelovalni zadrugi v Gornjih Petrovcih bodo predelovali borove vršičke v eterična olja Ako se pelješ z vlakom proti obmejni postaji Hodoš, se ti razprostira z leve strani krasen razgled položnih gričkov, posejanih z borovimi gozdički, med katerimi dajejo, pestro sliko števil* ni sadovnjaki ob raztresenih goričkih vaseh. Vlak obstane na naslednji postaji Gor. Petrovci. Ob postajnem poslopju stoje lepo zidane hiše bivših veljakov in gostilničarjev. Lepo je cvetela nekoč trgovina tukaj — toda samo za nekatere, ki so spretno izrabljali nevednega goričanca, ki je pod ceno prodajal svoje produkte. Vasica sama pa leži raztresena po položnem hribu. Posamezne bajte malih ljudi potuhnjeno čepe med belimi hišami petrovskih veljakov. Petrovčam so takoj po osvoboditvi dokazali, da ne bodo najzadnji ustanovili so kmetijsko zadrugo. Zadruga jo kaj dobro delovala, tudi špekulanti so se vrivali vanjo, vendar je v celoti služila svojemu namenu. Zato je skrbel tedanji predsednik tov. Smodiš, ki je postavil poslovanje zadruge na zdrave temelje. Tako je zadruga živela, bila borbo z raznimi špekulanti in prekupčevalci, ki so poskušali omajati zadružno poslovanje. Lepe uspehe je doživela zadruga posebno v lanskem letu, ko ]e vzorno rešila ogromne odkupe sadja in drugih pridelkov. Tudi kmetijski odsek pri KZ. je živahno deloval. Vendar se življenje petrovskih bajtarjev ni mnogo spremenilo. Mali človek je še vedno garal petrovskim kulakom-mogočnežem, Ljudska oblast je sicer razkrinkavala take primere, kar pa ni mnogo zaleglo. Zavednejši so odhajali v industrijo, tudi v šole je šla mladina — videč drugod lepše življenje ... Bilo pa je med Petrovčani mnogo takih, ki so pomišljali na ustanovitev KOZ, da se rešijo izkoriščanja in začnejo s samostojnim življenjem z veliko perspektivo v bodočnost Kot blisk se je v letošnja spomladi razneslo po Petrovcih. Stari Smodiš je ponudil zemljo v ekonomijo! Vaški veljaki so se spogledovali! Treba je pregovoriti starega Smodiša. Zlepa ni šlo. Stari Smodiš je videl mnogo sveta, bil je v Rusiji, videl je prednosti kolektivnega gospodarstva. Zato je bila njegova vera trdna, sklep neizpremenjen. Borba med petrovskimi veljaki in starim Smodišem ter njegovimi somišljeniki, se je nadaljevala. Kulaki so pričeli vpiti: »Smodiš je postal brezbožnik, komunist; kaj bomo s takim.« Tudi do besede mu niso dali. Stari Smodiš je molčal in jim ni odgovarjaj. Njegova polja, senožet, sadovnjaki pa so govorili; nihče nima takih pridelkov, kakršne ima zadružna ekonomija. In to je držalo. Mnogi so začeli misliti. Kaj ko bi se pridružili Smodišu! Ob tihih večerih posedajo možakarji po podstenjih svojih hiš ter se pogovarjajo o zadrugi. Nekdo je prinesel »Kmečki glas«. Ali vidiš, zemlja se ne bo odvzela kmetu, ako vstopimo v zadrugo — razpravljajo možakarji. Vendar noče biti nobeden prvi. Smodiš pojasnjuje, razlaga. Tudi na vaških sestankih, ki so zadnje čase zelo pogosti, jma besedo. Ne govori mnogo, ali njegove besede so naperjene v živo! »Vaščani, sedaj je čas! Ne bodimo poslednji. Ali ne vidite drugih vasi. Fikšinci Imajo KOZ, potem Bakovci, Tešanovci, Sebeborci. Zakaj se ne bi odločili še mi.« »Kaj boš ustanavljal zadruge v naših pasivnih krajih.« se je oglasil vse bolj nesigumo kateri. »Tudi v takih krajih se lahko ustanovijo zadruge. Imate krasne pogoje za sadjarstvo.« ugotavlja aktivist iz OZKZ Vaški špekulanti se umikajo. Sledi razburjen posvet v štiri. »Nič se ne da več spremeniti; treba bo v zadrugo.« večina tako hoče. USTANOVILI SO ZADRUGO »ENOTNOST« V soboto zvečer se je vršil občni zbor. Podpisali so pristopne izjave. Za predsednika je bil izvoljen izkušeni Kerčmar, ki je dolga leta garal v tujini po Franciji in Nemčiji. Tujina mu je dala mnogo izkušenj. Vse je kazalo, da bo petrovska zadruga prva utrdila organizacijske oblike. In to tudi bi, če ne bi sprejela v zadrugo nekaj razdiračev, ki so se potuhnili v zadrugo, češ da ne bo davkov in podobno. Ta skupina je počasi in pripravljeno začela podtalno borbo proti novo ustanovljeni petrovski zadrugi. Njih razdirajmo delo se je pokazalo prvič, ko so ustanavljali brigadni sistem dela. »Jaz že ne bom skupno delal,« je odbil mogočni Kerčmar Evgen, ki je vložil 17, ha zemlje. Ne bomo skupno delali, je odjeknilo še od dveh Kerčmarjevih sotrudnikov, Podelka in Koltaja, ki sta vložila vsak po 20 ha zemlje. Za temi so povedali svoje ostali zadružniki s Smodišem na čelu. »Mi pa bomo uvedli brigadni sistem dela, ker le na ta način bo teklo gospodarstvo.« In tako se je zabelo. Naslednje dni vidiš dve brigadi, na Čehi brigadirjev stoje najboljši zadružniki. Delo gre od rok. Za košnjo se začenja žetev. Brigade hite, čimprej je treba dokončati. Ob večerih po napornem delu odmeva pesem petrovskih brigadirjev. Novo življenje veje v mladi zadrugi. Štirje navedeni razdirači pa so delali po svoje. Vsak kosi na svojem. Cilj je: odvrniti ostale brigadirje od skupnega dela. Ne gre jim v račun, da so v zadrugi enaki z bajtarji, ki so vložili samo borne krpice zemlje. To ne more biti! Sanjajo še vedno o. starih časih, ko so vaški veljaki izkoriščali male ljudi, Tedaj je bila pravica na njihovi shrani. Sedaj pa je zadruga tul Čas teče. Pri večini zadružnikov se opaža složno delo, kar prihaja do izraza pri žetvi. Na drugi strani razdiralno hujskanje. Kerčmar in njegovi pajdaši še vedno delajo po svoje. Podtalno se pojavljajo vse mogoče parole — od Angležev, ki baje pridejo 6. septembra, do rubljenja posebnih predmetov, kar tu in tam zbega kakšno nezaupljivo ženico. Nergači nastopajo vse bolj odkrito. Tako se je pred nedavnim raz- neslo: »Vsak zadružnik bo moral podpisati rdečo legitimacijo, na kar se bo moral ločiti od žene in otrok. Družina ne sme več zahajati v cerkev.« Te parole so sicer nekoliko zbegale petrovske zadružnike, omajale pa jih niso. Dokazalo pa se je eno, in sicer, da so med poštenimi petrovskimi zadružniki nevarni razdirači, s katerimi je treba obračunati. Sredi te borbe pa se je petrovska zadruga »Enotnost« organizacijsko kakor politično - okrepila. Po žetvi se zadruga pripravlja na sortiranje živine. Zadružniki imajo nad 30 goved, 13 konjev in 25 svinj. Nujno bo treba povečati živinski fond, ker krmna baza je. Tudi v sadjarstvu, ki ima v KOZ Enotnost vse pogoje, vidijo petrovski zadružniki veliko bodočnost. Sedaj delajo proizvodni plan. Da pa zadruga gleda pravilno na izkoriščanje lokalnih surovin, to je gozdnih produktov, je dokaz, da začne s prvim avgustom 1949 obratovati v Gornjih Petrovcih zadružna tovarnica za predelavo eteričnih olj. Z deli so začeli na pobudo OZKZ-ja, tov. Mesariče Jožeta, že v lanskem letu. Obrat se sestoji iz lokomobile, parnega kotle, motorja za pogon velika slamoreznice, ki reže borove vršičke, ter iz dvaitisočlitrsikega destilacijskega kotla, ki sprejema surovine, to je vršičke. Proces destilacije traja 7 ur, kar da 3 kg dragocenega eteričnega olja, ki predstavlja dragocen izvozniški artikel. V nedeljo bo obrat spuščen v pogon. Poizkusi so se zelo dobro obnesli. Petrovski zadružniki so ponosni na svoj obrat, ki je prispevek k čimprejšnji izgradnji socializma. Zraven obrala pripravljajo kopalni bazen. Tudi sušilnico sadja s kapaciteto 20 vagonov imajo v načrtu v letošnjem letu. Ti uspehi zadružnikov kažejo, da zadruga Enotnost v Gornjih Petrovcih pravilno gre v novi čas, ki prinaša blagostanje tudi našim goričancem. Med goričkim ljudstvom je priljubljen izrek: »Enkrat je kupica polna do vrha«. To velja tudi za petrovske razdirace. Res, mera je polna njihovega razdiralnega. dela. T. L. OKLMS Ljutomer napovedale tekmovanje v čast 30. obletnici SK0J-a vsem OKLMS mariborske oblasti Okrajni komitet LMS Ljutomer poziva na tekmovanje vse okrajne komitete Mariborske oblasti v čast 30. obletnici SKOJ-a, in sicer po sledečih točkah: 1. Kateri okrajni komitet LMS bo izvedel na j večjo agitacijsko, propagandno delo in najbolj usmeril isto v zvezi s pripravami na 30. obletnico SKOJ-a ter seznanil vso mladino z zgodovinskim razvojem SKOJ-a. 2. Kateri okrajni komitet LMS bo izvedel največ predavanj po posameznih aktivih po programu in ostala politična ter strokovna predavanja. 3. Kateri okrajni komitet LMS bo nudil kmečko-obdelovalnim zadrugam čim več pomoči in ustanovil v času tekmovanja več kot dve kmetijsko-obdelovalni zadrugi; katera od teh dveh bo imela naziv »Kmečko-obdelovalna zadruga 30. obletnice SKOJ-a«. 4. Kateri okrajni komitet LMS bo v vsem okraju najboljše rešil organizacijsko strukturo aktivov in grup LMS in utrdil njih vodstva (KOZ, ŽE). 5. Kateri okrajni komitet LMS bo vključil čim več mladine v delo ljudske fronte na terenu ter s tem najbolj pomagal pri socializaciji našega podeželja. 6. Kateri okrajni komitet LMS bo v tem času organiziral čim več zdrave zabave, razvedrila, izletov in drugih zabavnih oblik, ki bodo vzgojno vplivale na mladino. 7. Kateri okrajni komitet LMS bo organiziral čim več kmečkih praznikov in to v pospravljanju jesenskih kmečkih pridelkov (košnja otave, trgatev itd.). 8. Kateri okrajni komitet LMS bo ob proslavi 30. obletnice SKOJ-a priredil najboljšo okrajno akademijo ter pri tem zajel čim več aktivov. 9. Kateri okrajni komitet LMS bo v času tekmovanja čim bolj razširil mladinsko organizacijo in ustanovil Čim več aktivov. 10. Kateri okrajni komitet LMS bo v času tekmovanja redno do vsakega 15. in 30. v mesecu pošiljal na oblastni komitet poročila o Izvajanju tekmovanja in doseženih rezultatih. V zvezi s tekmovanjem, ki se prične s prvim avgustom tega leta, naj oblastni komitet LMS formira tekmovalno komisijo, katera mora kontrolirati izvajanje tekmovanja in do 25. oktobra 1949 ugotoviti dokončne rezultate tekmovanja. M. I. Tromesečno tekmovanje v čast 30. obletnici SKOJ-a naj zajame vse aktive in Komiteje LMS ljutomerskega okraja Z ozirom na to, da se vrši meseca oktobra zgodovinska 30. obletnica SKOJ-a, kjer bomo pregledali delo in zgodovinsko borbo SKOJ-a od ustanovitve pa do združitve SKOJ-a in LM v enotno organizacijo, poziva okrajni komitet LMS Ljutomer vse aktive, komiteje in vso mladino okraja na tromesečno tekmovanje, katero bo trajalo od 1. avgusta do 25. oktobra 1949 po sledečih točkah: I. V p o 1 i t i č n o - i d e o l o š k e m delu: 1. Kateri mladinski aktiv bo temeljito preštudiral tekom tromesečja sledeče teme: V mesecu avgustu kmečka pravila o zadružništvu in zakon o zadrugah. V mesecu avgustu in septembru o ljudski mladini, komunist št. 3, kakor tudi za pravilno oceno NOB, komunist St. 3 in vse druge teme po programu (ter sklepe 13. plenuma). 2. Kateri mladinski aktiv bo seznanil vsakega mladinca s štatutom LMJ. II. Kulturno-prosvetno delo: 1. Kateri aktiv bo dal na koncu odkupa kulturno prireditev. 2. Kateri center bo po aktivih ustanovil največ dramskih, folklornih, pevskih in drugih skupin kulturne dejavnosti. 3. Kateri aktiv bo dal najbolj kvalitetno točko na okrajni akademiji za 30 obletnico SKOJ-a. 4. Kateri aktiv bo zajel največ mladine in najbolje organiziral kmečki praznik (košnja otave, trgatev itd.). 5. Kateri aktivi bodo organiziral! največ samostojnih izletov, okrajnih izletov, zabav in drugih razvedril mladini in kateri bodo tem prisostvovali z največjo udeležbo. III. Splošni del: 1. Kateri aktiv bo napovedal sorodnemu aktivu tekmovanje in kontroliral izvedbo istega. 2. Kateri aktiv bo dal največ mladine v produkcijo in delovne akcije (kjer še obstoji možnost). 3. Iz katerega aktiva bo sodelovalo največ mladine pri odkupu. 4. Kateri aktiv bo največ pomagal pri spravljanju poljedelskih jesenskih pridelkov. 5. Kateri zadružni aktiv ali grupa bo največ pripomogel pri postavljanju realnih norm in stoodstotno opravil delo po istih. 6. Kateri aktiv bo pravočasno razkrinkal delo razbijačev v zadrugah ter ostale vaške špekulante in povečal budnost nad istimi. 7. Kateri zadružni aktiv bo najbolj pomagal pri disciplini in utrjevanju zadrug. 8. Kateri mladinski aktiv bo dal največ prostovoljnih ur pri kapitalni izgradnji (gradnja skladišč, hlevov in druga prostovoljna dela). 9. Kateri zadružni aktiv bo pritegnil največ privatne mladine v zadrugo. 10. Kateri aktiv bo poravnal zaostalo članarino in plačeval redno vnaprej do vsakega 10. v mesecu. 11. Kateri aktiv bo sprejel največ Še neorganiziranih mladincev v organizacijo. 12. Kateri aktiv ali grupa bo v celoti dosegla ali presegla normo. 13. Kateri aktiv bo imel največ razglašenih udarnikov in pohvaljencev. 14. Kateri mladinski aktiv bo najbolj povezan s partijsko organizacijo in z vsemi množičnimi organizacijami in z upravnim odborom podjetij. 15. Predvsem delavski aktivi: znižanje polne lastne cene; proizvodne brigade, izpolnjevanje mesečnega, tromeseč- nega in letnega plana. 16. Kateri aktiv bo redno vsakih 14 dni pošiljal poročila o tromesečnem tekmovanju (prvo poročilo se pošlje do 15. VIII., naslednje do 30. itd). IV. Ljudska tehnika: t. Kateri kmečki aktiv bo ustanovil sekcije ljudske tehnike in zajel v njih največ mladine (strelsko zvezo itd.). V. Fizkultura: 1. Kateri mladinski aktiv bo ustanovil samostojen fizkulturni aktiv ali od katerih telovadnih sekcij (telovadne, kolesarske, odbojke itd.). VI. Predvojaška vzgoja: 1. Iz katerega aktiva se bodo obvezniki predvojaške vzgoje 100% udeleževali pred vojaških ur. V zvezi z razpisanimi tekmovalnimi točkami razpisuje OK LMS sledeče nagrade: 1. radioaparat in prehodno zastavico; 2. plug ali slično; 3. fizkulturni rekvizit; 4. pribor za odbojko; 5. knjižnice; 6. posamezne nagrade najboljšim mla- dincem in mladinkam ter inštruktorjem. Zaključno tekmovanje bo 25. X. 1949, kjer se bodo delile nagrade in bo komisija pregledala izid tekmovanja ob 30. Obletnici SKOJ-a. M. I. Pomoč kmetijsko obdelovalnim zadrugam -naloga masovnih organizacij v Ljutomeru Kakor povsod, tako je tudi v našem okraju napravil dež precejšnjo oviro za pravočasno žetev, ki pa je kljub temu že končana. Zadruge so se lotile vprašanja žetve z vso resnostjo, vendar se je pred marsikatero zadrugo postavilo pereče vprašanje, ali bo dovolj delovne sile, da se žetev pravočasno izvrši. Delovne sile pri nekaterih zadrugah manjka, predvsem moške delovne sile, ki pa je za žetev najbolj potrebna Kosilnica Vsled poležanosti žita ni mogla pomagati, bilo je potrebno preiti na osnovni način, t. j, s koso, toda ljudi za tako košnjo ni bilo dovolj. Za marsikatero zadrugo je bilo vprašanje žetve težko, toda najbolj pa za Stročjo vas in, Bolehnečeco, pa tudi Cvenska in Ljutomerska zadruga sta se borili s tem vprašanjem. Na pomoč so priskočili naši sindikati, ki stoje vedno v prvih vrstah v borbi za izvrševanje petletke. Tudi tem trenutku je pokazal delavski razred svojo visoko zavest. Ne žaleč truda in napora po svojem osemurnem delu v tovarni, je šel pomagat kosit žito, saj je to prav tako važna naloga izpolnjevanja plana, kot v podjetju. Delavstvo je dokazalo s tem ponovno, da je zveza med njimi in kmeti trdna, prav tako kot je to bila za časa NOB. Borci za izvrševanje plana, heroji dela-udarniki, so priskočili na pomoč zadrugi. S kamioni so se po dokončanem delu odpeljali na njive. Na polju so jih pričakovali zadružniki, ki so že pričeli s košnjo. Razdelili so si delo in že je zapela kosa. Tekmovanje, ki je stalni način njihovega dela v tovarni, se je tudi tukaj pokazalo. Tekmovali so posamezni kosci med seboj, kateri bo pokosil več. Tako so delali do mraka. Po končanem delu jih je pesem spremljala nazaj v mesto, a srca vseh so bila zadovoljna z mislijo, da so pomagali zadružnikom. Kako čvrsta je zveza delavca in kmeta, jasno in vzorno govore številke. 1541 prostovoljnih ur naših delavcev in nameščencev pri žetvi je dokaz te povezave. Vendar te številke še niso zaključene. Delo se nadaljuje. Dnevno odhajajo kamioni na našo vas, kamor hodijo pomagat naši sindikati. OZKZ, Mestna podjetja, OLO, Finančni sindikati, Tovarna usnja, Opekarne ter ostale podružnice sindikata tekmujejo med seboj, katera bo dala več prostovoljnih ur za pomoč kmetijsko obdelovalnim zadrugam. C. H. POPRAVEK Popravljamo napako, ki se nam je vrinila v prejšnji številki v dopisu: »Zbor frontnih gozdnih brigad«. Izpolnile niso plana 9., 11. in 13, brigada in ne kot je v 23. številki 9., 11. in 17. Uredništvo. Traktor je pomagal pri žetvi Nedaleč od Ljutomera leži vas s približno štiridesetimi hišami. Prebivalci so večinoma srednji kmetje, ki so letos spomladi ustanovili svojo obdelovalno zadrugo. Dolgo so sicer oklevali, preden so izrekli zadnjo odločilno besedo za vstop. Bil je vmes dvom in nepoznavanje zadružnega življenja. Ko pa je pristopil najnaprednejši gospodar v vasi, Magdič, so se vsi začudili. Poznali so ga kot razumnega človeka, ki veliko več ve, kot drugi in pretehta slednjo misel, preden jo izreče, in slednje dejanje, preden ga stori. Začudili so se, kako je mogel pristopiti prav ta, ko pa se je toliko govorilo, da v zadrugo stopajo samo neumneži, ki ne vedo trezno razsodili, preden se odločijo. To je zganilo marsikaterega. Sledili bo Magdiču. Oklevanja je bilo konec in pa tudi v uspehe ostalih zadrug v okraju so verjeli bolj kot preje. Začeli so z novim življenjem, preizkušali so se v novem zadružnem načinu dela. Sicer je bila marsikatera težava, toda volja je premagala vse. Vstopali pa so vedno novi. Veselje, s kakršnim so obdelovali zadružno zemljo, je bilo pravo, mogočno in je povedalo marsikaj več kot pa se je zdelo na prvi pogled. Začeli so pot, ki jim daje velike perspektive in optimistični občutek: lepo je življenje. Najbol; je prišlo do izraza v času, ko je pričelo zoreti žito, pripogibati bogato klasje k tlom v pričakovanju žanjcev. Zadružniki so se zbrali. Resno je bilo vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti. Velika polja žit, a malo delovne sile in pomanjkanje strojev. Zadružniki so sicer pogrešali tiste, ki so odšli v frontno brigado, toda niso godrnjali, čutili so se dovolj močne, da opravijo delo, pa če dajo vse sile od sebe. Na tihem pa so tudi verjeli v pomoč od strani množičnih organizacij in ljudske oblasti. Z vso vnemo so se zagnali v delo in šlo je hitro in uspešno, saj so delali po brigadno desetinskem sistemu. Vroče je pripekalo in pilo iz mladih teles pot in moč, toda zadružniki niso omagali. V žvižgu kose je bilo nekaj mogočnega, lepega, obetajočega. Sami niso vedeli, vendar jih je dramilo iz prvotne resnosti in vesel nasmeh se jim je kmalu prikradel na usta in pesem se je dvignila nekje globine in radost jim je razpenjala grudi. Rdeče rute deklet, ki so brale in povezovale snope, so v nenehnem ritmu dela veselo plapolale in bolj kot druge, je bilo slišati zvonki smeh brhke in vedre šaljivke Lojzke. V vsem tem je bilo obilje volje, moči in odločnost Na robu njive se je zaustavil starček in jih zadovoljno opazoval. »Oj, oj, to je mladost. Se starcu vzbudijo voljo pograbiti za koso.« Kimal je z glavo in premišljeval, kako le zmorejo toliko, ko pa so v časih njegove mladosti vse bolj počasi opravljali žetvo. pa so bili prav tako krepki. Ni mogel obstati ob robu njive. Počasi se je primikal žanjcem in vedno bolj ga je imelo, da bi se vpletel v pogovor z njimi, naj mu povedo, kaj je tisto, kar jih tako žene. Pa so mu dejali: »Delamo zase in za vse ljudi v naši državi. Gre za boljše življenje in pa nekaj je v nas, kar verjetno v vas ni bilo.« V naslednjih dneh so delali še z večjim elanom, toda vse prepočasi se jim je zdelo. Pa še oblačiti se je jelo polagoma in vsak dan bolj so zadružniki zaskrbljeno opazovali nebo. Ali bo ploha ali pa rahel dež. Oboje je za košnjo enako neprijetno. Pa so zaslišali nekega dne brnenje motorja in zopet se je zbudila v njih tiha misel: »To nam gre v pomoč traktor!» Da prihaja traktor, so dobro vedeli saj so dobro poznali brnenje traktorja. »Traktor! Traktor!« je šlo od ust do ust. Niso sicer vedeli, kam je namenjen, toda vsi so si želeli; da bi se ustavi) pri njihovih njivah. Traktor se je počasi bližal in res se je ustavil pri zadružni njivi »Ali sva prav prišla?« sta od daleč kričala traktorista. »Pa bosta res ostala pri nas?« so vpraševali zadružniki. »Seveda k vam,« sta živo odvrnila traktorista. Tone in Štefko —traktorista — sta obrnila traktor proti njivi, pripravila žetveni stroj in zadružniki so spoznali, da mislita resno, odložili so za hip kose in se približali. Motor je še močneje zabrnel, potegnil in zadružniki so umolknil. kot ob prazničnosti, se zagledali v stroj, ki je ob vsaki tretji sekundi iz- vrgel povezan snop. Hitro je delo na- predovalo in kmalu je bila široka plast požeta. Prijetno je bilo zadružnikom pri srcu in nova moč, pogum in volja jim je vzvalovila grudi. »Na korajžo!« je zaklical mlad fant in pograbil za koso. Val navdušenja je sledil njegovemu vzkliku. Razgreti obrazi so postali, še bolj rdeči, žile na rokah so jim bolj nabrekle in pesti so se ob ročajih kose še bolj stisnile. Vsakdo, ki jih je videl, je obstal in začutil, da so to ljudje, ki jih na tej zemlji doslej ni bilo srečati. V svoji radostni prešernosti so kosci hoteli tekmovati s strojem, pa ni šlo. Stari Kosi se je zadovoljno in poredno hkrati smejal in slišati ga je bilo: »To je vse kaj drugega, kot če je treba žeti s kosami. Kdo bi se meril? Če imaš oči. lahko vidiš, kaj stori stroju Vse življenje je bil Kosi neprijatelj strojne obdelave njiv. V njem je bilo zasidrano mnenje, ki ga je podedoval po očetu, da je vse, kar je staro, ustaljeno in preizkušeno pravlno in da so novotarije nekaj nepotrebnega. V zadnjih letih, ko se je o strojih mnogo govorilo, se je rad prepiral o tem s študentom Tončkom, kateri je vedno rad debatiral o novem življenju, o prednosti strojev in sploh mehanizaciji kmetijstva. Kosi si ni dal dopovedati, da je zemlja, obdelana s strojem bolj plodna in lepše obdelana, kot s starim načinom, ki je bil osvojen do zdaj. Ni dolgo, kar se je vključil v zadrugo ir videti je, da ga je prepričalo samo tisto, kar je videl lastne oči. Zato pa je o tem tembolj prepričan. Vedno večkrat je vzklikal kot sam zase v občudovanju: »Kdor ima oči, lahko vidi, kaj se pravi delati s strojem!« S pogledom je spremljal delo traktorja in ponavljal: »Ta živina pa požanje desetkrat več, kot pa mi.« Tudi naslednje jutro je prišel traktor. Vsi so ga bili veseli. Otroci so skakali v gručah okoli njega, ko je miroval in ga ogledovali. Otipavali so ga od vseh strani in vse hoteli vedeti in videti. Traktorista pa sta bila dobrodušna in sta pojasnjevala, kolikor se je dalo razumljivo za otroke. Včasih sta vzela enega ali dva od pionirjev s seboj in med potjo prijazno kramljala z njimi. Najbolj priljubljen pa jima je bil osemletni Janko. S svojim resnim pogledom je spremljal vsako kretnjo traktorista in videlo se je, da se hoče kar se da mnogo naučiti Dva dni pozneje je bila žetev končana in traktor je odbrnel na prej. Pomagati je bilo potrebno tudi drugim zadrugam. V teh dneh ie bilo videti na cestah kamione, polne ljudi. Bili so to uslužbenci iz uradov, delavci iz podjetij in ustanov in vsi so hiteli v pomoč k zadružnikom. In žetv je bila pravočasno končana, a zadružniki so začutili v pomoči enotnost, tisto česar nikdar do zdaj ni bilo. Bila je to borba kmetov in delavcev za izvrševanje petletnega plana, za boljše življenje in ta borba se še vedno nadaljuje in povezava med delavci in kmeti v ljutomerskem okraju vedno trdnejše. Š.V. Murska Sobota, 4. avgusta 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Nad 700 brigad rjev je prejelo priznanje Sračnjek Franč VII brigada Sv. Jurij, Perša Andrej VII brigada Sv. Jurij, Belec Vendel VIII brigada Fikšinci, Nemec Viljem VIII brigada Sv. Jurij, Marič Alojz VII brigada Sv Jurij, Bokan Anton VII brigada Sv Jurij, Šajt Štefan VII brigada Sv Jurij, Buček Jožef VII brigada Serdica, Holsedl Jože VII brigada Sv. Jurij, Benko Prane VII brigada Sv. Jurij, Lančaj Frida XV brigada Sotina, Gomboc Alojz XV brigada Sv. Jurij, Turha Hilda XV brigada Rogaševci, Buček Ema XV brigada Serdica, Fartek Marija XV brigada Serdica, Kikec Terezija XV brigada Serdica, Forjan Stefan XV brigada Serdica, Mekiš Štefan XV brigada Nuskova Smodiš Anton XV brigada Pertoča, Rajsar Ferdinand XV brigada Sv Jurij, Skledar Franč XV brigada Serdica, Hajdinjak Jože XV brigada Serdica, Horvat Marija XV brigada Ropoča, Donosa Jožef XV brigada Pertoča, Forjan Jože XV brigada Pertoča, Marič Jože VIII brigada Rogaševci, Ružič Mirko VII brigada Ocinje, Gaber Alojz XV brigada Pertoča, Nemec Jožef VII brigada Rogaševci, Kamnik Pepca II brigada Sotina KZ, Gaber Marija II brigada Kramarovci, Prelec Vika II brigada Rogaševci KZ, Luk Mihael V brigada Murska Sobota. Puhan Stefan V brigada Bogojina, Lebar Ivan V brigada Rakičan, Perša Ivan V brigada Brezovci, Rajbar Franc V brigada Tropovci, Grof Ludvik V brigada Sebeborci, Bodanec Anton V brigada Tišina, Fujs Matija V brigada Brezovci, Sarotar Janez V brigada Murska Sobota, Jelenovec Franc V brigada Krog. Goraiboša Viktor V brigada Murska Sobota, Žilavec Aleksander VII brigada Dolina, Vajda Aleksander VII brigada Dolina, Šinkec Koloman VII brigada Dolina, Šavel Irma VII brigada Vaneča KZ Pečarovci, Gomboši Vera VII brigada Murska Sobota, Horvat Bela VII brigada Dolina, Žekš Vince VII brigada Prosečka vas, Pok Rozalija VII brigada Murska Sobota DOZ. Sabotin Franjo II brigada OZKZ Murska Sobota, Klanjšček Žarka I brigada Moščanci, Zrinski Helena I brigada Moščanci, Dragor Josip IV brigada Gederovci, Ivanič Janez IV brigada Gederovci, Ivanič Alojz IV brigada Gederovci, Gerln Ivan četrta brigada Gederovci, Pivar Ivan IV brigada Gederovci, Bakan Štefan IV brigada Gederovci, Cigit Franc XIV brigada Puconci, Grof Franč XIV brigada Sebeborci, Kološa Rudolf XIV brigada Andrejci, Kučan Janez XIV brigada Andrejci, Kardoš Ludvik XIV brigada Andrejci, Peček Alojz XIV brigada Sodišinci, Kreft Jožefa XIV brigada Murski Petrovci, Lejko Koloman XIV brigada Sodišinci, Maček Franc XIV brigada Murski Petrovci, Grah Franč XIV brigada Gradišče, Pavlinjek Ema XIV brigada Sodišinci, Jug Franč XIV brigada Gederovci, Botnjak Stefan XIV brigada Krajna, Polak Marjeta XIV brigada Gederovci, Kos Karel XIV brigada Krajna, Skalič Jakob XIV brigada Krajna, Bencik Ludvik VIH brigada Tešanovci, Er-niša Josip VIII brigada Tešanovci, Peček Ludvik VIII brigada Tešanovci, Lipič Štefan VIII brigada Moravci, Šavel Rudolf VIII brigada Tešanovci, Kodila Franc X brigada Kupšinci, Durič Marija X brigada Moravci, Sapač Štefan X brigada Dankovci, Rehn Ludvik X brigada Kupšinci, Kelemen Rudolf X brigada Nemčavci, Prem Karel X brigada Dankovci, Janža Štefan X brigada Kupšinci, Pinter Emil X brigada Nemčavci, Vagner Ernest X brigada, Sebeborci, Pinter Jože X brigada Sebeborci, Poredoš Janez II brigada Murska Sobota cestar, Zaplatič Štefan II, brigada Murska Sobota, Dolinar Ivan II brigada Murska Sobota, Horvat Janez II brigada Murska Sobota, Sebek Ladislav II brigada Murska Sobota, Batori Helena II brigada Gederovci, Kos Aleksander II brigada Murska Sobota, Dervarič Ivan II brigada Murska Sobota, Gjergjek Karel XVIII brigada Borejci, Vereš Štefan V VXIII brigada Borejci, Jančar Anton V brigada Bakovci, Kerčmar Janez V brigada Kukeč, Kos Štefan V brigada Gorica, Vohar Ferdinand V brigada Murska Sobota, Karas Marija VII Murska Sobota Mlekopromet, Slivnjek Geza VII brigada Vaneča, Banfi Arpad VIII brigada Vaneča, Zelko Alojz VII brigada Prosečka vas, Kuplen Ivan Vil brigada Prosečka vas, Idič Ernest I brigada OZ KZ Murska Sobota, Srečko Gorjan XVI brigada Murska Sobota, Hakl Janez XV brigada Murska Sobota, Šebjanič Ludvik XIV brigada Sodišinci, Luk Stefan VI brigada Murska Sobota, Flegar Franč V brigada Murska Sobota, Jug Karel V brigada Murska Sobota, Muc Ivan II brigada Murska Sobota, Serec Franc II brigada Murska Sobota, Franko Bela VIII brigada Murska Sobota, Kuzma Ferdo XIV brigada Murska Sobota, Gjergjek Aleksander Stefan VII brigada Poznanovci, Matjašec Matija III brigada Bratonci, Maučec Anton III brigada Gančani, Virag Mihael III brigada Beltinci, Kozak Stefan III brigada Beltinci, Forjan Alojz III brigada Lipovci. Gruškovnjak Martin III brigada Beltinci, Kolar Ivan III brigada Lipovci. Balažič Vince III brigada Beltinci, Lukač Stefan III brigada Lipovci, Gal Stefan III brigada Beltinci, Kolar Ivan III brigada Lipovci, Vereš Stefan III brigada Beltinci, Jemeš Alojz III brigada Lipovci, Gruškovnjak Drago III brigada Beltinci, Kavaš Matilda III brigada Beltinci, Koren Franč III brigada Beltinci, Horvat Alojz III brigada Lipovci, Tivadar Stefan III brigada Lipovci, Legen Mihael III brigada Bratonci, Koter Šte-fon IV brigada Ižakovci, Šeruga Matija IV brigada Ižakovci, Baša Anton IV brigada Melinci, Jerebic Marija IV brigada Melinci, Bokan Anton IV brigada Dokležovje, Lipič Stefan IV brigada Dokležovje, Kuzma Martin IV brigada Melinci, Forjan Anton XV brigada Gančani, Maučec Katica XV brigada Gančani, Maučec Katica XV brigada GanLebar Franč X brigada Beltinci, Krapec Franc X brigada Ižakovci, Zver Anton X brigada Ižakovci, Kouter Mirko X brigada Ižakovci, Mertik Marija X brigada Ižakovci, Krapec Ivan X brigada Ižakovci, Horvat Ilonka X brigada Ižakovci, Horvat Franč X brigada Ižakovci, Zorko Janez X brigada Ižakovci, Vinkovič Stefan V brigada Gančani, Kočar Stefan V brigada Beltinci, Kalamar Lojze XII brigada Bratonci, Gregor Franč IV brigada Dokležovje, Penhofer Ernest III brigada Beltinci, Glavač Jože III brigada Beltinci, Lončar Geza II brigada Beltinci, Žekš Jože II brigada Beltinci. Počič Evgen I brigada Fokovci, Votek Franc I brigada Fokovci, Dora Ema II brigada Čikečka vas, Kranjec Zoltan II brigada Ivanovci, Varga Geza I brigada Ivanševci, Vereš Koloman I brigada Prosenjakovci, Jambor Adolf I brigada Selo, Šiplič Štefan I brigada Vučja gomila, Kerčmar Aleksander I brigada Selo, Ferencek Aleksander I brigada Vučja Gomila, Lovrenčič Stefan II brigada Vučja Gomila, Forjan Marija I brigada Selo, Hari Jože I brigada Selo, Molnar Aleksander I brigada Selo, Kandal Josip I brigada Vučja Gomila, Gergorič Aleksander I brigada Selo, Kučan Ludvik I brigada Ivanševci, Kutoša Aleksander I brigada Selo, Celec Elek I brigada Gornja Lendava, Recek Jožef IV brigada Krplivnik, Recek Janez IV brigada Krplivnik, Recek Jurij IV brigada Dol. Slaveči, Huber Ludvik IV brigada Krplivnik, Škodnik Koloman IV brigada Gornja Lendava, Rajbar Josip IV brigada Gornja Lendava, Rajbar Josip IV. brigada Gornja Lendava, Hul Leopold IV brigada Gornja Lendava, Grah Franc IV brigada Kuzma, Gabršek Franč IV brigada Kuzma, Grah Josip IV brigada Kuzma, Recek Štefan IV brigada Kuzma, Bunderl a Karel IV b. Kuzma, Kular Ernest IV brigada Kuzma, Rac Alojz IV brigada Gor. Slaveči, Sukič Janez IV brigada Vidonci, Škaper Anton IV brigada Vidonci, Horvat Franc IV brigada Dol. Slaveči, Zataj Ludvik XV brigada Gornja Lendava, Domjan Anton VI brigada Dolnji Slaveči, Lovenjak Franc VI brigada Dolnji Slaveči, Recek Ivan VI brigada Dol. Slaveči, Lovenjak Jurij VI brigada Vidonci, Volf Viktor XVIII brigada Vadarci, Grah Srečko VII brigada Gor. Slaveči, Sever Aleksander XVI brigada Gor. Lendava, Rac Rudolf IV brigada Got. Lendava, Drganc Janeza Franč VII brigada Vidonci, Kočar Anton VII brigada Dolič, Lovenjak Jožefa Stefan VII brigada Vidonci, Gomboc Rudolfa Franc VII brigada Vidonci, Gorza Koloman VI brigada Lončarovci, Kučan Ivan VI brigada Križevci, Čahuk Ludvik VI brigada Križevci, Čahuk Ludvik VI brigada Križevci, Kerčmar Aleks VI brigada Križevci, Kučan Zoltan VI brigada Križevci, Kuronja Josip VI brigada Križevci, Flisar Janež VI brigada Križev- ci, Horvat Peter VI brigada Križevci, Koltaj Elek VI brigada Križevci, Horvat Ernest VI brigada Križevci, Hajnič Karel VI brigada Domanjševci, Šanca Ludvik VI brigada Domanjševci, Gubic Aleks VI brigada Domanjševci, Šanca Elek VI brigada Križevci, Temlin Viljem VI brigada Kuštanovci, Vukanič Gregor VI brigada Košarovci, Pozvek Josip VI brigada Košarovci, Flisar Ida VI brigada Košarovci, Šinkec Janez VI brigada Košarovci, Čarni Aleks VI brigada Kančevci. Škerlak Viljem VI brigada Kančevci, Malačič Ludvik VI brigada Kančevci, Novak Ludvik VI brigada Kuštanovci. Novak Vlado VI brigada Kuštanovci. Nikola Karel XII brigada Križevci, Pasičnjek Štefan XII brigada Križevci, Zavec Zoltan IT brigada Kuštanovci, Škerlak Ludvik VI brigada Domanjševci, Kerčmar Ludvik VI brigada Križevci, Flisar Karel V brigada Košarovci, Kovač Janez XIV brigada Bodonci, Dervarič Janez XIV brigada Bodonci, Makari Ludvik XIV brigada Bodonci, Hari Franč VIII brigada Krašči, Horvat Marija II brigada Beznovci, Vučak Geza XVIII brigada Horvat Bela XVIII brigada Skakovci, Ritoper Ernest XVIII brigada Strukovci, Car Aleksander XVIII brigada Strukovci, Fras Karel XVIII brigada Skakovci, Dervarič Štefan XVIII brigada Vadarci. Sapač Karel XVIII brigada Skakovci, Svetan Franč V brigada Vadarci, Žbil Viktor XVIII brigada Skakovci, Vogrinčič Alojz XVIII brigada Vadarci, Benko Alojz VIT Domajinci. Šinko Jožef VII b. Domajinci, Benko Franc VII brigada Cankova, Fenos Jožef VII brigada Cankova, Nemec Friderik VII brigada Korovci, Žilavec Jožef VII brigada Korovci, Makari Stefan I brigada Bodonci, Vrečič Rudolf XVIII brigada Strukovci, Huber Justina XV brigada RZ Krašči, Opaka Anton X brigada Gerlinci, Bertalanič Franc X brigada Skakovci. Flisar Anton VIII brigada Domajinci, Molner Karel VIII brigada Cankova. Šiftar Geza XVIII brigada Zenkovci, Madjar Franč XV brigada Krašči, Čerpnjak Štefan XVII brigada Trdkova. Ropoša Josip XVII brigada Trdkova, Časer Štefan XVII brigada Neradnovci, Gubič Štefan XVII brigada Trdkova, Lešič Janez XVII brigada Trdkova. Lešič Karel XVII brigada Trdkova, Emberšič Alojz XVII brigada Trdkova, Lang Štefan XVII brigada Trdkova. Berke Gabriel XVII brigada Šalovci, Balek Jožef V brigada Neradnovci, Balek Štefan XVII brigada Neradnovci, Kozic Evgen XVII brigada Peskovci, Andrejek Janez XVII brigada Neradnovci, Ružič Aleks XVII brigada Peskovci, Zrim Štefan XVII brigada Trdkova, Bunderla Jožef XVII brigada Trdkova, Novak Franc XVII brigada Ženavlje, Andrejek Ernest XVII brigada Neradnovci, Balek Koloman XVII brigada Peskovci, Sukič Jože XII brigada Martinje, Kozar Jožef XII brigada Martinje, Zrim Štefan XII brigada Trdkova, Zrim Jožef XII brigada Trdkova, Časar Deneš XII brigada Ženavlje, Kuhar Karel XII brigada Martinje, Kerčmar Ludvik XII brigada Ženavlje, Bunderla Marija XII brigada Trdkova, Časar Franc XII brigada Boreča, Bačič Janez X brigada Stanjevci, Bedek Terezija II brigada Boreča, Kovač Janez XVIII brigada Adrijanci, Kovač Karel XVIII brigada Adrijanci, Balek Franč XVIII brigada Adrijanci, Matuš Ludvik XVIII brigada Adrijanci, Matuš Franc XVIII brigada Adrijanci, Smodiš Josip XVIII brigada Adrijanci, Kovač Josip XVIII brigada Adrijanci, Bočkovec Karel XVIII brigada Adrijanci, Kodila Alojz VII brigada Šalovci, Županek Ludvik XVII brigada Gornji Petrovci, Kerčmar Štefan XVII brigada Gor. Petrovci, Kerčmar Aleks XVII brigada Gor. Petrovci, Kardoš Ludvik XI brigada Lucova, Trplan Vendel IX brigada Čepinci, Kuzma Bela X brigada Piževci, Benko Franč X brigada Gor. Črnci, Dravec Franc X brigada Gor. Črnci, Kuzmič Bela X brigada Puževci, Žibrik Jože X brigada Puconci, Železen Ludvik X brigada Lemerje, Drvarič Štefan X brigada Lemerje, Melin Ernest X brigada Zenkovci, Moreč Ivan X brigada Gorica, Kosednar Jože X brigada Bodonci, Moreč Stefan X brigada Puževci, Drvarič Viktor X brigada Gorica, Neštetski Ludvik X brigada Bodonci, Vlaj Mihael X brigada Zenkovci, Kuhar Franč X brigada Puconci. Vrtič Marjeta XII brigada Gor. Lendava, Štajer Etelka XII brigada Gor. Lendava, Fartek Ludvik XVI brigada Dol. Slaveči, Markač Franc XVI bri- gada Dol. Slaveči, Potočnik Marija XVI brigada Dol. Slaveči, Norčič Ernest XVI brigada Dol. Slaveči, Gomboc Jožef XVII brigada Dol. Slaveči, Bokan Karel XVI brigada Dol. Slaveči, Juhnok Sonja XVI brigada Gor. Lendava, Graf Avgust XVI brigada Gor. Lendava, Semter Franc XVI brigada Gor. Lendava, Fartek Ludvik XVI brigada Kuzma, Košelin Mihael XVI brigada Radovci, Eržen Miloš Beltinci, Recek Ernest, XVI brigada Dol. Slaveči. Knap Franc XVI brigada Dol. Slaveči, Žujs Jožef XVI brigada Dol. Slaveči, Šafer Karel XVI brigada Kuzma, Vučkič Ivan XVI brigada, Gradišče, Bunderla Rudolf XVI brigada Kuzma, Ratnik Leopold XVI brigada Vanča vas, Celec Aleks XVI brigada Gor. Slaveči, Gaber Marija XVI brigada Gor. Slaveči, Fartek Alojz XVI brigada Dol. Slaveči, Košelin Franc XVI brigada Kuzma, Celec Franč X brigada Gorica, Hakli Janez X brigada Bodonci, Rot Ernest X brigada Gorica, Temlin Ludvik X brigada Gorica, Trikšar Ludvik X brigada Predanovci, Makari Karel X brigada Bodonci, Jerič Jože Dokležovje, Kavaš Matija Beltinci, Cipot Franč Beltinci, Sečko Franc Murska Sobota. Štab divizije. MLADINSKI VESTNIK Poživeli delo mladinskih aktivov - namen tekmovanja za mladinski teden Aktiv mladine mestnih podjetij Mladinski aktiv Mestnih podjetij je zelo marljiv pri delu. Člani tega aktiva so predvsem vajenci in pomočniki v raznih Mestnih podjetjih, kakor v čevljarstvu, šiviljstvu itd. Njihov aktiv je eden izmed najboljših v mestu in to mesto hoče tudi obdržati Prvi so se odzvali pozivu za pomoč pri žetvi kmetijsko - obdelovalnim zadrugam. Udeležba sicer ni bila 100%, toda tisti, ki so delali, so svoje delo opravili vestno, Ker se mladina soboških aktivov pripravlja na mladinski teden, ki se bo vršil koncem avgusta, je tudi ta aktiv pričel s pripravami. Na sestanku, kjer so obravnavali priprave za ta teden, je vsak mladinec z navdušenjem sprejel njemu dodeljeno nalogo. Ko pa je tov. sekretar še poudaril, da bo aktiv, ki se bo na mladinskem tednu najbolj izkazal, prejel prehodno zastavico, so vsi enoglasno vzkliknili: »Naša bo!« Vedeli sicer še niso točno, kakšne naloge stojijo pred njimi, vendar so že v naprej sklenili, da mora bili prehodna zastavica njihova. Ko jih je tov, sekretar seznanil s programom za mladinski teden, so vsi pristopili k izdelavi načrta, kaj vse in kako bodo naredili. Tov. sekretar je predlagal, da bi pripravili kulturno prireditev, ki naj bi izpolnila cel večer. »Igro se že učimo«, je vzkliknila mladinka Anica. »Mislim pa, da bo prekratka za cel večer«, je končala z obžalovanjem. »Še nekaj drugega moramo pripraviti«, se je oglasil Janez in predlagal recitacije in plesne točke. Glede plesnih točk se niso mogli zediniti, nekateri so predlagali ruski ples, drugi kola in tretji spet poljubne baletne točke. Končno so prepustili odločitev tovarišici, ki bo prevzela priprave za kulturni nastop, ter prešli k naslednji točki, to je k fizkulturi. Pripraviti se bo treba za tekme v nogometu in odbojki Fizkulturni referent je poročal, da se vaj udeležuje le par članov, S katerimi pa se je nemogoče pripraviti za tekme Splošno je bilo zanimanje za fizkulturo mnogo manjše kot za kulturno prireditev. Zato se je oglasila Anica: »Kaj mislite, da je dovolj, če se pripravite samo za kulturno prireditev? Prehodno zastavico bo dobil tisti aktiv, ki bo v vseh panogah najboljši.« In že so se vsi vneto pogovarjali, kdaj bodo imeli vaje v nogometu in odbojki. Niso pa pozabili na šah, saj je njihova priljubljena igra. Pred zaključkom sestanka so se vsi obvezali, da bodo, pridno in marljivo delali ter se veselo kramljajoč o svojih nalogah razšli, Poglejmo jih, ali se res držijo danih obvez! Vsak torek in četrtek zvečer ob petih ali šestih vidiš mladino, kako prihaja v pisarno I rajona, kjer se uče igro. Precej težko jim še gre, saj so skoraj sami taki, ki bodo sedaj prvič na odru. Vendar ne odnehajo! Vztrajno ponavljajo besede in kretnje in vsak je prepričan, do se bo v kratkem času naučil pravilno igrati svojo vlogo. Ob popoldnevih večkrat srečaš celo kopico mladih ljudi, mladincev aktiva Mestnih podjetij, ki gredo v Fizkulturni dom, kjer vadijo odbojko, ali na igrišče, kjer igrajo nogomet. Nič več se ne slišijo opazke, da ta ati oni ne prihaja na vaje, vsi se zavedajo, da ie nimajo dosti časa za priprave, zato pridno vadijo. Včasih se zaskrbljeno sprašujejo: »Kaj misliš, ali se bomo do tega časa dobro pripravili?« In odgovori so vedno enaki: »Bomo se!« Tako dela mladinski aktiv Mestnih podjetij, pa tudi drugi aktivi ne zaostajat o za njim. V vseh je ista misel: »Zakaj ne bi bili mi prvi — najboljši?« G. I Ljudska inšpekcija Nepravilen odnos do ljudstva . . . Pred kratkim je potrošniška zadruga dobavila blago, ko so nameščenci uredili blago in napisali, koliko točk in denarja je potrebno za on meter blaga, so pustili ljudi, naj si ogledajo blago, naj vidijo, koliko točk je treba pripraviti za jutrišnji dan, ko se bo blago prodajalo in koliko denarja je treba pripraviti. Vsekakor je to pravilno. Ljudje so imeli priliko videti razliko med letom 1946. in med 1949. v naši produkciji z ozirom na količino in kvaliteto blaga ter obenem presoditi, ali se jim izplača jutri čakati na blago, da ne gubijo dragocenega časa. Manufaktura Okrajnega magazina v Murski Soboti št. 2 je dobila blago in sicer razno blago po količini in kvaliteti. Ko so blago uredili, so popoldne zaprli trgovino in nameščenci so sedeli na pultih v trgovini in se pogovarjali Pred trgovino so bile žene. Zaprosile so vodjo trgovine tov. Benka, naj jim razkaže blago. Tega pa vodja ni hotel storiti, temveč je samo pravil, da bodo blago naslednjega dne ob sedmih prodajali. Mnenja sem, da je takšen postopek nepravilen, a istega mnenja so bile tudi žene, čigar pogovor me Je privabil k trgovini. Obrnil sem se na upravo Okrajnega magazina in tovariš, s katerim sem se telefonsko pogovarjal. Je bil istega mnenja. Vsekakor bo v redu, da se v bodoče preneha s takšnim delom, ki poraja pri ljudeh upravičeno godrnjanje. — NA — Naša praksa v preteklosti nam je pokazala, da so od časa do časa se vršeči, čim češči sestanki, konference, posvetovanja aktivistov Ljudske fronte po okrajih, po okrožjih in po vseh krajih, izredne važnosti za uspešno delo na terenu, za krepitev enotnosti Fronte ne glede na njihovo politično pripadnost tudi izredno važna oblika v delu Fronte. Na poučni ekskurziji Kakor vsako leto, tako tudi v tem letu gojenci kmetijske šole v Rakičanu niso prej zapustili šole, dokler se niso spoznali z delom naših delovnih ljudi širom naše cvetoče Jugoslavije. Cilj vodstva šole je bil, da jim dokažemo v praksi to, o čemer smo v vsem šolskem letu govorili Mnogo smo govorili o naprednem gospodarstvu v kmetijstvu, saj to obsega njihov študij. Najbolj so jih zanimale vzorne kmetijsko-obdelovalne zadruge, državna posestva, številne nižje to srednje poljedelske šole, kakor tudi poljoprivredni zavod v Novem Sadu, naše morje itd. Da pa smo to lahko uresničili, je bilo potrebno precej truda. Temu delu je bila kos mladinska organizacija na šoli, kar nam je omogočila ljudska oblast. Šolsko leto se je bližalo koncu. Mladina je že vnaprej videla v ekskurziji nekaj lepega in poučnega, kar do sedaj ni doživela. Stala je pred njo velika naloga: izpiti, katere je treba uspešno končati. Z zavestjo, da je njihovo znanje potrebno ljudstvu za razvoj potrebnega kmetijstva, so se vztrajno pripravljali na izpite, pa tudi tekmovanje z mladino jih je vzpodbujalo k temu. da bodo uspehi čim boljši. Skrb za finančna sredstva je zopet delo aktiva mladine Naloge so velike z ene strani učenje, z druge pa priprave za ekskurzijo. Pereče vprašanje je bil — denar. Odgovor mladine je bil tak: »Na posestvu je polno delal V prostem času bomo delali pri cepljenju in obiranju rži«. Tako se je tudi zgodilo. Nekaj se je zaslužilo pri obiranju rožičkov, nekaj pri cepljenju in nekaj pri kulturnih prireditvah, ki jih je prirejal aktiv mladine po okoliških vaseh in v Rakičanu, pa je bilo denarja za potne stroške dovolj. Da bi delo čimprej izvedli, smo uvedli pri zbiranju rožičkov norme. Ko smo obirali brez norm, smo jih v prostem času nabrali največ do 8 kg, ko pa smo začeli po normi smo to težo povišali do 20 kg v istem času. Dobro vzpodbudo je dajal tov razrednik. Kontrole pa ni bilo treba, kajti vsak je vedel, da se je obvezal za normo. Zvečer, ko je bil pregled dela, je razrednik pohvalil najboljše, a tisti, ki tokrat niso bili pohvaljeni, so drugi dan napeli vse s le, da so bili najboljši. Čez par dni nas je obvestil razrednik; »Tovariši! Vreča je že polna — 70 kg ga je! Ekskurzija bo lepa«. Tako so se polnile vreče z rožički in denarja, ki nam je bil potreben za potne stroške na ekskurziji, je bilo vedno več. Bližali so se dnevi izpitov: težko pričakovani izpiti, katerih pa se vsak nekoliko boji. Kaj pa, če bo padel in pokvaril uspeh in rezultat tekmovanja? Toda prvi dan izpitov ja dobro potekel in tako so se vrstili vsi dnevi do sedmega, s kater m je bilo izpitov konec. Nestrpnost in bojazen je prešla. Zajelo nas je veselje, saj smo izdelali 100%. Pogovori so se sukali okrog ekskurzije in nestrpnost se nas je lotevala: Kdaj krenemo! Za zaključni večer je mladinski aktiv organiziral zaključno akademijo, kateri so prisostvovali predstavniki mladinske organizacije, profesorski zbor, delavci državnega posestva v Rakičanu in zastopniki šolskega oddelka ministrstva za kmetijstvo. Med prvimi točkami je spregovoril zastopnik ministrstva, ki je gojencem čestital na doseženih uspehih ter nakazal njihove naloge v delu na mestih, kamor bodo prišli. Nato je nastopil šolski pevski zbor z osmimi pevskimi točkami in dvema recitacijama. Nato so bili vsi mladinci nagrajeni. Kot zadnja, najbolj pričakovana točka, pa je bil program za odhod na ekskurzijo. Vsem prisotnim je bila pripravljena večerja in radostno razpoloženje se je stopnjevalo v prijetnem pogovoru. Dan odhoda je že tu. Zbira se mladina in v pogovoru slišiš: »Zanima me, kako je na Avtocesti, kakšen je neki Nov Beograd?« ter »lepo mora biti na morju«, »zanimivo bo v dobrih kmetijsko-obdelovalnih zadrugah« in slično. Peš od Rakičana do Murske Sobote ni daleč. Kar peš smo pohiteli. Nobenemu ni bil težek kovčeg ali nahrbtnik, ki je bil natrpan s hrano in ostalim, kar je potrebno za tako dolgo potovanje, Hitro smo bili na postaji in tudi vagon nas je že čakal. Tako smo kaj kmalu krenili iz Murske Sobote. Beograd je daleč. Vozili smo se vso noč. Ko se je pričelo daniti, se je vlak odmikal od Vinkovcev in mladina je z veliko pozornostjo gledala skozi okna, da ne bi prezrla njihovih pejsažev in pa mladinskih delovnih brigad. »Tam je mladinska brigada! Vidimo zastavo!« se je slišalo. In res je bilo videti ožgane hrbte in obraze brigadirjev na Avtocesti. Ura je bila komaj tri, toda nobeden ni več spali Avtocesta ga je vzdramila. Tako je bilo vse do Beograda. Vlak je drvel. Vedno lepše je bilo videti Avtocesto. Brigadirji so opazili vlak in nas pozdravljali. Približevali smo se Beogradu. Že iz Zemuna smo si ga ogledovali. Videl se je tudi del Novega Beograda. Ko je vlak obstal, smo zaslišali od zadnje strani vlaka močan glas: »Beograd!« Sledili so veseli razgovori, smeh. vzkliki, radostno občutje biti v Beogradu, videti Novi Beograd Čas pa je bil omejen. Ogledali smo si samo najlepše točke Beograda in Novi Beograd s Kalemegdana. Del Beograda, kot staro, znano mesto Kalemegdan, nam je bila prva točka. Tu Je vojni muzej, zoološki vrt itd. Pohiteli smo na Kalemegdan. Razstavljeni predmeti iz narodno osvobodilne borbe so pri mladincih vzbujali veliko pozornost, posebno pa so se zanimali za razstavljena odlikovanja in imena narodnih herojev iz NOB Drug, del, ki nam je prikazal zločinska dela ustašev in četnikov, prvo partizansko puško in mitraljez, je bil ravno tako zanimiv in pomemben. No. in končno smo se znašli na razglednem mestu, odkoder smo si ogledali tudi Novi Beograd. Molče smo gledali raznolikost in pestrost Novega Beograda Veliko poslopja, zastave, mladinske brigade. Veličasten je pogled na gradilišče, na fronto novih ljudi v borbi za nove čase, za bodočnost, za moč in ponos naše domovine v borbi za kubike, za plan, za stalno preseganje plana. »Tu bo Novi Beograd, ponos vsega delovnega ljudstva socialistične Jugoslavije«, sam zase beseduje tovariš, in veličino, ki se ne da izraziti z besedami, je bilo občutiti v tem. Vse smo si ogledali; zdaj pa še Terazije. To je center našega glavnega mesta, z visokimi zgradbami v lepi, široki ul ci, po kateri brzijo trolejbusi, avtobusi itd. Najbolj jih je zanimalo, kje stanuje tov. Tito. »V Banjici.« so častno ponavljali odgovor, in videlo se jim je, da j h nadleguje misel ki je sicer ne povedo: »Morda pa bomo videli Tita!« Seveda, te sreče nismo imeli. In tako smo se morali pokoravati načrtu ekskurzije, ki nas je vodil naravnost na železniško postajo in potem v kmetijsko-obdelovalno zadrugo »Aleksander Rankovič« v Temerinu (Nadaljevanje prihodnjič). Stran 4 »L J U D S K I GLAS« Murska Sobota, 4. avgusta 1949 Skrb nove Jugoslavije za strokovne kadre Novi delovni kadri, ki se dnevno vključujejo v delo petletke, morajo imeti vedno popolnejšo izobrazbo. Za to skrbi ljudska oblast, saj na ta način, da nove strokovne kadre politično in strokovno izobražujemo, dvigamo dnevno storilnost naših delavcev, a s tem se vedno hitreje približujemo predčasni izpolnitvi našega plana. Pa ne samo to Z izobrazbo dobivamo nove vzgojitelje mlajših kadrov, ki rastejo pod vodstvom teh. V začetku julija je prišlo v Mursko Soboto 136 mladine oblačilne stroke, da s teoretskim znanjem obogati svoje strokovno znanje, ki ga je pridobila pri svojih mojstrih na vasi. Prišli so iz vseh okrajev mariborske oblasti. Vsi ti učenci živijo na vasi, kjer nimajo prilike obiskovati strokovnih šol in jih je treba teoretski poučiti. Nastanili so se v obeh dijaških domovih in v tukajšnji gimnaziji. Že začetek pouka je pokazal, da so učenci strokovno precej izobraženi. Nekateri so pokazali celo odlično strokovno znanje, kar se je izražalo zlasti v krojnem risanju. Pomanjkljivost se je pokazala v splošnem znanju. Med temi učenci jih je bilo nekaj politično izobraženih, toda našli smo tudi taksne, ki niso vedeli za naše osnovne organizacije, še manj pa o njihovih nalogah. Takšni tudi niso vedeli o našem planu Vedeli so, da je plan in so o njem vedeli povedati le nekaj splošnega. Snov o razvoju človeka so težko sprejemali. S takimi je potrebno veliko načrtnega dela s strani mladinske organizacije. Velika večina učencev, razen dveh, treh, je pozorno sledila predavanjem. Znanje, ki so ga pridobivali v tečaju, je bilo za njih tuje. Skoraj ves svobodni čas so posvetili učenju. V svobodnem času so večkrat obiskali mestni kino, državno posestvo v Rakičanu in enkrat predavanje Ljudske univerze. Žal, da nimamo v bližini Sobote kmečko obdelovalne zadruge, da bi se učenci seznanili z življenjem in delom v zadrugah. Za časa njihovega bivanja v Murski Soboti je mestna mladina vodila premalo računa o njih. Obiskali so jih sicer, toda to delo ni bilo načrtno in ko so na koncu tečaja sprožili vprašanje sodelovanje vseh učencev tečaja v mladinski brigadi, ki gre prve dni avgusta na Avtocesto, so se učenci postavili na precej oportunistično stališče. Res je, da se bojijo svojih mojstrov, toda mladina bi se morala zavedati moči in nalog svoje organizacije. Tako je bilo v delu pri učencih precej zamujenega. Od 136 učencev, ki so bili vključeni v pet razredov, od katerih so bili trije prvi, eden drugi in eden za tiste, ki bodo letos polagali tudi strokovni izpit, a do sedaj še niso bili na tečaju, je bilo na koncu tečaja 122 pozitivno ocenjenih, 11 jih ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, a pet jih je padlo za eno leto. Torej 88,2% je bilo pozitivnih na koncu tečaja, kar vsekakor kaže, da so mladinci in mladinke resno delali za časa trajanja tečaja. Če vzamemo da ima 8% pravico polagati popravni izpit, tedaj dobimo zelo visok odstotek, ki kaže spremo in voljo naše mlad ne do dela in učenja in je to dokaz, da je popolnoma na mestu ukrep ministrstva, da se učenci izobrazijo na tečajih. Nekateri mojstri so začeli trditi, da v Jugoslaviji ne bo dosti vajencev v prihodnjih letih, ker so morali plačati za učence, ki so bili na tečaju in se jim »ne izplača« držati vajence v obrti. ..Moje mnenje je. da bi mojstri; ki so dali veliko strokovnega znanja tetin učencem, morali skrbeti tudi za politično in gospodarsko izobrazbo učencev in bi s tem dokazali; da so politično sami izobraženi. K teoretičnemu izpitu za kvalificirane delavce je bilo od 51 učencev pripuščenih 47 učencev. Le štirje niso bili pripuščeni. Od teh 47 učencev sta dva opravila izpit z odličnim uspehom,. s prav dobrim uspehom 8 z dobrim 23 in z zadostnim 9 učencev. Popravni izpit ima 5 učencev. Pomeni, da je 90% izdelalo, a 10% bo septembra polagalo popravni izpit in sicer 4 učenci iz enega predmeta in eden iz dveh predmetov. Iz prednjega sledi, da so doseženi lepi uspehi pri teh mladincih, ki so tako rekoč »čepeli« na vasi brez politične pomoči svojih mojstrov, nekateri pa tudi brez pomoči svoje organizacij. Meddruštevno tekmovanje v odbojki v Ljutomeru V nedeljo 24. julija je priredil Okrajni telovadni odbor Ljutomer meddruštveno tekmovanje v odbojki, na katerega so - bila povabljena moštva vseh večjih mest Mariborske oblasti. Zaradi tehničnih zaprek pa se vsa društva niso mogla odzvati in 90 se tekmovanja udeležila le moštva Slovenj Gradec, Središče, Ljutomer, Dravograd. Goste je pozdravil zastopnik Okrajnega telovadnega odbora. Tekmovanje je bilo prirejeno z namenom, da se posamezna moštva pomerijo med seboj v prijateljski tekmi, da se med seboj spoznajo in da se poživi v Ljutomeru delo tudi na tem poprisču fizkulturnega udejstvovanja. Kot prvi sta se srečali moštvi Središča in Dravograda. SREDIŠČE : DRAVOGRAD 2:3 Moštvo Središča je začelo tekmo z ostrimi diagonalnimi streli in nekaj, časa je izgledalo, da bo odločilo tekmo v svojo korist. Polagoma pa so tehnično boljši Dravograjčani prešli v vodstvo in zasluženo zmagali z rezultatom 3 : 2 Igra je bila v začetku precej živahna, a je postajala proti koncu vedno bolj mrtva. SLOVENJ GRADEC : LJUTOMER 3:0 Po prvi tekmi sta se srečali moštvi Slovenjega Gradca , in Ljutomera. Kmalu se je videlo, da so Slovenjgradčani v tehniki podajanja mnogo boljši. Zaradi tega so premagali moštvo Ljutomera z rezultatom 3 : 0 Ljutomersko moštvo se je trudilo, da bi postavilo proti Slovenjgradčanom enakovrednega nasprotnika in so skušala z ostrimi strela, s katerimi sta se odlikovala zlasti Veselič Pero in Slana Janko, zmanjšati rezultat. Na tem prijateljskem turnirju se je ponovno pokazalo, da moštvu Ljutomera manjka tehnike podajanja, kar je vsekakor posledica nerednega treninga. Težava, ki vsekakor prizadene ljutomersko moštvo, je odhod dobrih odbojkašev na druga službena mesta ali pa na šole in tako se morajo starejši igralci truditi, da bodo vzgojili nove, mlade igralce, ki bodo lahko skupno z njimi častno zastopali Ljutomer ne samo doma, temveč tudi drugod. V naslednji tekmi je moštvo Slovenjega Gradca premagalo moštvo Središča (2:1); nato so zmagali Dravograjčani v tekmi z Ljutomerčani (2 : 0), nato so Ljutomerčani premagali moštvo Središča (2 : 1). Najboljše mesto na tem turnirju je bilo vsekakor moštvo Slovenjega Grad- ca, ki je pokazalo zelo dobro tehnično in efektno igro ter s svojim lepim ponašanjem zapustilo pri gledalcih najboljši vtis. Tudi ostali gostje so bili disciplinirani in Ljutomerčani gotovo želijo, da bi se zopet kmalu srečali. Okrajni telovadni odbor Ljutomer je tekmovanje dobro organiziral in ni bilo slišati pritožb niti s strani gostov niti s strani organizatorjev, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Škoda je le, da se je tekmovanje vršilo v dopoldanskem času in ni bilo mnogo gledalcev, ker je večina ljutomerskega prebivalstva odšla zaradi masovnega pregleda krompirišč na teren. To tekmovanje v odbojki je nov dokaz, da v Ljutomeru tudi na tem poprišču fizkulturnega udejstvovanja vadijo. ,.. - Š. V. Ing. Franjo Rainer: O racionalizaciji in mehanizaciji dela v gozdarstvu V nobeni drugi pomembnejši gospodarski panogi, razen kmetijstva, se ni pri nas uporabljalo do osvoboditve tako malo tehničnih naprav in strojev kot v gozdarstvu Vse dotlej se je opravljalo ogromno delo na poseku in izdelavi lesa v gozdu, ter spravljanje lesa iz gozda do poti in cest skoro izključno z naporom človeške delovne sile to z ročnim orodjem in z živinsko vprego. Vse dotlej v gozdni proizvodnji skorajda nismo niti poznali drugih tehničnih naprav kot razne lesene drče za spuščanje lesa v nekaterih planinskih predelih. Višek tehnike v naši gozdni proizvodnji je predstavljalo nekoliko zastarelih žičnic in krajših gozdnih železnic. Prevoz lesa po cestah so v glavnem vršili le vozniki, na nekaterih naših rekah je bilo razvito splavarenje. Zato lahko trdimo, da je tak način gozdne proizvodnje ostal pri nas kot dediščina že iz fevdalnih časov, ki se tudi v dobi kapitalizma ni bistveno spremenila zaradi gospodarske odvisnosti države in zaradi polkolonialnega izkoriščanja prirodnega bogastva naših gozdov Šele po osvoboditvi in s prehodom v socializem nam je mogoče uvajati v vse večji meri nove, racionalnejše metode dela s stroji in mehaničnimi napravami v našo gozdno proizvodnjo. Saj si tudi ni mogoče zamisliti izvršitev velikih planskih nalog, ki jih ima gozdarstvo v zvezi z izgradnjo industrije, elektrifikacijo naše domovine, z izgradnjo socializma brez uvajanja novih delovnih metod ter z novimi stroji in napravami, ki nadomeščajo dragoceno delovno silo in lajšajo gozdnim delavcem naporno fizično delo. Prvi stroji, ki so že do sedaj pomembno spremenili stari način dela v gozdni proizvodnji, so bili kamioni. Kakšen prevrat je nastal z uvedbo kamionov za prevoze lesa, nam dovolj zgovorno pričajo številne nove gozdne ceste in razširjenje za kamionski promet usposobljene stare; kolovozne poti, ki 60 včasih vsekane v živo sikalo, številni novi mostovi to drugi objekti. Saj smo po osvoboditvi zgradili že na stotine kilometrov žil za kamionski promet zato, da strojukamionu odpremo pot čimbolj v osrčje naših gozdnih predelov, posebno v planinah, kjer so še neizkoriščeni gozdni zakladi. S kamioni prevažamo sedaj milijone kubikov lesa bodisi iz gozda na žage, na železniške postaje ali neposredno na mesta porabe, prav tako pa predelan les iz žag to drugih lesnopredelovalnih obratov. Ti prevozi znašajo v gozdarstvu vsako leto na desetine milijonov tonskih kilometrov to zahtevajo velik park motornih vozil. Tudi v obe osnovni fazi gozdne proizvodnje — sečnjo in spravljanje lesa iz gozda do kamionskih cest — se uvaja v vse večji meri mehanizacija. Zgrajeno je, v veliki meri še z domačimi sredstvi, okrog 25 novih žičnic ha samotežni pogon s kapaciteto prevoza po 70—100 kubičnih metrov lesa dnevno, kar pomeni, da vsak od njih zaleze za 20 do 30 voznikov. Nekatere teh žičnic delujejo ob električni razsvetljavi tudi ponoči, s čir mer je podvojena njihova kapaciteta. Promet na žičnicah je odvisen od vpliva vremena in letnega časa, zato nam omogočajo spravljanje lesa iz planinskih predelov, kjer bi spravilo bilo mogoče le pozimi v snegu ali je pa do sedaj, zaradi nepristopnosti terena, bilo sploh nemogoče. Kljub temu, da se bo tudi v letošnjem letu zgradilo veliko število novih žičnic, nekatere od njih na motorni pogon, predstavlja spravilo velikih mas posekanega lesa iz gozda do kamionskih cest najtežji problem gozdne proizvodnje. To dokazujejo tudi izdani ukrepi naše ljudske oblasti z uredbo o obveznih prevoznih storitvah v gozdarstvu, ki se nanaša na vse lastnike živinskih vpreg. Tudi naša gozdarska tehnika pripravlja na tem področju nove mehanične naprave to stroje. Mnogo uspeha pričakujemo od domače konstrukcije žičnega žerjava tov. Kostenapfla. Podobne žerjave smo morali doslej uvažati iz inozemstva. Ta naprava izvlači z motorno silo posekan les v širokem pasu iz posečišča vzdolž napete nosilne žične vrvi, dvigne nato les v zrak do nosilne vrvi, ga avtomatično vklopi v mačka, ki se po nosilni vrvi potem spusti v dolino. Čela naprava je lahko prenosljiva, deluje pa na razdalje 1 km pa tudi več. Vse delo bo lahko opravila grupa 4 do 6 delavcev z mnogo manjšm naporom kot doslej z vozniki. Konstruira se tudi drugi tip motorne žičnice z neskončno krožečo žično, vrvjo, podprto z zobastimi kolesi, ki so v primernih razdaljah enostavno pripeta na stoječih drevesih v mali višini nad zemljo. S to napravo zelo lahke konstrukcije bo mogoče spravljati iz gozda drobne sortimente kot so drva, celulozni les, oglje, lubje itd. Posamezna polena ali vreče se namreč enostavno obešajo eno za drugim na krožečo žično vrv ter potujejo z njo, kot na tekočem traku, do skladišč ob cestah. S to napravo lahko dela tudi ženska delovna sila, dnevni učinek pa znaša 80 m3. Pripravljajo se tudi manjše enostavne motorne naprave za izvlačenje hlodov iz gozda do poti. Okleščeni hlodi se bodo s pomočjo vrvi, ki se navija na motorni vitel, izvlačili bodisi po tleh, bodisi po napeti nosilni vrvi. V to svrho se bodo uporabljali tudi traktorji, ki so že v prometu v gozdarstvu. (Nadaljevanje prihodnjič) Iz življenja gojencev na kmetijski šoli Rakičan Sredi mogočnih palmovih drevoredov se bleščijo beli zidovi enonadstropne kmetijske šole v Rakičanu. Ako stopiš na posuto stezico proti poslopju, nehote občuduješ lepoto vzorno urejenih cvetličnih in jabolčnih nasadov, ki okrog in in okrog obdajajo poslopja. Prijazni prostori te vabijo v notranjost. Sredi svetlih hodnikov, čitaš napise: obednica, učilnice, kulturna dvorana, spalnice itd. Vse domače, čisto, sončno! Danes so prazni ti prostori, pričakujejo mlade goste, kmečke sinove in hčere, ki se odločajo za kmetijski poklic. V začetku oktobra zažive ti svetli prostori. Prihajajo iz vseh predelov Slovenije novi gojenci-gojenke, s kovčegi. Mnogi od njih so prvič zapustili domače ognjišče, zato ni čudno, če so nekateri obrazi nezaupljivi, boječi. Mnogo reakcionarnih parol so doma slišali, češ, da se bode moralno pokvarili, da bo slaba hrana in vse mogoče reči. Sprejema jih tov. Masten, učitelj, strog in dober hišnik ter seznanja novodošle z dnevnim redom, ki ga bo treba spoštovati. Gojenci so razdeljeni po prostornih svetlih spalnicah. Vsak dobi svojo omaro in často posteljo. Gojenke imajo strogo ločeno svojo spalnico. Prvotno nezaupanje polagoma izginja. Goričanec Pišta, se seznanja z Gorenjskim Francetom. Že prvi dan so sklenjena prijateljstva. Tudi domotožja ni. Saj imajo tako krasne prostore in tudi hrana je izborna. Gojenci se složno pripravljajo na začetek pouka. Dnevni red je strogo razdeljen: vstajanje, telovadba. zajtrk, učenje, odmor, praktično delo na polju. Profesorji se trudijo, da podajajo snov v čim poljudnejši obliki. Začetek je težaki Med gojenci so različna znanja. France, sin kmeta ima 3 gimnazije, dočim je hlapec Pišta, obiskoval samo nekaj razredov osnovne šole. Ljudska oblast mu je dala možnost, da gre v šolo. Vesel je in voljo ima. Tako v učenju, delu in razvedrilu minevajo prvi tedni, meseci. Redno življenje, dobra hrana, barva lica gojencev. Učitelje spoštujejo, posebno je priljubljen upravnik, obenem predavatelj tov. ing. Abzec. Kakor pravi oče vzgaja mla- dino. Učitelji in gojenci so kot ena družina, samo nekaj jih toči: pravilen odnos do nadrejenih in dnevni red, ki usmerja delo gojencev. Še nekaj je priljubljeno med gojenci, to je kulturnoprosvetno delo. Stenčas se tedensko menjava, prinaša rezultate dela, uspehe, kritiko. Skriti talenti se odkrivajo. Mariška je napisala , pesmici o mladinski progi. Močan mladinski aktiv je povezan z mladino po okoliških vaseh, gojenci pomagajo mladinskim organizacijam, pri org. delu. Imajo redni študij, šah, odbojko, nogomet. Borijo se za fizkulturno značke. Rezultati so 1 srebrna in nad 35 bronastih značk. Posebno mesto pa ima pri gojencih — pesem. Tov. Mastenova jih vadi. Mnogo truda in volje je treba, da so glasovi ubrani. Vendar imajo veselje. Sledijo uspehi. Pripravljajo se naj prvi nastop. Naštudirali so pod vodstvom tov. Smodiša igro »Uroki«. Polna dvorana pričakuje... Nastopajo sprva boječe, nesigumo, potem vse pogumneje, sproščeno. Prvi nastop je uspel, mlada srca drhte ... Igro ponavljajo v vseh večjih predelih okraja. Povsod jih spremlja pesem. Najbolj revolucionarno zapojejo »Pesem o svobodi« in pa »Že klas dozoreva«. Pri agilnem kulturnem udejstvovanju pa jim je prvo učenje, ki jih spremlja skozi vse leto. Tako se leto približuje zaključku. Mladina se pripravlja na izpite, ki bodo prinesli rezultate njihovega dela. V poznih urah gore luči v spalnicah, gojenci se pridno pripravljajo na nje. Sami izpiti pokažejo prav dober uspeh. Nato sledi veliko potovanje, pričakovanje vsega leta. Ekskurzija odhaja na poučno potovanje po Jugoslaviji. Z bogatimi izkušnjami se gojenci vračajo v Rakičan. Sledi zaključek, govori, poslavljanje... Slovo je težko. Eno. leto skupnega življenja, lieto dela, veselja, uspehov je njimi. Za njimi je šola, pred njimi življenje, delo, novi uspehi. Odhajajo s kovčeki! Tako kot v začetku leta! A vendar drugače! Tu ni več nezaupljivih obrazov, ni bojazni... Strnjeni v mladinski organizaciji odhajajo... Spremlja jih »Pesem o svobodi«, ki se odbija od rakičanskih drevoredov. Učiteljstvo ostaja samo in pričakuje novih ljudi. Nekako težko žro za odhajajočimi, vendar jih obdaja zavest, da so storili veliko delo - petletka sprejema iz njihovih rok novo brigado mladih ljudi-strokovnjakov. Letos pričakujejo nove gojence v oktobru. Ne bo enoletne šole, temveč trimesečni poljedelski in svinjegojski tečaji. Oktobra se začne poljedelski v januarju sledi še poljedelski, nato se začne svinjegojski. Cilj je, čim hitreje vzgojiti mlad kader za kmetijsko obdelovalne zadruge in zadružna gospodarstva. V poštev prihaja predvsem mladina iz KOZ in KZ ekonomij. Predavatelji se pripravljajo z vso resnostjo na te tečaje. Šolski prostori, vsi svetli ir čisti, pričakujem... Se nekaj tednov in življenje v rakičanski šoli se začne iznova... T. L. 0 važnosti kmetijskih melioraciji (Nadaljevanje) Poplave pa ne povzroča samo Ledava, pač pa je Lendavski kot često preplavljen od visokih vod reke Mure. Te poplave bomo pa preprečiti z obrambnim nasipom, ki bo zgrajen od Petišovc do Kapce, Hotize v skupni dolžini 20 km. Ta nasip bo varoval pred poplavami čudi petrolejske vode. Mnogo škode napravijo v Prekmurju tudi suše, te pa bomo omejili z namakanjem, ki bo obenem obdelovanje intenziviralo. ŠIROKOPOTEZEN SISTEM NAMAKANJA Namakanje bo zajamčilo pridelke, ki so sedaj zaradi suše velikokrat propadli. Ne bo pa mogoče za namakanje uporabiti podtalne vode, ker je slatinska. Treba jo bo napeljati iz Mure. Pri Petanjcih se bo napravil jez, od koder bo vodo iz Mure (20 sek.) možno gravitacijsko napeljati skoraj po vsem Prekmurju En namakalni kanal bo speljan ob severnem robu, približno ob cesti Murska Sobota—Dolnja Lendava, drugi, ki bo imel tudi daljši odcep, pa bo speljan vzdolž Prekmurja Treba bo misliti tudi na odvajanje namakalne vode. V začetku bo verjetno prišlo v poštev brazdno namakanje, pozneje pa, ko bo naša industrija lahko proizvedla dovolj škropilnih agregatov, pa bomo namakali Prekmurje z umetnim dežjem. Ta način je najboljši to rabi tudi najmanj vode. Severozapadni del Prekmurja, okrog Cankove, pa ne bo mogoče namakati gravitacijsko in bo treba vodo črpati iz Mure. Najmanjša Mura ima 40 kub. metrov na sek., če od te količine vzamemo 20 kub metrov na sek. za namakanje, jo bo po Muri še vedno teklo 20 kub metrov na sek., kar zadostuje. Po melioraciji se bo lahko izvršila elektromehanizacija kmetijstva. Prenosni elektromotorji bodo lahko služili za oranje s pomočjo žice, kot to delajo v Banatu ter za pogon škropilnih agregatov. GOSPODARSKI RAČUN MELIORACIJE PREKMURSKE RAVNINE Melioracijsko področje Prekmurske ravnine meri okrog 44.000 ha in na tem področju rastejo v glavnem sledeče kulture s sledečimi stroški: produktivni površina stroški PLC/1 q ha din pšenica 5.200 1.000 ostala žita 6.800 700 koruza 4.000 832 sladkorna pesa 300 226 krompir 3.000 340 krmilne rastline 2.200 300 krma 13.850 kmet. plodna površina 33.150 ha močvirja 3.080 ha gozd 7.350 ha skupno površin 43.580 ha Podatki so vzeti iz knjigovodskih zaključkov državnih posestev v Beltincih in Rakičanu v letih 1947-48. Namen predvidenih melioracij je povečati pridelke in obenem znižati produkcijske stroške. Rezultat pedoloških raziskav: 1. Slabe kemijske lastnosti zemlje predvsem, splošno pomanjkanje kalcija, 2. nepovoljne fiziološke lastnosti: nepropustnost zbitost in premala zračnost tal, 3. slaba mikrobiološka aktivnost. Detelje skoraj ni — ni mogoč pravilen kolobar. Zato je najnujnejša kalcifikacija in humifikacija, kar bo omogočilo, da se uvede v kolobar tudi detelja. POTREBNO BO DODATI: na 1 ha 100 ton peska (apnenega prahu) — skupaj 35.000 ton tekom 8 let, kar bo veljalo 150 milijonov din. Dosedanji poizkusi so zelo uspešni. Na državnih posestvih v Beltincih se je pridelek po kalcifikaciji povečal za 30 odstotkov. Humifikacija se bo uvedla z zelenim gnojenjem, to bo veljalo 100 mil. din. lupina. Agrotehnični ukrepi skupaj 250 milijonov din. Če vzamemo, da bo uspeh agrotehničnih ukrepov isti, kakršen je bil na drž. posestvih v Beltincih in Rakičanu v letih 1947 in 1948, se bodo znižali produkcijski stroški pri enem q pšenice za 167 din, ostalih žitih za 200 din, pri koruzi 150 din, sladkorni pesi 33 din in krompirju 98 din. Skupno znižanje PLC pri kmetijski produkciji bo torej pri 33.000 ha znašalo 64 milijonov din. Vložene investicije za agrotehnične ukrepe se bodo obrestovale po 23%. Odprava poplav bo omogočila kmetijsko produkcijo tudi na skoraj vseh sedanjih travnikih in pašnikih S tem je dokazana rentabilnost agrotehničnih ukrepov. Rentabilnost hitrotehničnih melioracij nam pojasnjuje primerjava produkcijskih stroškov pred in po hidro tehničnih melioracijah. Po hidrotehničnih melioracijah se bodo produkcijski stroški znižali. Detajlni rent. račun je napravljen pri 1 q pšenice za 286 din ostalih žit 60 din koruze 49 din sladkorne pese 41 din krompirja 52 din krmi 134 din Skupno znižanje produkcijskih stroškov zaradi hidrotehničnih melioracij znaša 98 milijonov dinarjev. Skupni stroški za hidrotehnične melioracije bodo znašali 685 milijonov din. Te investicije se bodo obrestovale torej z 14%. Če napravimo še poizkus rentabilnosti stroškov za agrotehnične ukrepe in hidrotehnično melioracijo skupaj, potem lahko ugotovimo: skupni stroški bodo znašali 935 milijonov din. Skupni letni prihranek zaradi znižanja polne lastne cene, ki znaša 137 milijonov din. nam služi za amortizacijo in obrestovanje investicije, ki se torej obrestujejo s 15%. Prav tako kot znižanje produkcijskih stroškov, pa je važno tudi povečanje produkcije to sicer se bo povečala produkcija: pšenice na 144 % ostalega žita 220 % koruze 125% sladkorne pese 1667 % krompirja 200 % krme 216% Najbolj se bo torej povečalo pride- lovanje industrijskih rastlin, važno pa je predvsem povečanje krmne baze na 216 %, kar bo omogočilo bistveno izboljšati in povečaj živinorejsko proizvodnjo. Mrežo namakalnih jarkov stalno vodo bo mogoče koristno izrabiti za krapovske ribnike, t. j. ca 2000 ha doslej zamočvirnjene zemlje. Stare rokave Mure bo mogoče uporabiti za ribnike, zlasti pa za gojitev vodne perutnine. Možnost bo tudi izrabljati večje komplekse za riževa polja. Treba bo le dobiti primerne sorte riža. To vse pa še ni upoštevano v gonrjem rentabilitetnem računu (rentabilitetni račun je napravil ing. Sluga). Vse možnosti kmetijske produkcije na meliorinanem področju pa bodo v stanju izkoristiti le velika kmetijska gospodarstva na bazi moderne tehnike. Zato bo nujno, da se osnujejo v čim večjem obsegu po vsem Prekmurju obdelovalno melioracijske zadruge, ki bodo imele nalogo izkoristiti vse možnosti, ki jih bo nudila meliorirana površina. No moremo dopustiti, da bi razdrobljenost kmečke zemlje še nadalje onemogočala velikopotezna dela in da vloženih investicij ne bi popolnoma izkoristili. To vprašanje pa je vprašanje celotne rekonstrukcije kmetijstva. ki pa ni samo gospodarsko pač pa tudi politično in psihološko vprašanje. (Konec) Dopisujte v „Ljudski glasʻʻ Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Sirec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.